SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). Štev. (No,) 19
ESLOVENIA LIBRE)
BUENOS AIRES 9. maja 1974
Odhajanje delavcev v tujino se vrši po „samoupravnem“ načrtu
OBSOJENI NA NARODNI IN MORALNI PROPAD
Poslanstvo naših domov
(Govor Milana Magistra na 14. obletnici Slovenskega doma v Carapa-chayu):
Spoštovani ro jaki!
Vsako leto, ki se steče v življenju doma, nas bolj odmakne od dni, v katerih je bilo krajevno središče rojakov zasnovano, odločeno in započeto.
Stene naših domov ne morejo imeti vtisnjenih žuljev in žrtev tistih rojakov, ki so pred leti na praznih zemljiščih zasadili prvo lopato in ob rasti zidov sanjali o podobi, ki jo bo dom imel ob dograditvi. Podoba poslopja je bila odsev duhovne podohe. Na duhovni sliki so gledali zbrane vse rojake okoliša; može kot nosilce načrtov in rasti; žene prinašajoče toploto in mir; otroke v neugaslivem žuborenju; dekleta in fante v zagnanosti in poštenem, veselem razvijanju idealov za slovensko skupnost. Ta duhovna podoba je bila tista vrednota, ki je nagnila voljo prvih delavcev, da ('Snujejo dom.
Zavzetost za vrednoto skupnega doma nas je tudi pripeljala do 14. obletnice in nas bo z gotovostjo vodila do novih jubilejev.
Vrednota ni isto kot vrednost. Vrednota se meri po srcu, vrednost po denarju ali potrebi. Zaradi vrednote skrbimo v svoji skupnosti za onemogle ne ker bi bilo koristno v naravnem pogledu. Starše ljubimo, ker so za nas neprecenljivi, ne ker so koristili, ohranjamo spomin na svoje rajne, ker so nam dragi, ne ker so potrebni. Ako bi začeli ceniti svoj rod in svoje skupne domove po vrednosti, ceni, donosnosti, po tem, kaj nam dom nudi ali da in ne po tem, kar mu mi moremo dati in narediti zanj, se bo vrednota naših domov spremenila v vrednost in tedaj se bo naša krvna pripadnost zamenjala s pripadnostjo, ki nam jo daje klubski karnet.
Širokosrčnost delavcev in darovalcev za naše skupne domove more biti tehtna samo na duhovni ravni upoštevajoč prisotnost idealov, ki so jih darovalci nosili v srcu ob nesebičnem prispevanju.
Vsak naš slovenski dom bi moral vklesati na vidno mesto v kamen in v pravila, kakšno je bilo hotenje, kakšna je bila zamisel, kolika je bila žrtev, do kod v prihodnost je zletela misel tistih slovenskih protikomunističnih izgnancev, ki so z odločno voljo in golimi rokami okrasili velikobuenosaireško okolico z vencem slovenskih domov. V zgodovini je tako, da ko se izgubi zamisel ustanoviteljev, premine tudi ustanova. Tudi s slovenskimi domovi bo tako. Ako ustanovitelji ne bodo pustili zarezano prvotno voljo in prvotno zamisel ideala, se bodo ustanove naših domov začele istovetiti s tujimi ustanovami, ki ne morejo biti nikdar enake našim. Naši domovi, kot vse naše delo v zdomstvu, ima izvire, ki jih nobeno drugo delo ne more imeti. Naši izviri so visoko gori v naši zgodovini, ki se iztekajo v Rožmanu, Jegliču, Korošcu, Kreku, Mahniču, ¡Slomšku, Pešemu. Iz teh izvirov teče ena sama živa in čisita. voda, ki nam ugaša žejo po slovenstvu in krščanstvu.
Vsak ud doma, ki prihaja pozneje, nekako tako kot v evangeljski priliki ob najemanju vinogradnih delavcev, to so zlasti novi rodovi, ki se rojevajo po dograditvi doma, mora začutiti z nameni prvih udov in ustanoviteljev. To pa je naloga domskih odborov. Odbori nimajo na skrbi samo, kako vzdrževati domove snovno, njihova prvenstvena naloga je beliti duha ustanoviteljev, prvotne srenje, v nasledstvo, da bo dom ostajal slovenska narodna vrednota.
Cilj je bila prva misel ali dosežen bo kot zadnji. Cilj se mora pretakati iz roda v rod. Samo tako raste pomen našega odhoda iz domovine leta 1945 in samo tako more naša mladina živeti svojsko življenje zdomcev, odlikovanih po božji volji s talentom preganjanih zaradi pravice. Če se je v začetku našega izgnanstva mogla izviti iz naših
Marsikdo je doslej mislil, da smatrajo tudi komunistične oblasti v domovini odhajanje delavcev v tujino za nekako nujno zlo, kateremu pa se ni mogoče odtegniti, ker pač ni doma dovolj dela za vse. Toda temu ni tako. Odhajanje delavcev v tujino je del socialistične samoupravne ureditve, kar je razvidno iz naslednjega: Zagrebško okrožno tožilstvo je prepovedalo razpošiljanje hrvaškega cerkvenega lista „Svjedočenje“, ker je objavila razgovor s slovenskim duhovnikom mariborske škofije Frančkom Križnikom, ki sedaj študira v Nemčiji. V tem razgovoru je Križnik ostro obsodil odhajanje naših delavcev v tujino, kjer se jih mnogo narodnostno in moralno popol-
Z datumom 3. maja t. 1. je britanska tiskovna agencija Reuter izpod peresa svojega dopisnika v Beogradu Sidneya "VVeilanda razposlala svetovnemu časopisju daljše poročilo o trenutnih razmerah v jugoslovanski komunistični partiji z ozirom na bližajoči se 10. partijski kongres, ki bo predvidoma začel zasedati v Beogradu 27. maja t. 1., dva dni po Titovem 82. rojstnem dnevu.
V	poročilu dopisnik ugotavlja, da se jugoslovanska partija pripravlja na trenutek, ko bo Tito -'zginil z jugoslovanske1 politične pozornice in meni, da je prav zato Kardelj s svojimi sodelavci spremenil odn. sestavil novo jugoslovansko ustavo. Največja sprememba je bila izvršena v vodstvu partije in države: partijo bo vodilo odslej naprej 39 člansko predsedstvo namesto dosedanjega 51 članskega, državo pa 9 člansko predsedstvo namesto dosedanjega 23 članskega. Partija meni, da bo na ta način lažje preprečila navzkrižja v svojih vodilnih organih po Titovi smrti.
Glede bodočnosti komunistične Jugoslavije pa poročilo dobesedno glasi:
„Predsednik Tito je vrhunska osebnost v Jugoslaviji in simbolična sila, ki združuje držam, razdeljeno v šest republik in štiri različne narodnostne skupine, kjer se govorijo trije jeziki in uporabljata dve abecedi.
V	svetu še vedno uživa izreden prestiž kot prvi komunist, ki se je uprl
kai, je sedaj sonce že tako visoko, da nam je vsa naša prehojena pot razsvetljena in jasna, zato je danes na mestu ponos preganjanih neomadeže-vanih pričevalcev.
Dom združuje sosede srenje, ki so srečni, če so skupaj. Zato iščejo prilike, da se večkrat srečajo in da rastejo skupaj v svoji narodni zavednosti Načelo skupnosti je ravno skupnost, posamezniki namreč navadno ebnemo-rejo. „Gorje samemu“, nam je zaklical škof Rožman. Naši domovi so kakor odgovor na ta klic; kjerkoli smo, nas krije skupni krov, da spolnimo škofov poziv. Zagnanost za skupnost ni le sredstvo, temveč namen, kajti bistveni znak neke skupnosti je dejavna volja, ki hoče skupnost okrepiti, ne le posameznike. Sveti Ciprijan je zapisal: Unus christianus, nullus christianus! — En kristjan, noben kristjan! Kajti bistveno za kristjana je, da se soodre-šuje z drugimi ljudmi, ki so tudi otroci božji. Enako načelo moramo postaviti za svojo narodno skupnost. En sam rojak, noben rojak! To v smislu, da ne sm° Diti nobenega rojaka, ki ne hi bil de' skupnosti, pa tudi nobenega doma, ki ne bi skrbel za vsakega rojaka. Le-p,ota tega ideala je v vsakdanjosti trda, zmogli pa ga bomo uresničiti, če si ga bomo nosili zapisanega, zatrjevanega in razgovarjanega. Pred leti je armenska skupnost v New Yorku pozvala vse rojake naj se znova odzovejo klicu rodne krvi in se pridružijo delu za naro-
noma izgubi. To je uničevanje naroda in zato pravi zločin, katerega hi morala oblast preprečiti. Poleg tega pa je delo v kapitalističnih državah pravo „suženjstvo kapitalizmu,“ ki bi ga socialistična država nikakor ne smela dopustiti.
Zaradi navedenih stavkov je bil torej list zaplenjen in okrožno sodišče je to zaplembo potrdilo, češ, da je Križnik s temi izjavami ,napadel našo socialistično samoupravno ureditev.“ Iz tega more vsakdo sklepati, da je torej v načrtu socialistične samoupravne ureditve tudi odhajanje delavcev v tujino, ne glede na to, da bo tam služil kapitalizmu in se narodnostno in moralno utapljal.
Stalinu in se izločil iz sovjetskega bloka in kot edini preživeli prvotni vodja gibanja neuvrščenih držav. Je najstarejš* državni vodja v Evropi ter po starosti prekaša španskega grala. Francisca Franca za šest mesecev.
Bodočnost Jugoslavije bo po njegov* smrti lahko povzročila nepredvidene politične probleme. Razpad države v med seboj se boreče skupine lahko povzroči takšno politično in celo vojaško napetost, da se bodo v ta strateški prostor jugovzhodne Evrope vmešale velesile.
Nekateri zahodni diplomati se bojijo, da bo Sovjetska zveza poskušala izrabiti priliko v taki zmešnjavi, bodisi da bo politično podprla eno cd skupin ali pa celo vojaško intervenirala za vzpostavitev komunizma sovjetske vrste.
