ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA LETO VII 14. JUNIJA 1931 ŠT. 24 LEPOTE NAŠE SLOVENSKE ZEMLJE: POGLED NA TRG PLANINO PRI SEVNICI 190 Znamenita razstava o napredku naše države se je vršila v velesejraskih dneh v Jakopičevem paviljonu. Najrazličnejše slike, črteži itd. so izredno nazorno prikazali ogromni napredek na vseh poljih, ki ga je dosegla naša država po vojni, zato je umevno, da je žela razstava tudi v raznih inozemskih središčih splošno priznanje. Ne vemo pa, kdti je zakrivil, da je bila zastopana naša Ljubljana tako klaverno in upravičeno lahko zahtevamo, da se drugič razstavljeni predmeti opremijo tudi s slovenskimi napisi. Prof. K. Chodounsky, ugledni češki zdravnik, častni član Sloven, plan. društva in občine Jezersko in dolgoletni iskren prijatelj Slovencev, Slovenije, zlasti pa naših planin, ki je pred kratkim umrl v Pragi. Na desni: Kralj in kraljica zopet v Zagrebu. Dne 51. p. m. so praznovali Zagrebčani 200 letnico svoje priljubljene Matere božje Kamenitih vrat v Gornjem gradu. Proslava se jc s vršila na zgodovinskem Mar- ; kovem trgu, kjer je daroval i slovesno službo božjo sam j nadšktff dr. Bauer. Nepriča- j kovano se je pa tisto jutro pripeljal v hrvaško prestol-1 nico tudi naš kraljevski par, i ki se je nato udeležil nave- j dene proslave. Vladar, jc \ ostal nato v Zagrebu več dni. j Naša slika nam kaže pogledi na središče proslave. ; Spodaj: Slovenci na zadnji 1 veliki razstavi jugoslovanskih; umetnikov v Belgradu: »Mag-i dalena« Miro Pregljeve, i Spodaj: Lepo umetnostno razstavo je v Celju priredil pretekli mesec znani ljubljanski trgovec z umetninami, g. A. Kos. Na razstavi je bilo 75 del 19 slovenskih umetnikov, obiskalo je pa razstavo 780 oseb, ki so kupili 12 del. Slične razstave namerava prirediti g. Kos še po drugih naših provincialnih mestih, kar je gotovo vse hvale vredno. 191 Na desni in spodaj: Napredek slovenske vasi. Kulturno stanje naše slovenske vasi se dviga jako hitro. Naše podeželje je posejano z najrazličnejšimi društvi iti zadrugami, povsod zidajo moderna šolska poslopja, društvene domove, vodovode itd., današnjih higijenskih prilik ni mogoče niti primerjati z nekdanji" mi. Zadnje čase čutijo občine že celo jotrebo po graditvi modernih kopa-išč in Logatec je menda prva kme-tiška občina, ki si je lani na inicijativo svojega zaslužnega župana Oblaka zgradila res vzorno moderno kopališče ob potoku Logaščica. Kopališče je opremljeno z vsemi potrebnimi napravami, kakor kabinami, prhami, stranišči, kegliščem itd. Namenjeno je vsemu ljudstvu, kakor pove napis nad vhodom: »Za vse je božje bogastvo.«^ bpodaj: »Darinka« v svoji doinoNIni. Župmk LiiMižar je vzel snov za svojo priljubljeno spevoigro iz pesnitve vKrški zmaj«, ki jo je zložil krški rojak, župnik in pesnik Anton Hribar, a ta jo je zajel iz domačega užitnega izročila. To spevoigro je sedaj letošnjo pomlad ponovno vprizoril pevski zbor na Krki, kjer je seveda vzbudila največje zanimanje in žela jako lep uspeh, saj je gledalo ljudstvo na odru svoje lastne davne iprednike. Želeti bi bilo, da dobimo še čim več takih ljudskih iger iz svoje domače zgodovine. Na levi: »Leščan« 73-ltetni kovač J. Kapus, ki živi že več let popolnoma samotarsko življenje v majhni kolibi sredi Javor-niškega Rovta. Dekleta z Zidanega mosta, ki so se udeleževala letošnjega gospodinjskega tečaja, katerega je tam z velikim uspehom priredila ga. Mara Šifrerjeva. Na levi: Najmlajši nčenjaki in modri-janke iz Sovodnja v Poljanski dolini so posebno veseli, kadar prirede s svojim učiteljem Štefetom pouk kar na prostem. 