Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim v&ovam in sirotam na Kranjskem. V dan 18. okt. t. 1. ob 9. uri dopoludne v družbeni sobi ,,Slovenskega učiteljskega društva" (v grof Blagajevi hiši na Šent-Jakobskem trgu). Ob 8. uri je bila v raestni župljanski cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša. Lepo ubrano petje Šentjakobskih pevcev in pevk in učiteljev je poveličevalo to sv. opravilo. Ob 9. uri sešlo se je v družbeni sobi udov toliko, da je bil zbor sklepčen, razen teh pa še nekaj drugih gostov, mej katerimi omenjamo deželnega poslanca, preč. gospoda dr. Jurija Strbenca. Predsednik mil. prošt g. dr. Ant. Jarec, upokojeni c. k. deželni šolski nadzornik, prijazno nagovori zbrane, omenja zgodovinske slavnosti, ki se je letos v Ljubljani obhajala — 6001etnice združenja Kranjske s slavno hišo Habsburško in prihoda presvetlega cesarja, kakor tudi, da je ob tej priliki vdovsko društvo dobilo po milosti cesarjevi lep dar 100 gold. Predsednik zakliče slavo in hvalo presvetlemu vladarju, nazoči vstanejo ter s trikratnim ,,živio" kažejo svojo presrčno zahvalo. Predsednik dalje tudi omenja odlikovanih udov tega društva (g. g. Praprotnika, Tomšiča, Levičnika in Borštuika), ter v iinenu društva čestita odlikovancem, izraževaje veselje, da tudi udom tega društva velja to odlikovanje. Prestopi se na dnevni red. Tajnik in blagajnik, upokojeui mestni učitelj g. Matej Močnik, razpravlja iu pojasnuje posamezne točke računa, kateri je bil udom razdeljen. Udov inia društvo 65. Umrla sta dva: Blaž Kuhar, uadučitelj pri D. M. v Polji, in Jož. Kavšek, učitelj v Vinici. V društvo vzprejme se 5 novih udov. Iz cesarjevega daru razdeli se podpora 2 vdovauia (po 25 in 15 gold.) in dvema ubogiraa učiteljeraa (po 40 in 20 gold.). Pravilno podpiranih je bilo pretečeno leto 9 vdov in 18 sirot. Premoženja v obligacijah je 40.350 gold., prirastlo je 1300 gold. Sicer pa je premoženja nekaj v brauilnici, nekaj v privatnih dolžnih pismih in v gotovini vkup 43.129 gold. Vstopnina in letnina je znašala 406 gold. — Za tem je sledilo še nekaj drugih manj važnih razprav. Konečno se zbor zahvaljuje gosp. predsedniku za toliko požrtvovalno in uspešno delovanje pri vdovskera društvu, ter ga prosi, da bi še zanaprej predsedoval in gospodaril društvu. Predsednik se uda občni želji. V odbor izvolijo se največ stari odborniki, in sicer tako-le: predsednik je prošt g. dr. Anton Jarec, njegov naniestnik g. Andrej Praprotnik, g. Matej Močnik, tajnik in blagajnik, poteui odborniki g. g.: Cenčič, Borštnik, Govekar, Punčah (učitelj v Rudniku), Tonišič, Fr. Praprotnik, (učitelj v Preski). II. Občni zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva". Po zboru BVdovskega učiteljskega društva" začne se zborovanje ,,Slovenskega učiteljskega društva", h kateremu se je zbralo 42 udov iz bližnjih in daljnih krajev. Predsednik Andr. Praprotnik otvori zborovanje nekako s tenii-le besedami: BSlavna skupščina! Mili bratje sotrudniki! Minulo je 15 let, kar smo učitelji na Kranjskem (15. septembra 1868. 1.) ustanovili BUčiteljsko društvo za Kranjsko" in preteklo je 12 let, kar se je to društvo (27. sept. 1871. 