Medtem, ko to možnost smatrajo za tako resno, da o njej razpravljajo, pa večina diplomatov misli, da vojaške intervencije ne bo vse dotlej, dokler bo Kremelj želel nadaljevati svojo politiko' odjuge med Vzhodom in Zahodom in politiko sožitja.
Prav tako narašča prepričanje, da se nevarnost- razpada oddaljuje, in da ga nadomešča globlji smisel državne enotnosti.
Vse bolj je razvidno, da bo najverjetneje nasledil Tita na državnem vodstvu 64 letni Edvard Kardelj, najzvestejši predsednikov sodelavec in glavni partijski dialektik.“
tisoč rojakov, ki so se zr.ova povezali s skupnostjo. Razmislimo, ali ni prišel čas tudi za naše rojake, ki jih domovi ne dosežejo, da jih znova povabijo v svoje okrilje, če je najboljši dokaz za življenje rast, domovi ne morejo biti brezbrižni do svoje rasti, tudi številčne.
V vojni se način boja zamenjuje po potrebi. Vojska se utrdi v okopih, dokler se zdi, da je to uspešno, toda pride čas, ko je treba iz okopov ven, v napad. Naši domovi so tabori, utrdbe, okopi, toda bodimo čuječi in spoznajmo pravi trenutek, ko bomo morali ven izza teh okopov in preiti v osvajanje. Držanje položajev mora biti oplojeno z načrti za bodočnost, ki naj mlademu rodu dajejo zagona in ga ohranijo slovenstvu in krščanstvu.
Premiki niso nekaj slabega, slabo je, če so napačni in nevodeni. Vzdignili bomo okoli sebe pomočnike, ako bomo vedno v pripravljenosti krenili naprej, uresničujoči nove pobude, nikdar ugasli, nikdar upehani. Vera v veličino nalog in vera v ljudi, ki nam slede, bo vzbudila novih energij in potegnila v delo.
Slovenskemu domu v Carapachayu ob 14-letnici ne morem nuditi lepšega voščila kot to kar je Ivan Cankar zapisal v povesti Križ na gori: „Omagujoč ovažuj besede: Pot je strma, cilj je lep.“
Bog daj, da bi cilji ostali lepi, tudi če je hoja navzgor strma. Ko bomo na
Reuter o bodočnosti komunistično Jugoslavije
MANJŠA SE NEVARNOST VOJAŠKE INTERVENCIJE
Chile: autocrítica y perspectivas
Volodia Teitelboim, miembro de la Comisión política del Partido Comunista de Chile, tuvo la suerte de hallarse en el extranjero cuando se produjo el „putsch“ militar, por lo que se convirtió en el portavoz oficial de los comunistas chilenos fuera de las fronteras de su país. Como desde hace mucho tiempo ha sido siempre el fiel servidor de la línea general trazada por el Kremlin (tanto en tiempos de Stalín, primero, de Kruschov luego y ahora de Brezhnev), no expresa sólo su propia opinión sino la del movimiento comunista mundial. Es lo que sucede con su artículo „Preludios a las victorias futuras en Chile“, publicado en !a rev’sta „Problemas de la Paz y del Socialismo“, que aparece en Praga.
El artículo se inicia con la indispensable autocrítica, como acontece siempre después de un grave fracaso comunista: „El Partido Comunista de Chile, ni que decir tiene, ha iniciado un análisis crítico y autocrítico. „Los otros partidos co munistas son invitados a participar también en esta acción: „La crítica amistosa y comprensiva de los partidos hermanos nos ayuda“.
En lo sucesivo, la tarea del Partido Comunista consiste en aislar a ,.la pandilla fascista de Pinochet“. Y Teitelboim añade: „Los comunistas trazan esta línea de separación entre la minoría fascista y la mayoría antifascista, a trevés de todas las instituciones del país, incluidas las Fuerzas Armadas. . . Los militares patriotas tendrán un lugar de honor en el frente antifascista, al lado del pueblo“.
Djjilas in Mihajlov ne smeta iz Jugoslavije
V San Franciscu v Kaliforniji je pred kratkim imelo svoje letno zborovanje Ameriško združenje za napredek znanosti (American Association for the Advancement of Science). Ta ameriška znanstvena ustanova povabi na svoja letna zborovanja tudi strokovnjake in znanstvenike iz tujih držav, da prisostvujejo predavanjem in debatam in podajajo svoja mnenja o določenih problemih. Obravnavajo se vprašanja tehničnih in družbenih ved.
Letos je Združenje povabilo na svoje letno zborovanje v San Franciscu tudi Milovana Djilasa in prof. Mihaila Mihajlova, oba iz komunistične Jugoslavije.
Jugoslovanska KP se vpliva, ki ga imata oba „disidenta“, tako boji, da jima ni dovolila izdati potnih listov za potovanje v San Francisco.
Kakor je znano, je bil Milovan Dji-las član politbiroja Titove KP in podpredsednik Titove vlade. Iz partije, ki jo je ožigosal v svoji knjigi „Novi razred“, je bil leta 1954 izgnan. V Titovih ječah je prebil od 1956 do 1961 in nato znova od 1962 do 1966.
Prof. Mihajlo Mihajlov je bil po letu 1956 dvakrat obsojen na ječo, prvič za-
radi pisanja o sovjetskih koncentracijskih taboriščih in drugič zaradi kritiziranja Titovega režima in objave njegovega plsma v New York Timesu.
Djilas je na zborovanje Ameriškega združenja za napredek znanosti poslal zahvalo za vabilo in dodal:
„Pozdrave pošiljam v imenu pisate-liev in znanstvenikov, ki so prisiljeni molčati ali govoriti, česar ne verjamejo, v imenu tistih, ki trpe po ječah, ker so se ponorčevali ali kritizirali tisto, kar je še včeraj bilo dovoljeno, v imenu marksističnih humanistov, ki jih prav sedaj mečejo iz jugoslovanskih univerz.“ Mihajlov pa v svojem sporočilu Ameriškemu združenju za napredek znanosti med drugim piše:
„Ker živim v državi, ki ne spoštuje deklaracije Združenih narodov o svobodi gibanja iz ali v svojo lastno državo, vam ne morem osebno govoriti.“ Zborovanju nato Mihajlov želi uspeh „v razkrinkavanju vseh duhovnih in ideoloških omejitev, ki ovirajo svobodo znanstvenega raziskovanja.“
Na zborovanju so razpravljali o problemih, na katere zadeva znanstveno delovanje v ideološko in materialno okrnjenem okolju v komunističnih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji.
Pismo iz Rušile
Newyorski Times je 28. aprila t. 1. izpod peresa C. L. Sulzbergerja pod zgornjim naslovom objavil naslednji zanimiv uvodnik:
Dobil sem pismo od nekega sovjetskega funkcionarja, ki me je prosil, naj ga zaščitim s tem, da ne bom opisoval okoliščin, ki so privedle do tega pisma. Sam o sebi pravi, da nasprotuje obstoječemu moskovskemu režimu, ne sicer s Solženicinovega stališča, pač pa, kakor sam pravi, s stališča „svobodno mislečih ljudi, ki so za naš sistem, a ga hočejo napraviti resnično socialistični in sovjetski.“
V tem pogledu, kaže, da deloma sovpada z atomskim fizikom Andrejem Saharovim, ki je nedavno javno zahteval več politične demokracije v Rusiji.
Funkcionar, ki ga imenujmo „tovariš X“, poziva, da naj zahodni tisk odpre svoje strani izmenjavi pogledov s sovjetskimi disidenti sedaj, ko je bil Samizdat ali drug podtalni tisk v Sovjetski zvezi praktično „likvidiran“.
Tovariš X je presenečen nad očitnim pomanjkanjem logike v severnoameriški politiki do Sovjetske zveze. Neposredno po 2. svetovni vojni, trdi, ni bilo nevarnosti sovjetskega oboroženega vpada v Zahodno Evropo — razen, če bi prišlo do komunističnih vstaj v deželah kakor sta bili Francija in Italija, kjer so bili komunisti člani vlad. Prisotnost ameriških čet v Evropi je vzela „to upanje Stalinu“, pravi tovariš X.
Toda, medtem ko ni bilo resnične nevarnosti klasične invazije z Vzhoda, v dobi, ko je bil leta 1949 ustanovljen-NATO, pa je tovariš X močno presenečen, da danes na splošno vlada mnenje,
ten „ogromen porast sovjetske oborožene sile.“ Tovariš X smatra to za „odločilni faktor v mednarodni situaciji“.
Kaj naj bi bil, se sprašuje, „skriti motiv“ Zahoda — ki je menil, da je močno ogrožen od Moskve, ko ni bil, da sedaj smatra, da je „varen kljub naračajoči sovjetski nadmoči nad Ameriko? Jaz nikakor ne morem zaznati razlogov za to nelogičnost.“
Nato našteva današnje slabosti Zahoda: naraščajočo gospodarsko krizo in „politične zlome tako na področju medsebojnih odnosov kakor znotraj mnogih Večjih zahodnih sil.“
Kakšne skušnjave, se sprašuje, bo morda imela Moskva „v Jugoslaviji po Titu, v Španiji po Francu, da ne govorim o Italiji, ki se že nahaja v stanju, podobnem tistemu v naši Rusiji med februarjem in oktobrom 1917? Naši vodje gotovo mislijo, da tam povsod obstajajo predrevolucionami pogoji.“
Tovariš X nato nadaljuje: „Za obe strani so razgovori o SALT-u verjetno kulisa, za katero se skrivajo priprave za čas prevratov, ki grozijo Zahodni Evropi. Jaz vem, kaj bo Sovjetska zveza storila, če bodo ustvarjeni pogoji za državljanske vojne v Evropi. Ali vi lahko predvidevate, kaj bo napravila Amerika?“
„Nisem pristaš reda, ki obstaja v Zahodnem svetu,“ piše. Toda, česar se bojim, kot sovjetski ruski patriot, je to, da bo soočena z Vietnamu podobnim položajem v Evropi — Amerika reagirala in se bojim, da bodo prvi streli sproženi z ameriške strani. Z velikim zanimanjem pričakujem vaše reakcije. Lahko objavite, če hočete, moja mnen-
/XT„ J___o -J.-- \
AMERIŠKI PRODOR V EGIPT
SADAT ZAUPA KISSINGERJU
Največji zunanjepolitični uspeh . so ZDA v zadnjih letih dosegle v Egiptu, ki se je iz, dasi ne ideološkega, pač pa vojaško in gospodarsko odvisnega sovjetskega satelita skoro čez noč sprevrgel v severnoameriškega privrženca.