192 193 Slovenska zemlja: Planina pri Sevnici če stopiš iz vlaka na žel. postaji v Sevnici, naletiš na voznike, ki vozijo les iz obsežnih planinskih gozdov v Sevnico na on-dotno parno žago. Cesta iz Sevnice na Planino se vije po ozki soteski med skalami ob prijetnem žuborenju precejšnjega potoka Sevnična, ki goni gredoč več kmečkih mlinov in žag. Že po tej cesti te spremlja ob vročih dneh poletja prijetno hladeč vzduh, pomešan z blagodejnim smrekovim vonjem. Po 20 km vožnji se soteska razširi v prijazni planinski svet z razgledom na trg in na razvaline gradu Planina. Slednje pričajo o nekdanji slavi planinskih gospodov. Po kroniki je bila planinska pokrajina last karantanskega vojvode Valhuna. V drugi polovici X. stoletja je grof Engelbert Pilštajnski sezidal planinski grad kot obrambno trdnjavo. Od tedaj srečava-mo ime Munpareis, Muntpreis in končno Montpreis do prevrata. Med drugimi se še lahko omenjajo sv. Hema, celjski grofje, baroni Mosconi, vseh do danes 52 posestnikov z raznimi imeni. Planina kot trg se prvič omenja v neki listini iz leta 154.5. Planina je malo poznana širšim krogom, čeprav jc v vseh pogledih toliko zanimiva, da jo je proslavil celo bavarski pesnik Volfram Eschen-bach, ki jo omenja v svojem znamenitem delu »Parcival-u«. Priznana nemška felj-tonistinja in novelistinja Ana Wambrecht-samer pa je tako te kraje vzljubila, da obravnava v svojih neštevilnih delih, katere priobčuje v najpriznanejših nemških kulturnih revijah, izključno samo življenje našega okoliša. Napisala je tudi izčrpno in sistematski v slovenskem jeziku 480 strani obsegajočo knjigo »Kronika planinskega gradu in trga« in jo posvetila kot trajen spomin svojemu med zelenimi gorami le-žečrmu rojstnemu kraju. Okolica Planine je res lepa, obsežna planinska planota, ležeča 558 m nad morjem. Sočni planinski travniki in ugodno alpinsko podnebje ugodno vplivata na izrazito lepo živinsko »Planinsko pleme«. Planinska goved in sejmi slove daleč preko naših državnih meja. Radi romantične lege kraja, privabi marsikaterega, ki ta kraj pozna, na prijetni poletni oddih, V najnovejšern času vozi redno vsak dan avtobus iz Sevnice v ta romantike polni kraj z namenom, da čimbolj omogoči posct tujcev. 1'laiiiiia i. z iio\u zidano šolo. j i Spodaj: Vlad. Cepuder, ] trški župnik na Planini, i Grnd Planina litu 1790 Na desni; Pogled na pia. ninski sejem ob najži. vnhnejšcm barantanju šolska mladina v Planini ob priliki proslave šolske stoletnice: v sredini šol. upravitelj E. Krizman ob njegovi strani obe gospodični učiteljici. Na levi: Ana Wambrecht-Sammer, znana nemška pisateljica, doma iz Planine, ki pa biva sedaj v Gradcu. Med drugim je sestavila tudi zgodovino Celja in (prevedla dr. No-vačanovega »Hermana Celjskega«. Na desni: Planinska dekleta, ki so se udeleževala ondot-nega gospodinjskega tečaja minulo zimo. Planina z božjepotno cerkvijo sv. Križa (pogled od zapada). Spodaj: I. Ranter, trški župan na Planini. Vodopad Marof ob potoku Gračnica med Jur-kloštrom in Planino. Na levi: Glavni trg na Planini, od tu vozi vsak dan avtobus v Sevnico. Prostov. gasilno društvo na Planini, ki obstoja že 40 let. Na levi: Pred vhodom razpadajočega Starega gradu na Planini. Vse slike za to serijo jel^g. Alf. Jurše iz Planine. Grb trga Planina. 