1.) razširilo v nSlovensko učiteljsko društvo". Uže" prvo društvo imelo je na čelu nadpis : nV družbi je moč in napredek", in resnico tega reka izkušali suio tudi ves čas potem sarai na sebi. Prebfli smo marsikatere viharne in društvu celo neugodne čase, a ker smo bili strpljivi in vztrajni, bili smo močni tudi v marsikaterih bojih za pravico in resnico. V dolžnost smo si šteli kot ljudski učitelji delati za Ijudstvo ali narod s tem, da smo plemenili ljudsko šolo tako, kakoršne je treba za splošno ljudsko izoniiko. Hvala Bogu! doživeli smo 6as, da uže vidimo zdatni sad svojega truda. Bolj in bolj se priznava, da je dobro uravnana Ijudska šola v istini najvažnejša podloga srečnemu družinskemu, narodnemu in državnemu življenju. Dragi sotrudniki! združujruo se v to svrho še dalje, ter trudimo se v prid našetnu milemu slovenskemu narodu in v prid lepi naši Avstriji. V to ime kličem vsem, ki ste prišli k današnji skupščini: Dobro došli vsi vrli sotrudniki in mili tovariši naši! Oznanjam tudi, da sta k današnjemu zboru prišla in nas pozdravila dva poslanca iz sosednih slov. društev, namreč g. Kante iz Sežansko-Komenskega in g. Anžlovar iz Koperskega okraja." Iz odborske sjednice BHrvatskoga pedagogijsko-književnoga sbora" dobilo je društvo ta-le cenjeni dopis: Slavnoj skupštini nSlovenskoga učiteljskoga družtva" v Ljubljani. Prateči simpatičkirai osječaji rad slovenskoga učiteljstva, radosno prihvača ovaj sbor priliku, da srdačno pozdravi slavnu tu skupštinu kao predstavnicu sveukupnoga slovenskoga učiteljstva. Rad, kojemu se vdaje slovensko učiteljstvo i ta njegova slavna skupština, namenjena je najplemenitijoj cielji, što ju rad covječanski imati može, namienjen je opleraenitbi i naobrazbi slovenskoga naroda. Taj rad je božjom pomosčju i uztrajnošču slovenskoga učiteljstva do sada jur prilično promaknjen, niti ima sumnje, da če svoju zadaču podpunoma riešiti, ako slovensko učiteljstvo, njegova rodoljubiva družtva i njegove dične skupštine dosadanjim zanosom i dosadanjom požrtvovnošču in razborom uztrajale u svora patriotičkoin nastojanju in pregnuču. A pošto se tomu pouzdano nadamo, da se naime slovensko učiteljstvo nigda iznevjeriti neče, iznevjeriti nemože svetoj svojoj meti; to kličemo slavnoj toj skupštini: Živili slovenski učitelji i učiteljke, pioniri slovenske prosvjete; živili njihovi prvaci, umni njihovi koraiilari! Bog Vam svim blagoslovio Vaš sveti rad na korist slovenskoga naroda, a na slavu slovenskoga učiteljstva. Budite uvjereni, da Vas u tom radu vazda prati i vazda če pratiti bratinska ljubav hrvatskoga učiteljstva, i ovoga sbora. Dano iz IX. odborske sjednice hrvatskoga pedagogijsko - književnoga sbora, držane dne 2. listopada t. g. „.,•.,., 1 ° Predsjedmk: U Zagrebu 3. listopada 1883. ivan Filipovič. (Skupščina vstane in odzdravi z: nživio!a) Tajnik g. Fr. Govekar poroča tako: Slavni zbor! Pri lanskem občnem zboru so bili odbornikom izvoljeni g. g.: Anžlovar, Brezovnik, Govekar, Kuhar, A. Praprotnik, Predika, Stegnar, Tomšič in Žumer. Odbor se je potem mej soboj tako-le ustanovil: Predsednik: A. Praprotnik; podpredsednik: Predika; blagajnik: Tomšič; tajnik: Govekar. Odbor nSlov. učit. društva" imel je skoraj vsak mesec seje, pri katerih se je razgovarjalo in posvetovalo o zadevah, ki bi koristile splošnemu slovenskemu šolstvu. K prvej izvanrednej seji, li katerej so bili razun odbornikov tudi še drugi bližnji učitelji vabljeni, zbralo se je 17 g. g. učiteljev. Pri tej seji utemeljeval je g. Predika svoj predlog glede pedagogijsko-znanstvenih predavanj. — Tu se je vnela živahna debata glede programov in vrste govornikov pri takih predavanjih. — Konečno se je stvar prepustila v razmotrivanje odboru »Slovenskega učiteljskega društva". V seji v dan 9. nov. 1. 1. je tedaj odbor glede pedagogijsko - znanstvenih predavanj ukrenil, da se imajo taka predavanja takoj pričeti. Prvi naj govori g. Tomšič Iv., in ako bi bil ta zadržan, bodi si kakor koli, naj pa govori g. Govekar Fr. v dan 28. dec. preteč. 