Ko je 1. 1952 Nasser odpravil egipčansko monarhijo in se obrnil na ZDA za gospodarsko polnoč, je Washington ponujeno roko zavrgel ter je po, neuspešni anglo-francoski pustolovščini okoli Sueškega prekopa, v katero se je tudi sam vmešal, pognal Egipt naravnost Moskvi v naročje. Kremelj je pograbil priliko in poleg drugega zgradil tudi veliko hidrocentralo na Nilu pri As-vvanu. Tedanja zunanja politika John Poster Dullesa je v egiptovskem primeru doživela popoln neuspeh.
Nasserjev naslednik Sadat, sedanji egipčanski predsednik, tudi pri nesamostojnem severnoameriškem zunanjepolitičnem ministru Rogersu ni naletel na razumevanje. Sadat nasprotuje komunizmu in tudi do ZSSR ni nikdar kazal posebnega navdušenja, medtem ko so ga ZDA vedno privlačevale. Sam priznava, da ima nanj velik vpliv ameriški pisatelj Lloyd Douglas s svojimi deli, za njim pa Kalif Omar, naslednik arabskega Mohameda. Ker Rogers ni vodil „svoje“ zunanje politike, temveč je le bil izvrševalec Nixonove linije, ki mu jo je že dolgo narekoval takratni njegov svetovalec Kissinger, pogostokrat svojih zunanjepolitičnih „obljub“ ni mogel izpolniti, ker so v Beli hiši medtem spremenili mnenje.
Položaj se je spremenil, ko je Kissinger prevzel ameriško zunanje ministrstvo. Na Sadata je s svojim nastopom takoj napravil močan vtis. Sadat sam piše: „Ne verjamem teorijam in
čisto razumskim sistemom. Verujem v moč konkretnih dejstev in v stvarnost zgodovine in izkustev.“ Ta svoj pogled na vodenje zunanje politike primerja s Kissinger jevim in ugotavlja, da med seboj sovpadata. Sadat meni, da je Washington „zrevolucioniral svojo zunanjo politiko na Bližnjem vzhodu.“
Kljub svojemu judovskemu pokole-nju, toda ker je nemški, je Kissinger Sadatu eden najbolj priljubljenih tujih državnikov. Sadat je o njem celo dejal: „Kissingerju se sme zaupati. Probleme študira. Je lojalen ameriškim interesom, toda je strateg in človek vizije. Je odličen pogajač, prožen, ve za kaj gre in izpolni obljubo.“ Kissingerju je tudi uspelo, da Sadat tudi predsednika Nixona smatra za enega najboljših ameriških predsednikov kar se tiče zunanje politike.
Rezultat Kissinger jevega direktnega posega v zadeve Bližnjega vzhoda in zaupanje, ki ga je dobil pri Sadatu, je bil najprej izgon 15.000 sovjetskih vojaških „strokovnjakov“ in „inštruktorjev“ iz Egipta, čemur je pred kratkim sledila Sadatova osebna izjava, da odslej naprej Moskva za Egipt ne bo več vir oboroževanja egipčanske vojske.
V Egiptu sicer niso uradno objavili, da bodo odslej naprej kupovali a-meriško orožje, nihče pa več ne dvomi, da ne bo dolgo, ko se bodo prvi egipčanski vojaški oddelki začeli uriti v rabi ameriškega orožja. In še s sodelovanjem pri začetnih delih čiščenja sueškega prekopa, ko so se ZDA, kakor kaže, znova trdno usidrale v Egiptu, ki je poleg petrolejskih državic okoli perzijskega zaliva ključ do kontrole nad stikaličem treh celin: Evrope, A-zije in Afrike.
Poringal: problemi doma in v koloni jata
NOVI REŽIM HOČE OSTATI NA ZAHODU
Nova portugalska vojaška junta pod predsedstvom grala. Spinole je za 1. maj dovolila vsem portugalskim strankam, strančicam in gibanjem sprostitev, deloma zato, da je ugotovila, katera ima trenutno najboljši organizacijski aparat in zlasti, kakšno moč imajo komunistična partija in druge levičarske skupine.
Spinolova junta namreč ne namerava spremeniti Portugala v socialistično državo, temveč ga obdržati na svobodnem Zahodu. Zato je portugalska vojska že odstranila z odločilnih položajev tako v državi kakor v afriških kolonijah pristaše odstranjenega Caetanoveva režima in nastavlja na njihova mesta vojaške funkcionarje. Na vsak način hoče junta izpeljati razmere do normalnih demokratskih volitev v državi sami, kolonij pa se „znebiti“ postopoma, se pravi, jih preve-
sti v samostojne države tako, da bi v gospodarskem oziru ostale kar najbolj povezane s Portugalom.
Portugalska komunistična partija je objavila, in za njo še druge levičarske skupine, da naj država „takoj“ podeli neodvisnost afriškim kolonijam Angoli, Mozambiku in Gvineji. V Lisboni pa vojaška junta meni, da >se država čez noč ne more odpovedati materialnim dobrinam, ki jih je za svoj obstoj črpala doslej iz kolonij, ne da bi se istočasno tudi odpovedala dosedanjemu načinu življenja.
Opazovalci portugalskega razvoja tudi primerjajo dosedanjo portugalsko diktaturo z drugimi desničarskimi ali levičarskimi diktaturami in ugotavljajo, da je spadala med najmilejše. Vseh 99 političnih pripornikov kar jih je bilo v portugalskih ječah, ja vojaška junta izpustila na svobodo, med njimi večino
Mednarodni teden
NIXON je izročil watergatski komisiji prepise trakov, ne pa trakove same, kakor je komisija zahtevala in objavil, da so prepisi točni. Meni, da nekaterih pogovorov, ki jih je imel s svojimi svetovalci, ni mogoče objaviti, ker se tičejo državne varnosti same v zvezi z zunanjepolitičnim položajem ZDA. Večino zunanjega sveta water-gatska zadeva skoro ne zanima, ker vsakdo ve, da tudi v ameriški demokratski stranki n:so vsi, svetniki, kakor ni države na svetu, ki ne bi že kdaj imela ali v bodoče ne bi imela strankarskih političnih škandalov Nekateri zunanji opazovalci so tudi mnenja, da v ZDA trošijo ogromne intelektualne sile za problem, čigar teža ne odtehta teže drugih notranje in zunanjepolitičnih problemov, pred katerimi se ta velesila nahaja.
ČILSKA VOJAŠKA VLADA je od zrušitve Allendeja pobila 30.000 ljudi, pretirava bivša ravnateljica ministrstva za delo Aida Insunza, ki daje take izjave v Sydneju v Avstraliji. Trdi tudi, da je po čilskih ječah 20.000 pripornikov.
BIVŠEMU AMER. PODPREDSEDNIKU SPIRU AGNEWU so prepovedali izvrševati advokaturo po vsej državi, ker se je bil dal podkupiti, ko je bil podpredsednik Nixonove vlade. Ker pa finančno ni na trhlih nogah, poleg tega pa mu še dotekajo novi dolarji ob izdajanju spominov, Agnew zaradi prepovedi nima problema za svoj življenjski obstoj.
komunistov. Opazovalci pa se tudi sprašujejo, če je zaprte komunistične pre-vratneže sploh kje mogoče smatrati za „politične“ pripornike.
Predvidevajo, da bo novi portugalski režim imel največ težav v afriških kolonijah s tamkajšnjimi gverilskimi organizacijami, ki so po večini komunistične. Okoliške afriške države, med njimi zlasti Južna Afrika in Rodezija, budno zasledujejo razvoj. Veliko vprašanje pa je tudi problem belih portugalskih naseljencev v teh kolonijah, ki so tam že več rodov, prvi že nad 200 let nazaj.
Med prvimi, ki so priznale nov portugalski režim, so bile ZDA in Argentina, medtem ko iz Moskve in njenih satelitov doslej ni bilo reakcije. Med portugalskimi političnimi veljaki je zadnje dni izstopil zlasti socialist Mario Soares, ki je odpotoval na potovanje po več zahodnoevropskih državah ter se je najprej ustavil pri britanskem laburističnem predsedniku Wilsonu. Zavzema se za tkim. „Zvezo demokratskih sil“ na Portugalskem. V Washingtonu pa jih zanima staliče nove vojaške junte do ameriškega letalskega oporišča na Azorskem otočju in do NATO, v katerem je Portugal članica, od začetka te zahodnoevropske obrambne organizacije.
... ti arteti ne moreš, potreti nikdar usode sovražne besneči vihar!
Simon Gregorčič, Na bregu
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Odmevi prvega maja se še vedno slišijo v območju argentinskega političnega življenja. Opazovalci analizirajo tako govor predsednika pred zbranim kongresom, kot njegov nagovor množi» ci na majskem trgu. Posledice* obeh izjav namreč bodo dokončno vidne šele s časom.
Iz kongresnega, govora je največ pozornosti vzbudila napoved skorajšnjega sklicanja posebnega sveta ali zbora, za preučitev „narodnega projekta“ ali „narodnega modela“. V čem naj bi ta model sestajal pač nihče določeno ne ve. Tudi izjave v peronističnih krogih so si večkrat precej nasprotujoče. Prišlo pa je v opoziciji tudi do omemb in obtožb o poizkusu korporativizma.
Druga dolgoročna posledica pa je Peronova zaslomba sindikalnim vodjem na škodo levičarski mladinski veji pe-ronizma. Ta zaslomba je sicer velik politični dividend, a treba je priznati, da je prvemu optimizmu sledila bolj realistična presoja. Sindikalni voditelji nimajo trenutno mladinske mase, ki bi jo lahko postavili na mesto izpraznjeno ob odhodu (odpoditvi) levičarskih mladinskih formacij. Sindikalni voditelji pa tudi niso v svojstvu izrabiti to nenadno zmago za dosego večjega vpliva na političnem polju, kajti trenutno imajo dovolj problemov v notranjem, ustroju. Bližajo se volitve novega vodstva Glavne delavske konfederacije CGT. Pred tem pa seveda volitve v številnih sindikatih. Notranji boj za dosego čim višjih pozicij v sindikatih in čim važnejših funkcij v CGT trenutno zamegljuje pogled na katerokoli drugo polje.