194 Čez Srbijo in Bosno v Dalmacijo (Poučno potovanje maturantov Ijub^j. trg. akademije.) Trgovska akademija v Ljubljani prireja vsako leto za svoje maturante daljše poučne izlete. Tako so letos o Ve-• liki noči pod vodstvom svojega razrednika, profesorja Modica Petra, obiskali Belgrad, Šumadijo, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Ekskurzija je trajala 14 dni. Na tem potovanju so si maturanti ogledali prestolnico, ki jih je zadivila s svojo krasno lego in modernim napredkom. Iz Belgrada so se odpeljali po novi ozkotirni jadranski železnici preko Laj-kovca. Gor. Milanovea, Cačka, kjer so ostali en dan in ob tej priliki poselili grob vojvode Stepe Stepanoviča. Odondod so potovali preko Užic v Sarajevo. Železnica od Cačka do Sarajeva ima 118 predorov. Ta proga se more zbog tega dejstva in gorskega terena imenovati jugo-slovajiski Semmering. V Sarajevu so si ogledali muzej, tovarno za preproge, in druge krajevne znamenitosti. V Dalmaciji so obiskali vse važnejže tiiristične točke, Dubrovnik, La-pad, Gruž, Lokrum, Split, Solin, Trogir. Iz Splita so se preko Like vrnili v Ljubljano. Maturanti so se vrnili nazaj povsem prerojeni za lepoto in bogastvo svoje države. Končni uspeh te poučne ekskurzije je ta, da so si maturantje obogatili svojo strokovno kakor tudi splošno izobrazbo, obenem pa si utrdili zavest, da vsebuje njihova domovina vse pogoje za uspešen politični in gospodarski razvoj. Želeti je le, da bi se slične ekskurzije vršile čim pogosteje v Se neznane kraje naše države, ki nudijo doraščajoči generaciji vse tisto, kar potrebuje, da si vzgoji v srcu krepko narodno »avest in državl.ianski ponos. Na levi: »Čaršija« v Sarajevu. Pogled na ii^ pično balkansko ulico z malimi obrtniki. Spodaj : Spomenik padlim braniteljem Belgrada 1. 1915 na novem helgraj. pokopališču. Spodaj: Motiv s .slikovite proge med L/,uaiiii in Sarajevom. »Placa«, glavna ulica v Dubrovniku. ' Na levi: Motiv iz Dubrovnika. Pristanišče v Gružu pri Du-' brovniku. Na levi: Izletniki na znamenitem dvorišču frančiškanskega' samostana. 195 Svetovno razsodišče v Haagu pri svojem poslu Na zadnjem zasedanju U. N. je bilo sklenjeno, da se preda vprašanje nemško-avstrijske carinske unije v izjavo svetovnemu razsodišču v Haagu, ki je najvi.šji sodni dvor sveta. Pred kratkimi je to razsodišče obravnavalo tudi spor med Nemčijo in Poljsko zaradi šolanja nemških otrok na Poljskem (gl. sliko spodaj) in izreklo ob tej priliki skoro soglasno prevažno razsodbo, da nima država, temveč starši pravico odločati, v kakšno šolo naj hodi otrok. V sodnem dvoru so zastopane: Holandija, Nemčija, Italija, Francija, Belgija, San Salvador, Japonska (predsednik Adateix), Amerika, Poljska, Špnnijn. Angliia. Bomuiiijn in s'ved