1. Za prihodnje se imata pa vselej po predavaaji dva govornika izbrati za prihodnje predavanje; gradivo, o katerem hoče kdo govoriti, si pa vsak sam izbere. Dalje se je tudi v tej seji določilo, da se najme soba od dne 15. nov. s 6 gold. stanarine na mesec, kainor se ima prenesti vse društveno blago in kjer imajo udje v prihodnje svoje zbirališče. V odborovi seji v dan 7. dec. 1. 1. obravnavali so se nekateri predlogi, ki so bili odboru izročeni pri občnein zboru v dan 5. sept. Tako se je n. pr. o g. Fr. Kavčič-evem predlogu ,,naj se učiteljem višje službe z boljšo plačo dele po starosti in zasluženji kakor pri uradnikih" reklo, da naj g. g. učitelji udje prihodnje deželne učit. konference to stvar o pravem času na dnevni red spravijo; — o drugem njegovem predlogu, ,,naj se učiteljem štejejo za pokojnino leta precej ko stopi z zrelostnim spričevalom v službo, ne pa še le po preizkušinji za učiteljsko sposobnost, ker sicer mora učitelj dalje kot vsak drug uradnik služiti, predno dobi vso pokojnino" , se je sklenilo, da se hoče odbor s primeruo prošnjo obrniti do slavnega deželnega zbora. Predlog g. g. učiteljev na Slapem v gospodarskem kurzu, da bi nUčit. Tov." namesto dvakrat v prihodnje trikrat na mesec izhajal, reši se s tem, da to stvar č. g. g. naročniki sanii določijo; ako se število naročnikov zadostno poranoži, potera je misliti na razširjauje lista; brez duševne in materijalne podpore se pa stvar ne da zvršiti. 0 drugem predlogu, glede _predplačil ljudskim učiteljem na deželi", se je pa sklenilo, da hoče odbor prilično prošnjo o tem slavnemu deželnemu zboru oddati. 0 tretjem predlogu, ki meri na to, da bi se vpeljala pri vsakej šoli knjiga, v katero bi g. nadzornik svoje opazke zapisoval, prestopi se na dnevni red; ravno tako se je tudi prestopilo na dnevni red o četrtem predlogu, ,,da bi se sklical izredni zbor vseh slov. učiteljev v Ljubljani", ker po štatutih se tako sklicuje vsako leto občni zbor, kjer imajo tpdaj g. g. učitelji lepo priliko se zborovanja udeležiti, kakor jim drago. Da bi se le bolj te prilike posluževali! 21* V ravno tej seji izrekla se je tudi nekerau g. učitelju — ki pa noče biti imenovan — pisraena zahvala, ker je društvu podaril lepo sliko dr. Bleiweis - ovo. Po sklepu odbora v dan 9. nov. 1. 1., da bode prvo pedagogijsko - znaustveno predavanje v dan 28. dec, se je isto v resnici vršilo isti dan v navzočiiosti 22 g. g. učiteljev iz Ljubljane in okolice v I. mestni šoli v sobi III. razreda. G. Iv. Tomšič govoril je o sNalogi in delovanji ljudskega učitelja, da si pridobi ljubezen in spoštovanje naroda".*) — Za prihodnje predavanje bila sta določena g. Govekar Fr. ali Kuhar Bl., katero bi se bilo imelo vršiti v dan 8. febr. t. 1., a ono je ta dan izostalo, ter se je preložilo na 27. dan marca, a tudi ta dan se je predavanje opustilo zaradi preslabe udeležbe g. g. učiteljev. Ne vem, ali naši tovariši prezirajo to, da je korist šolstva z narodno koristjo v ozki zvezi, in da se ljubezen do poklica posebno v tem kaže, da učitelj rad hodi v društva omiko nadaljujoča, ter da ljubi sploh vse, kar nm tekne k daljnemu izobraženju. Vsaj je ravno marljivo čitanje pedagogijskih spisov in občevanje z odkritosrčnimi, zvestimi tovariši, kateri so polni vestne gorečnosti do poklica ono olje, ki plamen ljubezni do poklica vneme in oživlja. V seji v dan 1. febr. t. 1. poročal je odbornik g. Žumar o dohodkih za stenke table, kateri so znašali ta dan 309 gold. Sklenilo se je tudi, da se najme drugod družbena soba in sicer v grof Blagajevi hiši na Šent-Jakobskem trgu št. 