Po prvem maju (kot njegova posledica?) je bila izvršena tudi večja količina atentatov. Samo v petek 3. v pr-
PISMO IZ RUSIJE (Nad. is: 1. str.)
ja, ki sem Vam jih dal, toda pi'osim, ne izdajte avtorja.“
Tovariš X trdi, da ni bilo razloga bati se direktne ruske invazije Evrope konec štiridesetih let. Vendar pa meni, da bi se Stalin zganil, da bi ohranil red v slučaju državljanskih spopadov, ki bi jih zanetili na tem področju krajevni komunisti, da pa je bila ta možnost preprečena zaradi prisotnosti ame-rikih čet.
Istočasno men*, da je Zahodno zaupanje v odjugo iluzija, ki jo vendar osporava dejstvo sovjetskih vojaških pri prav. Prepričan je, da Italija stoji tik pred političnimi spremembami in da bo po smrti sedanjih vodij v Jugoslaviji in Španiji novim ,predrevolucionarnim“
vi h jutranjih urah kar 9 in sicer pretežno proti poslopjem ameriških družb. Bilo je tudi nekaj poizkusov ugrabitev (sindikalisti) in v Tucumanu napad na policijsko postojanko. Dovolj dela torej za novoimenovanega šefa federalne policije Villarja (uspešno je prestal izpit 1. maja).
Provincijski konflikti se medtem niso še rešili. V Mendozi je za 1. maj prišlo do kaj neprijetnega dogodka. Guverner je pred provmcijskim kongresom bral svoj govor (katerega so prej natiskanega že dostavili vsem poslancem). Po dvajsetih minutah (manjkal je še kaj velik del) je na predlog peronističnega poslanca skupščina soglasno sklenila, da je celoten govor „vzet na znanje“ in guvernerju preprečila nadailjnjp branje. Položaj se tam vedno bolj zaostruje. V Santa Cruz pa je guverner Oepernic prišel v hud „notranji ih zunanji“ konflkt. Napadi na podguvernerja, spopadi med ortodoksnimi in levičarskimi poslanci peronizma, ter končno nasilen izgon s strani guvernerja samega delegata peronističnega vrhovnega sveta, ki je prišel mirit razburjene duhove. Stvar trenutno preučuje notranje ministrstvo. V 'Cordobi pa se znova širi učiteljska stavka, prav kakor za časa vojaške vlade.
V takem ozračju se Peron pripravlja na svoja potovanja. Najprej baje Paragvaj, kamor bo šel s svojo ženoi go. podpredsednico (medtem bo vodil državo demokristjan Ailende). Nato Španija, baje Italija in Moskva. Ta zadnji cilj potovanja je bil skupno objavljen ob priliki obiska Moskve s strani argentinske gospodarske delegacije, katero vodi ekonomski minister Gelbard Torej, iskanje gospodarskih pa tudi političnih dividendov.
pogojem sledila gotove vrste sovjetska intervencija. Toda ni gotov, kaj bo storila Amerika, da bo to preprečila, tudi če bo morala „sprožiti prve strele.“
Začudenje tovariša X je rahlo spa-i čena podoba slične zmede na Zahodu. To pomanjkanje zaupljivosti —na obeh straneh— je prav gotovo ena največjih ovir na poti k svetovni stabilnosti.
In, naj reče kdor koli, nezaupljivost je sedaj še večja zaradi eksplozije novega nasilja na Bližnjem vzhodu.
PRVO ZASEDANJE skupščine ZN, ki je bilo posvečeno izključno svetovnim gospodarskim problemom, se je zaključilo minuli petek. Na zasedanju so se razvijajoče države načeloma dogovorile, da se bodo s skupnimi napori borile proti zunanjemu izkoriščanju njihovih naravnih virov.
Zdomska umetnost v Zborniku
Umetniška priloga ZBORNIKA 1971-1972, ki je izšel kot 30. knjižna izdaja Svobodne Slovenije oktobra 1973 v Buenos Airesu, nudi na osmih straneh reprodukcije v črnobelem dveh kiparjev: Franceta Goršeta in Franceta Ahčina in štirih slikarjev: Bare Remec, Teda Kramolca, Ivana Bukovca in Metke Žirovnik. Ob kakovostnih in estetsko doseženih delih se ponuja priložnost razmišljanja o umetnosti in umetniškem ustvarjanju nasploh, pa tudi o zdomskem umetniku ¡n zdomski likovni u-stvarjalnosti.
Umetnost je rast in dvig duha nad snovnost; zavzetje in spremenitev stvarnosti v duhovno izraznost, počlovečeno s čustvom in minljivim, je izraz in dokument človekove svobode.
Za slovenskega zdomca, umetnika in odjemalca umetnesti, je ta povrh še človeško in slovensko ohranjevalna; u-smerja mu pogled na njegov nekdanji svet in na zdanjost, kjer se uresničuje in uravnava ritem zdomskega življenja. Likovna umetnost izraža duhovnost v čutnih podobah — pri tem je podoba lahko:
1)	Vitalno realistična in perspektivna; organske oblike upodobljene stvarnosti ohranijo sv. ja naravna razmerja. Umetnina je odsev zdrave zavesti sveta. Na tej stopnji ste čustvo in razum, umakneta očem, ki so glavni spoznavalec in presojevalec danega.
2)	Podoba postane človeško izrazna;
čustvo presnavlja stvarnost v dramatično in polno človeških naravnav in protislovij. Umetnina ni več logični povzem videne stvarnosti, ni posnetek kopice podob, ki se dajejo očem, ampak je v načinu videnja, v notranji perspektivi, s katero zajame umetnik stvari in svet.
3)	Umetnina je izraz globljega du-ho\nega in bitno.itn ega nemira; čustvo in predvsem razum presnavljata stvarnost v čiste estetske podobe. Umetnina dobi magično vrednost, je konstruktivna podoba, kjer so prečiščene, geometrične oblike v svojem odmišljenem prostoru važna sestavina in simbol nad-stvarne in absolutne, prvinskemu človeku edino pomirljive in zadostilne izraznosti.
Vsaka od navedenih umetnostnih oblik in osnovnih usmerjenosti ima za zdomskega umetnika in tudi za slovenskega človeka v svetu svojsko nujnost in duhovno odzivnost. O zdomskem umetniku in likovniku bi bilo mogoče reči:
1)	da je postavljen v čas in družbeno okolje ter v vrsto drugih dejavnikov, ki vplivajo nanj in zahtevajo od njega določen odgovor. To je razgled, v katerem se umetniku odpira svet dnevne stvarnosti; od tu prihaja izziv in spodbuda napete in delovne strani zdomskega življenja. V tem svetu se umetnik seznanja z vprašanji mest in predmestij, s podobami novega življenja, boja in
miru; vpliv obdajajoče družbene gmote ga sili v odkrivanje širokih in vitalnih oblik sveta.
2)	da je naš umetnik v zdomstvu vezan z neuničljivimi vezmi biti, vere, srca, spomina, jezika in kulture na svojo domovino, pa tudi na tisti čas, ki ga je živel v nji. Poleg zunanje stvarnosti novega sveta ima še vedno v svoji zavesti slovensko krajino, obraze, stvari in tihožitja, domačije, polja in gozdove.
3)	da slovenski zdomski umetnik raste iz sebe — iz duha, ki ni popolnoma zavezan ne temu ne onemu svetu. Raste iz nekega širšega zrelostnega in notranje spoznavnega človeškega. Prastare teme ljubezni, vere, svobode, tradicije dobivajo v njem, ki je nekako osamljen v morju obdajajočega zdomstva, novo oblika in vsebino; morda ga na tej stopnji zavesti vodi bot dp spoznave novih oblikovnih vrednot.
Zbornik 1971-1972 nam nudi pogled na zdomsko likovno ustvarjalnost in na umetnike, ki so prispevali svoja relativno najnovejša dela:
France Gorše je umetnik, pri katerem je vidno elementarno dojemanje in oblikovanje življenja in narave. Kipar je značilen predstavnik tiste medvojne slovenske* inteligence, ki je usodno razpeta med dvema svetovoma — Evropo in Ameriko. To razpetost je mogoče čutiti tako v tematski kot v formalni strukturi njegovih del. Bistvo njegove umetnostne dejavnosti je v priznanju in vrednotenju tradicionalnega, klasično estetskega, obenem pa v iska-
nju novih izraznih in oblikovnih možnosti (Orfej — detajl, žgana. glina 1972). Vendar pa se nad okvirom estetskosti izraža hotenje mojstra Goršeta po človeški in duhovni izpovedi, ki v večini primerov prerašča toge formalne poteze (gl. Razpelo —detajl, oreh 1970). Povsod je viden sproščen prijem zrelega umetnika. Njegova izpoved dobiva tiste razsežnosti, ki jih moremo vzporediti s kmečkimi delovnimi in trdimi obrazi (Lastni portret, bron 1971), z vero, hrepenenjem in zavestnostjo slovenskega človeka v tujini.
France Ahčin že dolgo rešuje problem lepote ln izraznosti človeškega lika, skušajoč obdržati proporci je telesa v mejah moderne realistične stilizacije. Beseda in izraz telesnosti v njegovem bržkone prevladujočem „ženskem“ opusu je živahna in neposredna; kompozicija snovi se približuje poetični vo-luminoznosti, obenem pa je motivika vedno gracilna in čustveno nadahnje-na (Materinstvo, žgana glina 1972). Po drugi strani pa kipar Ahčin drugače mehko telesnost oblikovno sprošča in že kar simbolno nakazuje (Kariati-da, bela kovina 1972).
Dva posnetka Bare Remec — Večer (Quebrada Humahuaca), olje 1972 in Belén, olje 1972 — sta značilna primera njenega nekoliko ekspresionistično obarvanega raziskovanja prvotnega in domačijsko ameriškega. Njeno zdomsko umetniško vživljanje se je dokončno prevesilo v tematiko avtohtnosti, kate-
ri je prilagodila svojo nekdanjo slikovitost in oblikovno tvornost, človeške podobe te ustvarjalne zasnove postaja-no izkustvo človeka in sveta dobiva mejo ikonsko prvinske, nekoliko zadržane in onostrane. Bara se v svojih likovnih prijemih bliža absolutnemu izrazu; njeno izkustvo človeka in sveta dobiva metafizično plastično perspektivnost. Regionalno so zasnovane tudi Rože, olje 1972.
Ted Kramolc, ki ga poznamo kot našega najbolj ameriško vživljajočega se slikarja, je spoznal široke možnosti kanadske pokrajine, ki jo opazuje u-ravnovešeno, z občutjem in stvarnim o-česom (Žitno polje, olje 1972). Predmetno sicer ni vezan na tihožitno naravo, vendar jo rad gleda v njeni poetični osamljenosti (Bodeča neža, olje 1972; Sončne rože, olje 1972).
Ivan 'Bukovec ima dve reprodukciji pokrajine — Kapela v Dolores, olje 1972 in Capilla del Monte, olje 1972 —- ki sta kompozicijsko izraz realistične težnje ter kažeta dojemljivo lepoto in razumevajoče poustvarjanje narave. Bukovec je znan tudi kot vnet grafik (Martin Fierro, lesorez 1971; zunanja oprema Zbornika: roža, ki se dviga iz ljubečih rok).
Značilna je nekoliko konstruktivistična podoba Metke Žirovnik, Caracas, lesorez 1972, ki s svojimi geometrijskimi liki in črtami ter estetsko razporejenimi plastmi svetlobe in sence govori jezik prečiščene obdelave snovnosti.
P-
8» Bowmens g «g
LJUBLJANA — Ljubljansko podjetje Pletenina ima 840 zaposlenih oseb. Za letos so določili povečanje produktivnosti ki naj bi dosegla 150 milijonov dinarjev. Pa ni to edini letošnji cilj „Pletenine“ — tovarna namerava celo odpraviti nočno delo žensk. . .
LJUBLJANA —■ Vrednost proizvodnje zasebne obrti v Sloveniji je v letu 1972 znašala 1,91 milijarde dinarjev, kar je za 25% več kot leta 1971. Največji delež v proizvodnji zasebnih obrtnikov ima predelava kovin, in sicer 29%, sledi gradbeništvo s 15,5%, predelava lesa 11,6%, izdelovanje in popravila raznih izdelkov 7,8% itd.
LJUBLJANA — V spodnjih prostorih Moderne galerije so 9. aprila odprli razstavo najnovejše angleško strokovne literature. Na razstavi je sodelovalo s svojimi knjigami 50 znanih britanskih založb.
RADENCI — V okviru stalnih umetniških razstav v zdravilišču Radenci so v „Stekleni dvorani“ razstavili svoja dela pomurski akademski slikarji: Ludvik Vreči, Ante Trstenjak, Karel Jakob, Zoltan Gabor, Štefan Huako, Franc Mesarič, Ladislav Danč in Lojze Logar.
LJUBLJANA — V okviru umetniških izmenjav med slovenskimi gledališči je 10. aprila gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s „Kreflovo kmetijo“ Ivana Potrča. Naslednji dan pa je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nastopilo z dvema enodejankama. Uprizorilo je „Novega najemnika“ E. Ionesca in „Selitev“ K. Valentina.
LJUBLJANA —- Rektor ljubljanske univerze dr. Janez Milčinski je 5. aprila promoviral 15 doktorjev znanosti, ki so vsi doktorirali z medicinskega področja. Novi doktorji so s področja sodne medicine: Anton Dolenc, Tatjana Robi j ek, Ulrik Schmidt in Vladimir Zelenko, s pordočja interne medicine: Bojan For-tič in Aleksander Janežič, otolaringolo-gija Dušan Grom; ginekologija Stojan Hvaliček in Bronislava Lotrič-Pentek, pediatrija: Zora Konjajev, histologija in embriologija: Radivoj Ozvald, infekcijske bolezni: Alenka Radšel-Medveš • ček, kirurgija: Bogomir Škerget, anestezija: Darinka Soban in socialna medicina: Grujiča Žarkovič.
LJUBLJANA — Bachova Velika maša v h-molu za solistem zbor in orkester je 7. aprila privabila v dvorano Slovenske filharmonije toliko poslušalcev, kot le malokdaj. Organizator in poglavitni izvajalec je bil mešani zbor Consortium musicum iz Ljubljane, sodelovali pa so orkester, sestavljen iz godbenikov Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana ter solisti: Zlata Ognjanovič — sopran, Milta Evtimova — alt, Mitja Grego-
(Na sestanku, ki ga je v aprilu imela Zveza mater in žena. je o temi naslova govoril Pavle Rant. Iz njegovega referata objavljamo nekai najb.olj markantnih odstavkov).
K samemu naslovu Slovenska družina — kam?, bi navedel samo nekaj kratkih misli.
Kam? — Razumem vprašanje kot: v katero smer, po kateri poti, kaj naj bi naredili, da bi... kaj moramo napraviti in čemu se odpovedati, da...
Na tako široko vprašanje je težko odgovoriti z nekaj besedami. Družina je namreč, ustanova, po božji volji, ki ji ni mogoče ustreči z nekaj krilaticami. Družino je treba živeti v vsem pomenu besede. In če hočemo, da družina sploh bo, se je nemogoče odpovedati osnovni misli: družina je in mora biti vedno sad ljubezni. Staršev med seboj in otrok, če jima jih je Bog dal, do staršev in starih staršev, pa do vseh sorodnikov.
Mlade je dalje treba vzgajati poleg najbolj enostavnih načel —ki so večno veljavna za vsako družino — tudi v vseh ozirih vedenja in nastopa, tako doma kakor v javnosti. Zunanjost nastopa je pogostoma lahko puhla ali našopirjena, če pa ji pridružimo bogastvo srca in plemenitost duha, potem ni dvoma, da bo naša mladina vedno korak pred drugo, vedno nekaj posebnega. Po načelu: nekega dne bomo večina, se je treba ravnati. Večina namreč tistih dru-
rač — tenor, Anton Feinig — bariton, Jože Stabej — bas in Anica Grum — orgije, poleg tega pa so kot solisti v orkestru nastopali še Rovaniva, violina; Grčar, trobenta, Petrač, flavta, Golob, oboa; Bradač, rog in Banič- fagot. Vsem je dirigiral dirigent amaterskega mešanega zbora Mirko Cuderman; poslušalci so hvaležno nagradili nastopajoče, ki so izvedli eno vrhunskih stvaritev svetovne glasbene literature.
MARIBOR — V tem mestu je 13. In 14. aprila zasedala mednarodne usklajevalna konferenca za uvedbo esperanta v šole. Konference so se udeležili vodje šolskih komisij Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije, Madžarske in Italije. Obravnavali so na zasedanju med drugim tudi začetek eksperimentalnega pouka esperanta v Nemčiji, Franciji, Luksemburgu, Belgiji in Nizozemski. Komisija je tudi prejela poročilo, da v skandinavskih šolah tudi že pripravljajo poskusno uvedbo pouka tega umetnega mednarodnega jezika.
LJUBLJANA — Pred kratkim so se v Ljubljani spraševali, kako naj popravijo Grad. Denarja za popolno obnovo ni in tako so ga začeli spet nekaj „krpati“. Delavci grosupeljskega gradbenega podjetja so 8. aprila začeli s popravilom enega dela Gradu — med grajskim stolpom in nekdanjim restavracijskim prostorom. Dela pod nadzorstvom zavoda za spomeniško varstvo ■— bodo trajala kake tri mesece. Potem pa bodo v Ljubljani spet premlevali, kaj in kako narediti, da ne bo Grad popolnoma razpadel.
LJUBLJANA — Slovenija je do leta 1963 električno energijo izvažala v druge republike in celo v Italijo in Avstrijo. Potem pa so potrebe narasle tako, da je postalo potrebno energijo uvažati; v letih 1964 in 1965 so jo uvažali iz Italije in Avstrije, potem pa predvsem iz Bosne in Hercegovine. Čeprav se je poraba električne energije zelo povečala zaradi naraščajoče industrializacije, ne moremo mimo dejstva, da je komunistična oblast zanemarila gradnjo električnih central, tako termoelektričnih kakor hidroelektrarn.
LJUBLJANA — V aprilu je bilo občutno pomanjkanje insulina v Sloveniji. Republiško društvo diabetikov je poslalo slovenski vladi protest, toda vse to ni zaleglo. Pravijo, da bo zdravila dovolj na razpolago, kakor hitro bodo dovolili povišanje cen. Na ljubljanskem predstavništvu beograjske tovarne zdravil „Galenika“ so povedali, da niso pristojni dajati uradnih izjav, ker je za takšne stvari pri njih kompetenten samo generalni direktor v Beogradu. Po neuradnih izjavah je pomanjkanje zdravila posledica pomanjkanja surovin ■— živalske trebušne slinavke. Te ni dovolj, ker menda zakoljejo premalo živine, ker
žin, ki bodo tako mislile, ker le te bodo preoblikovale' svet v prihodnjih desetletjih. Pri tej preosnovi našega rodu ne smemo pustiti v nemar, nasprotno, odločilno mora sodelovati.
Izogibati se je treba — vedno ta „treba“, a je potreben! — vdanost trenutni modi. Prišel 'bo čas, ko se bodo ljudje naveličali televizije in iskali oddiha drugod. Pri nekaterih se to že zdaj dogaja. Takrat bomo spet v miru segli po knjigah in pesmih, ki ne preminejo, po obiskih razstavnih dvoran in koncertnih nrostorov, takrat se bomo ponovno srečali z bogastvom preprostega zelenja •>7 naravi in silnostjo gora in potokov. Preden se bomo zavedali, da nam tudi sedanja potrošniška družba škoduje, bomo sami, če bomo prav gledali na svet okrog nas, prišli do zaključka, da ni modro slepo drveti za vsem, kar dan za dnem trobi dnevni tisk pa radio in revije.