10, kamor se je društvo tudi o sv. Juriju preselilo. Razgovarjalo se je v tej seji tudi, kako bi se društvo 6001etne svečanosti udeležilo, ter sklenilo, da se udeleži slavnosti, kakor bodo denarstvene okoliščine dopuščale. Pisalo se je v tej zadevi g. Feitzinger-ju v Brno, ter ga vprašalo po ceni podob cesarjev, katere je nameravalo društvo v primerni knjižici za to slavnost izdati; a ker je bila nekaj cena previsoka, drugič je bil pa g. Tomšič uže se svojo, resp. Rauh-ovo brošurico nas prehitel, smo stvar opustili. V ravno tej seji se sklene, da se naroči ped. list za društvo. Prav vesel dan imeli smo narodni učitelji 1. dan raarca t. 1. Ta dan je nanireč obhajal velezaslužni starosta in nekaki prvi duševni voditelj slov. učiteljstva, g. Andrej Praprotnik, petindvajsetletnico svojega učiteljevanja v Ljubljani. Zato osnovani odbor bil je namreč tajno pozval slov. učiteljstvo k slavnosti tega dneva, da v ponosnem številu slavi svojega starosta — in ni se varal v svojili nadejah! — Zbralo se je bilo namreč omenjeni dan v okusno prirejenej sobi npri Bavarskem dvoru" nad 46 gostov, Ljubljanskih in vnanjih. Naše učiteljstvo je ta dan z nova sijajno pokazalo krepki in neupogljivi svoj značaj, pokazalo ob jednem, kako zna čestiti /aslužne svoje tovariše! V seji v dan 5. aprila bil je dalje razgovor, kako bi se tudi naše društvo primerno udeležilo nslavnosti šeststoletnice"; mej drugim se je tudi sklenilo, da imajo udje našega društva v društvenej sobi, kainor se je ono raeseca maja preselilo — katera ima biti v prihodnje zbirališče Ljubljanskim in bližnjim ali v Ljubljano došlira udom — počenši od 12. julija do konec slavnosti prosta prenočišča. V ravno tej seji rešilo se je tudi več posameznih notranjih zadev, ter vzprejelo zopet — kakor meseca februvarija — več novih udov. Da se zglašajo vedno novi udje, je veselo znamenje, da se slovenski učitelji vedno bolje zanimajo za svojo stvar. Tako je bilo n. pr. v Ljubljani število udov leta 1878. kaj pičlo; dandanes se je to vse veselejše predrugačilo. Tudi smrt zahtevala je v teku tega društvenega leta svojo žrtvo, ker umrl je prerano v dan 2. julija t. 1. večletni odbornik našega društva in obče cenjeni in spošto- *) Glej štev. 2. »Učit. Tov."l Uredn. vani naš tovariš g. Kuhar Blaž, nadučitelj pri D. M. v Polji, in pred nekaterimi dnevi vrli ud g. Kavšek v Vinici. Ohranimo jitna bratovski spomin! Odbor nSlov. učiteljskega društva" je pa tudi skrbel, da svojim udom dušne hrane, branja časopisov, ni manjkalo, ker v društveni sobi je bilo udom na razpolaganje vedno nad 24 časopisov in lepo uredjena knjižnica. V društveni sobi bili so tudi o zimskem času večkrat večerni pogovori, katerih so se tudi odlični inožje udeleževali, pri katerih je bil pogovor o izdaji potrebnih slovenskih učnih knjig, i. t. d. V seji v dan 6. septembra pa se je določil dan občnega zbora in program temu zboru. To so tedaj bolj stvarne in kratke poteze o delovanji našega ,,Slov. učit. društva" v preteklem letu. Kakor vsikdar, tako hoče društvo tudi v prihodnje neustrašljivo delati in koristiti narodnej šoli na prid slovenske domovine in mogočne Avstrije. To našo nadejo nam vtrjuje to, da vidimo, da se je o narodnem obziru pri nas zadnji čas marsikaj za Slovence na bolje obrnilo, in da stvar, za katero se mi vsikdar poganjamo, vedno več prijateljev pridobiva in da se sploh odobrava. Veselo znamenje za to naj nam je tudi odlikovanje peterih udov našega društva. — Tedaj, poleg božje pomoči, poguma, vztrajnosti in vladarjeve milosti, pa nam je uspeh in napredek zagotovljen! (Dalje prih.)