Jasno je, da otroci morajo študirati. Ni na nujno, da bi vsi morali na univerze in od tam naprej pustili študij, češ sai dosti nese moj poklic, če že res imaio voljo do univerze, prav. A potem so dolžni postati malo več kot navadni dinlomiranci. Če pa želje do univerze ni, ne kaže siliti, kajti še pred koncem naših dni bomo doživeli, da ne bomo dobili več strokovno usposobljenih obrtnikov, ne ljudi, ki so sposobni prijeti za sleherno orodje in jim vedno delo uspe.
Zaradi take predanosti navalu sedanjega mišljenja na svetu izginjajo čevljarji, krojači, krovci, izginjajo obrtniki vseh vrst, ki jih nadomešča drobna trgovinca, kjer dobiš vse nadomestne dele ali pa staro robo vnovič za novo.
Pot, po kateri naj bi slovenska družina šla v bodočnosti, pa ni samo pot osebnega napredka in zboljšanja položaja, ampak tudi pot, ki teče vzporedno s koristmi slovenskega naroda. Ta ali ona družina bo odmrla, druge se bodo zgubile v tujem svetu. To slednje prav gotovo ni namen vseh naših družin. Nasprotno — božja volja je, da se kot narod ohranjamo in vzdržujemo svoj rod naprej, dokler nekega dne res ne hoino končali kot narod — in tudi to po božji volji.
Zato pa vzgoja v današnjih družinah obsega še mnogo postavk, ki jih popolnoma premalo poudarjamo:
misliti moramo na postavitev dvojezičnega zavoda ali šole, računajoč da bo slej ali prej dovolj učnih moči, ki so izšle iz naših narodnih vrst. Ne razumem namreč, zakaj take šole ne bi mogli imeti Slovenci, ko pa jo lahko vsi drugi narodi postavijo. Res je, da premnogi s podporo domovinskih oblasti, a to pogosto zavede v lahkotnost in površnost. Naša šola bi morala zajeti na globoko.
Misliti moramo na našo skupno vzgojo o verski občini. Danes smo pripadniki — krajevno govorjeno — te ali
one župnije, vsi pa uradno spadamo pod naše osrednje cerkveno vodstvo. To ne more biti navezano samo na slučajnost-ne dohodke ali zaviseti od podjetnosti enega ali drugega. Našo cerkveno občino je treba ustvariti, z vsemi popisi, kakor jih pozna irski in nemški svet, pa tudi judovski in drugi. Ta cilj je danes pomemben bolj kot kdaj prej. Naj samo mimogrede omenim že davno postavljeno zahtevo o lastni cerkveni upravi, ki ne bo odvisna od domovinske. In kaj bo, ako domovinska ne bo odvisna več samo od svojih oblasti, ampak celo od tujcev? In tujci so v tem primeru tudi Rusi, bolje povedano sovjetska oblast. Nič ne dvomim o tem, da bodo naše nekdanje molitve za Rusijo nekoč prinesle svoj sad in božji blagoslov, predvsem še, ker je danes neizmerna masa ruskega naroda gotovo bolj zdrava kot ves Zahod, a trenutno našim družinam preti nevarnost, prav tako kot domovinskim oblastem. Na lastne noge se moramo postaviti čim prej.
Misliti moramo dalje na centralizacijo našega tiska. Včasih se človek spomni časov, ko so služkinje doma prejemale več revij, glasile in biltenov, kakor kakšen univerzitetni profesor. Danes se razdrobljenost tiska še bolj pozna. Ne gre pri tem za omejevanje svobode v emigraciji in še manj za zmanjševanje demokracije, gre bolj za zrelost v času, v katerega smo ujeti, da se nepotrebno trošenje sil usmeri k enemu samemu cilju: najprej svobodno domovino in zatem duhovno obnovo vseh,
tako nas v zdomstvu kakor onih doma, če so tega potrebni.
Misliti moramo končno, da smo edini narod, ki je odklonil komunizem, pa obenem obdržal pravno nasledstvo oblasti v domovini. In spet bom dejal kakor že večkrat: naj bo Narodni odbor še tako slab, treba ga je podpirati in stremeti za tem, da bo boljši.
Vse gornje misli in še mnogo drugih spadajo v naloge, ki jih naše družine morajo izpolniti, ako hočemo pozitivno odgovoriti na vprašanje: Slovenska družina — kam?
Mnogo se da napraviti, še več moramo narediti. Imamo namreč najdražje, kar na zemlji poznamo: svobodo. V njeni moči se da graditi, v nje zlorabi se samo podira. Mesto matere in žene v družini je nenadomestljivo. Tudi njena odgovornost. Nad vsem pa je vera v lepšo bodočnost. Sedemdeset let je poteklo, odkar je nesmrtni pevec za svobodo France Prešeren umrl, ko je slovenski narod postal spet svoboden. Danes čas bolj hiti. Zdaj so pevci svobode vsi, ki so za narod padli iz čiste domovinske ljubezni med vojno in po njej; vsi, ki so v zdomstvu visoko nosili ba-kljo slovenske večnosti, in so vsi, ki morajo danes zaradi razmer v domovini darovati svoje napore za katero koli podjetje, od katerega slovenstvo nikdar ničesar ne bo imelo.
Sicer pa: Slovenska družina — kam? — Molimo, molimo, molimo za zdravo pamet in božji blagoslov.
14. obletnica Slovenskega doma v Carapachavu
V nedeljo, 5. maja so v Carapacha-yu proslavljali 14. obletnico ustanovit-tve doma in peto obletnico njegove blagoslovitve. Že dopoldne se je zbralo lepo število rojakov ne samo iz Carapa-ya, ampak tudi od drugod, da prisostvujejo temu lepemu domačemu prazniku pridnih in agilnih rojakov iz Ca-rapachaya.
Ob 11.30 se je proslava začela z dviganjem slovenske in argentinske zastae ve. Nato, je msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo. Po evangeliju je v cerkvenem govoru orisal pravi smisel in pomen dobrega pastirja, ki da tudi življenje za svoje ovce. V tej zvezi je omenil potrebo po pastirjih t. j. duhovnL kih, ki naj vodijo ljudstvo tako, da bo doseglo svoj večni cilj.
Po maši se je večina navzočih zadržala v domu na kosilu, ki so ga servirali v dvorani in na prostornem dvorišču. Okoli četrte ure pa se je začel kulturni program. Rojaki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Spored je napovedoval tajnik doma Edi Škulj, ki je povabil na oder predsednika doma Alojzija Sedeja, ki je imel pozdravni nagovor. Pozdravil je vse navzoče, posebej pa še msgr. Antona Ore-harja, tajnika Zedinjene Slovenije Vilka Cudermana, domačega dušnega pastirja g. Matijo Borštnarja ter zastopnike in zastopnice domov in raznih organizacij. Nato je poudaril pomen delovanja slovenskih domov med emigranti, zlasti njihov pomen za versko in narodno vzgojo mladine. V imenu Zedinjene Slovenije je pozdravil prisotne g.
MARIJA 'NOSE roj. RUS
UMRLA
Umrla je 27. aprila v Strugah na Dolenjskem gospa Marija Nose r. Rus. Lani, 5. agusta, je praznovala z možem Antonom zlato poroko v Šmihelu na Koroškem, kjer njen mož živi. Pokopali so jo na pokopališču v Strugah 29. aprila. Zapušča moža Antona, ki je do leta 1970 živel v Argentini in deset otrok, od katerih živi sin Maks s svojo družino v Buenos Airesu.
številnim prijateljem, ki sočustvujejo z možem in otroci ob smrti tako dobre in krščanske matere in žene, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija z izrazi iskrenega sožalja.
izvažajo živo. Ljudje pa so prepričani, da je glavni razlog —čakanje tovarn na ponovno povišanje cen.
ODLOK — V petnajsti številki Uradnega lista Socialistične Federativne Republike Jugoslavije z dne 28. marca 1974 je na prvi strani objavljen „ODLOK o spremembi ODLOKA o spremembah ODLOKA o blagu, katerega izvoz in uvoz sta regulirana“.
Kar sam po sebi se vsiljuje komentar o komentarju brez komentarja: Le kako sta izvoz in uvoz regulirana, če je treba toliko sprememb?
Cuderman, ki je čestital domu k 14. obletnici in pohvalil njegovo vztrajno delo.
Glavni delež na akademiji je imela mladina, kar je pravilno, kajti naloga domov je, da zberejo pod svojim krovom slovensko mladino in jo vzgajajo tudi za nastope. Učenci in učenke slovenske šole Josipa Jurčiča v Carapa-chayu so lepo nastopili z zborno deklamacijo „Nazaj v planinski raj“. Sledil je govor slavnostnega govornika Milana Magistra, ki je žel veliko odobravanje. Govor prinašamo na uvodnem mestu Svobodne Slovenije. Naslednja
točka je bila dobro piodana rajalna vaja deklet „Tam, kjer teče bistra Žila“. Pripravila in naštudirala jo je gdč. Marija Korošec. Učenci in učenke slovenske šole pa so pogumno zaigrali „Lepo Vido,“ ki jo je pripravila ga. M. Pleško. — Veliko smeha je povzročil prizorček „Cirkus dobre vpije“, ki ga je pripravila gdč. Marta Korošec. Zaključno točko je imel pevski zbor Mladina, ki je pod vodstvom gdč. Te-rezke Prijatelj zapel tri pesmi: Marko skače, Potrkan ples in Pozimi pa rožice ne cveto. — G. Škulj se je nato navzočim zahvalil za obisk in jih povabil na družabni del proslave, ki se je razvil ob zvokih „Planike“.
Svetniški zgled Barage rodi bogate sadove
Dne 30. januarja letošnjega leta je bila kanonično ustanovljena nova misijonska družba St. Stephen Protomartyr s sedežem v Gallupu New Mexico, USA, katere cilj je v prvi vrsti misi-jonariti med poganskimi Indijanci Združenih držav, ki so po izjavi škofa Ha-stricha „najbolj zanemarjeno in pozabljeno pleme na zemeljski obali“.
Nova kongregacija skuša v svojih pravilih zajeti vse potrebe današnjega sveta in je vzbudila 'veliko zanimanja v javnosti. O njej poročajo ne samo verski listi, ampak tudi dnevno časopisie. Tako ji je med drugimi Seattle Times, vodilni dnevnik v državi Washington posvetil cele pol strani.
Zanimivo je, kako je prišlo do ustanovitve te družbe. 'Trije zreli možje, ki so zavzemali odlična mesta (eden je ravnatelj oddelka za tuje jezike na eni izmed največjih višjih šol v Los Angeles, Kalifornija, drugi profesor, tretji industrialec), so dobili v roko Baragov življenjepis „Shepahard of the Wilderness“. Navdušeni nad njegovo veličino so sklenili slediti njegovemu zgledu. Odpovedali so se sijajni kari-jeri, industrialec je likvidiral svoje podjetje in je izkupiček, ki je presegal
100.000	dolarjev, razdal in so odšli v samostan.
Kongregacija si je izbrala za svoj center Gallup, v škofiji istega imena, država New Mexico, USA, kjer je za škofa msgr. Hastrich, eden izmed najbolj popularnih škofov Severne Amerike, slaven pridigar, znan po svoji ponižnosti. Stanuje s semeniščniki v isti hiši in je pri isti mizi. Večkrat jim tudi sam kuha in streže pri mizi. Ne sramuje se svojim študentom pomagati nositi kovčeke.
Kongregacija je zaradi svojega modernega ustroja pritegnila kandidate iz vse Severne Amerike. Posebno bi bili dobrodošli študentje, ki obvladajo ka-steljanščino, ki jo rabijo pri dušnem pastirstvu in kot profesorje istega jezika na gimnaziji, ki jo nameravajo ustanoviti za indijanske poklice.
Če se kdo zanima za kongregacijo, naj piše na Community of Saint Ste-
Škof Hastrich s tremi gojenci nove družbe!
phen, Protomartyr. 5012 East Semenary Road, Camarillo, Calif 93010 ali pa P. O. Box 1338, Gallup, New Mexico 87301, U. S. A.
Slovenci % Argentini
Osebne novice
Poroki. V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos ^ Mejia sta se poročila dne 3. maja gdč- Maruša Šimenc in Luciano Radovani. Nevesti sta 'bila za priči dr. Anton Šimenc z gospo Boženo, 'ženinu pa Pedro Radovani z gospo Tereso. Poročni obred' s isv. -mašo je opravil prelat Franc Novak. Iskrene čestitke.
V soboto, 27. aprila, sta se v cerkvi Aldo Bonzi poročila gdč. Jožica 'Oven in ¡Marijan Pugelj. Za priči sta bila nevesti njen ¡oče Ivan Oven. ženinu pa njegova sestra gdč. Carmen Pugelj. Naše čestitke.
SREČANJE MLADINE VELIKEGA BUENOS AIRESA
Prvo nedeljo v mesecu, 5. maja, je bilo v Slovenski hiši v Buenos Airesu zopet veliko mladih, deklet in fantov iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa.
Pri mladinski sv. maši, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar, je ubrano pel mladinski venski zbor iz San Justa pod vodstvom g. Andreja Selana.
Po maši je bil skupen zajtrk, nato pa zvezni sestanek Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze, ki ga je vodil Franci Žnidar, predsednik S. F. Z. Dekleta iz San Justa, ki so zapela tri pesmi, so za izvajanja žele veselo odobravanje. Prav tako gdč. Marta Malovrh, ki ie občuteno recitirala pesem: „Mary se predstavi“. O temi ■ (Nad. na 4. str.)
Sl&rensha družina — Uam ?
SLO VEMO,
v soboto, 25. In v nedeljo, 26. maja, vsi prisrčno vabljeni na
BLAGOSLOVITEV
cerkve Marije Pomagaj
v Buenos Airesu — Ramón Faleón 4158
Od vsepovsod
Po svetu
Po dvesto letih. V Cerkvi de la Merced v mestu Antigua v Guatemali sta ameriška strokovnjaka Eobert Stratton in Marchall Stone popravila orgle. To bi sicer ne bili nič posebnega, če ne bi bile orgle pokvarjene že celih dvesto let. Popravilo sta izvršila po naročilu Gva-temalčanov, ki žive v Washingtonu.
Krave za bencin. Indija ima 230 milijonov krav. pa bore malo haska od njih. ker pač veljajo za „svete“. V teh
JUBILEJNO ROMANJE V LUJAN v nedeljo, 12. maja
Ob 10: romarska sv. maša z govorom in skupnim obhajilom. Med sv. mašo. ki jo bo daroval delegat za slovensko dušno pastirstvo msgr. Anton Orehar za žive in rajne rojake v Argentini. bo ljudsko petje.
Ob ' i: popoldanska pobožnost: petje, padiva prelata Franceta Novaka procesija, darovanje in prejem spominskih p ^obic. pete litanije Matere božje in blagcskv z Najsvetejšim.
Nap dne not ki naj bodo v rekordnem Ptei-iPi, nai re zberejo do 14. ure pri obhajilni mizi..
IZ UPRAVE
„SVOBODNE SLOVENIJE“*
Znano je, da so zaradi visokega p'o-rasrta stroško|v pri izdajanju časopisov nastale precejšnje težave. Veliki dnevniki so v zadnjem časa zmanjšali obseg, obenem pa povišali prodajno ceno za 50%.
Da je pri vsem tem močno! prizadeta tudi Svolbodna Slovenija, ni treba posebej dokazovati. Zaenkrat prosimo vse narojčnike našega tednika, ki sio še za lansko Mo v zaostanku s plačilom naročnine, da jo nemudoma poravnajo, Ne čakajte pismenih opominov, ki obremenjujejo upravo lista z novimi stroški, zlasti ker bo še ta mesec znatno povišana poštnina.
Vse! čeke ali poštna nakazila pa prosimo da nakažete na ime Miloš Stare, in ne na ime lista.
Poravnajte takoj vso zaostalo naročnino. Ne odlašajte!
SLOVENCI V ARGENTINI
(Nad. s 3. str.)
Ob 29. letnici begunstva naših starše'* in o našem poslanstvu v Argentini pa je nazorno in prepričevalno govoril c/. Miloš Stare, predsednik NO. Sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 120 deklet in fantov, je sklenila gdč. Martina Koprivnikar, predsednica S. D. O.
„svetih kravah“ pa nekateri vidijo rešitev za nadomestilo milijarde dolarjev lastnega primanjkanja zaradi povišice cen petroleju. Arabske države so namreč Indiji ponudile petrolej za krave. Indijska vlada je o zadevi že razpravljala, toda posebnih izrednih odločitev najbrž ne bo. Vlada se boji, da bi zamenjava krav za petrolej povzročila hude izgrede. Prav tako ni posebnega zanimanja za ameriško ponudbo za zgraditev modernih klavnic v Indiji. Zaenkrat bodo torej „svete“ krave še kar nemoteno ovirale promet po indijskih mestnih ulicah.
Zdravilo iz mišje sline. Raziskovalci na švedski univerzi Uppsala so pripravili preparat iz mišje sline, ki pomaga hitreje celiti rane, zlasti opekline. Upajo. da bodo kmalu mogli pridobivati zdravilo v zadostnih količinah, potrebnih za uspešno zdravljenje. Iz mišjih žlez za slino so izločili snov „polipeptid“, ki pospešuje rast vrhnje plasti kožnih celic. Nagib za preiskovanje živalske sline je bilo dejstvo, da si vse živali ližejo rane.
Ta statistika. Po podatkih UNESCO se je od leta 1960 do 1970 dvignilo število nepismenih v svetu od 735 milijonov, vendar je procentualno bilo leta 1970 manj nepismenih kot 1960: 39,3% in 34,2% (1970). V Evropi je bilo 3,6%. nepismenih, v obeh Amerikah 12,7, v Aziji 46,8, v Afriki pa 73,7 % prebivalstva. Zanimivo je tudi, da kar 40 držav nima dnevnikov; radijskih sprejemnikov naj bi bilo okrog 728 milijonov, torej 200 na 1000 prebivalcev, televizorjev pa 261 milijonov ali 70 na 1000 prebivalcev. Več ameriških, azijskih in afriških dr-ima samo po en muzej; v ZDA jih je 2889, v Sovjetski zvezi 1173, na Japonskem pa 1108. število izdanih knjig se je v obdobju 1955—1971 podvojilo: od 285:000 v letu 1955 je nraslo na 584.000 v letu 1971. Na prvem mestu v izdaji knjig je bila leta 1971 Sovjetska zve--o s 85,870 novimi kniigami v ZDA ie bilo izdanih 80.569 knjig, v Zah. Nemčiji na 40.354. potem slede Japonska, Francija, španiia, Indija, Nizozemska, Poljska in Jugnslaviia. Jugoslavija je leta 1971 izdala nekaj nad 9.000 knjig.
Ukrajinska Cerkev po svetu.
Med Ukrajinci je bila katoliška cerkev vzhodnega obreda močno zasidrana. Komunistični režim pa jo je kar enostavno priključil pravoslavni cerkvi. Ukrajinski emigranti—katoličani vzhodnega obreda pa so ostali zvesti katoliški Cerkvi. Po najnovejših podatkih imajo katoliški Ukrajinci izven domo-, vine 307 župnij. V njih dela 900 redovnih in škofijskih duhovnikov. Za vzgojo njihovega duhovniškega naraščala skrbijo tri velika in tri mala semenišča. Izven domovine živi 20 ukrajinskih škofov (eden kardinal, dva sta nadškofa in dva metropolita.) Bogoslužje opravljajo v 926 cerkvah in kapelah. Vzdržujejo 335 katoliških osnovnih šol in 12 bolnišnic, ki jih vodijo ukrajinske redovnice, katerih je 1400.
Milijoni otrok ne prestopijo praga šole. Po podatkih Mednarodnega urada za delo v Ženevi je v gospodarstvu zaposlenih nad 54 milijonov otrok. Velika
REZULTAT predsedniških volitev v Franciji, ki so bile minulo nedeljo, je bil naslednji: konservativec, sedanji finančni minister Giscard d‘ Estaing 33 odstotkov, socialist (s sodelovanjem komunistov) Francois Mitterand 43 odstotkov, degaullist Delmas 14 odstotkov. Ker noben od kandidatov ni dobil absolutne večine, bodo nove volitve 19. maja med Giscard d‘ Estaingom in Mitte-random.
VOHUNSKA AFERA v Brandtovi vladi dela Brandtu vedno večje preglavice. Vohuna Guntherja Guillaumeia zaslišuje zahodnonemška policija in odkriva vedno večjo mrežo sovjetskih in vzhodnonemških vohunov v Zahodni Nemčiji. Zahodnonemška politična opozicija, zlasti demokristjani, zahteva Brandtov odstop, ker je imel vzhodnonemškega vohuna za svojega glavnega svetovalca. Brandt je na vohunsko afero najprej reagiral v toliko, da je „za nedoločen čas“ odpovedal razgovore z Vzhodno Nemčijo, na katerih naj hi obe Nemčiji vzpostavili stalna predstavništva v Bonnu in v Pankowu, v ponedeljek, 5. t. m. pa je odstopil.
HRUŠČEV v svojih spominih, ki so šele pred kratkim izšli v Moskvi, dolgo po njegovi smrti, piše, da mu je „bilo žal, da ni dovolil natisniti Pasternako-vega dr. Živaga“, ker da je zadeva „napravila slab vtis na Zahodu za dolgo dobo.“ Hruščov je De Gaulla smatral za področja interne1 medicine: IBojan For-nih, pozneje pa za „zelo spretnega moža“. Za De Gaulla tudi pravi, da je bil „eden najbolj inteligentnih državnikov na svetu“ in hitro dostavlja: „vsaj kar tiče buržujskih vodij“, da ne bi zasenčil „vsevednežev“ v Kremlju in samega sebe.
Za dobro voljo
Vsemogočni Amerikanci
Amerikanski deček vpraša svojega očeta: „Ali je res, papa, da samo ženske lahko rodijo otroke, moški pa ne?“ „Res, sinko, tega moški ne morejo.“ „Niti mi, Amerikanci?“
večina otrok s svojim delom pomaga družinskemu proračunu, največ jih je seveda iz dežel v razvoju, v katerih po enajstem letu hodi v šolo le vsak drugi deček oziroma deklica. Razen tega pa je več milijonov otrok, ki sploh nikdar ne vidijo šole od znotraj.
Maš dom San Justo,	V nedeljo, 19. maja
Hipólito Irigoyen 2756	Ob vsakem vremenu
BOGATA	TOMBOLA
ZA DOGRADITEV	MLADINSKIH PROSTOROV
Glavni dobitki: HLADILNIK ali TELEVIZIJSKI APARAT,	
ŽENSKO ali MOŠKO KOLO, DVE KITARI. . .	
	Pričetek ob 15. uri. Lepo vabljeni !
	
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAM JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
Po športnem svetu
ARGENTINSKA KOŠARKARSKA reprezentanca je pred dnevi odšla na turnejo v Evropo za pripravo na svetovno prvenstvo, ki bo v Portoriku. Ekipa je nastopila na tekmovanju v Beogradu med Jugoslavijo A in B in Sovjetsko zvezo. Prvo mesto je zasedla Jugoslavija A, ki je v finalni tekmi premagala SZ s 86:77, Argentina pa ie zasedla četrto mesto. Jugoslovanska B ekipa, ki jo sestavljajo sami mlajši igralci, jo je premagala s 88:68. Iz Beograda je argentinska reprezentanca odpotovala v Utrecht, kjer se je pomerila v dveh tekmah z nizozemsko državno ekipo. Novo tekmo je argentinska ekipa izgubila s 37:91.
ZNANEMU FRANCOSKEMU avtomobilskemu dirkaču Jean Pierru Bel-toise je sodišče v Neversu odvzelo za en mesec vozni ne ko dovoljenje, razen tega pa mu naložilo še plačilo globe v znesku 600 frankov. Beltoise je prekoračil na neki glavni cesti dovoljeno hitrost 90 km na uro. Vozil je „samo“ s 187 km na uro ..
V	KOLUMBIJSKEM MESTU Me-dellin je bilo 23. južnoameriško tekmovanje v nlavanju. Dan pred zaključkom sn Brazilci imeli že toliko naskoka pred ostalimi ekipami, da sploh ni bilo kakega dvoma o končnem zmagovalcu prvenstva: presenetili so Ekvadorci, ki so se kar trdno vsidrali na drugo mesto. Argentinski plavalci niso kaj prida uspehov želi, srebrno je priplavala na 100 m hrbtno Patricia Lóoez Muñiz, bronasto na Hehe García Bovras na 200 m v štirih slogih.
t TRENER AVSTRALSKEGA MOŠTVA. ki bo nastopilo na svetovnem n*>-c-ometnem prvenstvu v Muenchnu. Ral° Rosič, ie med 22 igralci uvrstil tudi tri ° hrvatskimi imeni: Droga UHesenovi -ča. Tva Rudica in Branka Bulieviča.
V	LAS PALMAS na Kanarskih otokih je zasedel prvo mesto na III. mednarodnem šahovskem prvenstvu Ljubomir L.iuboievič (Jug.), pred Bel.iavski-n ¡’SZ) in Olafsonom (Islandija). Liubo-ic'vic ie zbral 11 točk. druga dva na ne 10. Argentinec Quinteros ie s 7 in V točkami zasedel osmo mesto.
NA 9. EVROPSKEM prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Novem Sadu se je Jugoslvaija uvrstila na tretje mesto za Švedi in Madžari. V jugoslovanski ekipi je bil kot rezervni igralec tudi Mariborčan Savnik, vendar ni nastopil na nobenem srečanju. Ostali člani ekipe so bili Kakaševič, Surbek in Sti-pančič. Med damami pa je jugoslovanska ekipa zasedla sedmo mesto, kar ie za eno mesto više kot na prejšnjem prvenstvu. Tekmovanje posameznikov se je začelo po ekipnem in sicer 12. aprila. V prvih nastopih so vsi jugoslo vanski igralci premagali svoje nasprotnike, pri dekletih pa sta se le ljubljan -čanka Eva Jelerjeva in Zagrebčanka Čordaševa uvrstili med 32 najboljših tekmovalk.
NA DRŽAVNEM prvenstvu v dviganju uteži v Sarajevu so postali prvaki štirje slovenski dvigalci: v lahkotežki kategoriji J. Urankar, v srednjetežki Tomljenovič, v težki Melanšek in v su-pertežki Antolič, ki je s 302,5 kg. postavil tudi nov državni rekord.
•.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
: :
Prijatelji
S	■
■
Slov. državnega gibanja
: :
j vabljeni v nedeljo, 19. maja na •
; asado, ki bo pio sv. maši ob 11,30 ! ■ v zavetišču dr. Gregorija Rožmana. •
> ------------------------..............
DR. JUAM JESUS BUASMIK
■	v	•	.
specialist za ortopedijo
■	in travmatologijo
■
j C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
□
■ Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Aire,. T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual iN9 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
OBVESTILA
NEDELJA, J2. maja 1974:
Vseslovensko jubilejnp romanje v Lujan.
PETEK, 17. maja 1974:
V	Slovenski vasi ob 20 igra Krčfna-rica“ na odru Hladnikovega d.oma.
SOBOTA, 18. maja 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
zvečer tekme: v odbojki.
V	Slovenski vasi ob 20 igra „Krčmarica“ na odru Hladnikovega doma.
V	Slovenski hiši ob 20 začetek kulturnih večerov 'SKA. Ob 19.15. maša za pok. dr. Ignacija Lenčka.
NEDELJA. 19. maja 1974:
V	Našem domu v San Justu tombola y Slomškovem domu po sv- maši
roditeljski sestanek z govorom dr. Kremžarja „Pomen narodnosti za našo o-sebno rast“. Vsi starši in prijatelji lepo vabljeni!
V	zavetišču škofa dr- Gregorij.-, Rožmana ob 11.30 sv. maša in nato asadjp'. Organizira SHov. držiavno gibanje.
V	Slivenski vasi ob 17 igra Krčmarica“ na odru Hladnikovega d,orna.
SOBOTA, 25. maja 1974:
Sattnerjev oratorij Vnebovzetje v Slovenski hiši. Izvaja pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Savelliia. Začetek ob 20.
V	Slovenskem domu v San Martinu
od 8 zjutraj tekme v odbojki.
NEDELJA, 26. maja 1974:
Slovesna blagosloVtev slovenske cerkve Mari,e Fom&gaj.
ČETRTEK. 30. maja 1974:
V	Slovenski hiši ob 17.30 sestanek Zveze mater in žena. Predava g. Jože Košlcek: „Slovenska družina — kam?“
SOBOTA, 1. junija 1974:
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj
maša zadušnica za dr. Ignacijem Lenčkom, 'ob 19, po naročilu Protikomunističnih 'borcev.
Začetek kulturnih večerov SKA bo
v sob,ato, 18. t. m. v 'Slovenski hiši (predavalnica) ob 8. Predava prof. dr. Tine Debeljak „Ob 30-letnici smrti slovenista dr. Antona Breznika“. ‘Pred predavanjem bo v cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 sv. maša za pok- prof. dr. Ignacija Lenčka.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, dfic. 2 T.E. 35-8827
Drmatski odsek Slovensko vasi
KAREL BOLDONI
KRČMARICA
Komedija v treh dejanjih
V petek, 16., in soboto, 17. maja, ob 20. V nedeljo, 18., ob 17 V Hladnikovem domu.
Režija: Ciril Jan
NAMIZNI TENIS (Ping-Pong)
Med 9. in 21. julijem t.l. bo tekmovanje v namiznem tenisu,
Tekmovalci bodo razdeljeni v tri kategorije: naraščajniki — do 12. leta starosti, mladinci — do 18. leta starosti, in odrasli — od 19. leta naprej.
Pismeno se je treba prijaviti do 15. junija t. 1.
na; V SLOGI JE MOČ, Bme Mitre 97, Ramos Mejia. Zmagovalce čakajo lepe nagrade!
Ne pozabite, da morate' napisati na ovitek, da;
V SLOGI JE MOČ!