izvirno znanstveno delo UD K 514.971.2-15:551.591 551.591:914.971,2-15 POGLED S SLAVNIKA NA KOPRSKO PRiMORjE Marko KREVS mag., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO MDr Dipartimento di geografia, Facoiti di Fiiosofia, Universita di Lubiana, 61000 Luhtana, Aškerčeva 2, SLO IZVLEČEK Analiza vidnosti in razglednosti dobiva z uporabo sodobnih raziskovalnih orodij novo podobo in vsebino. Avtor podaja, opredelitev temeljnih pojmov in glavne korake tovrstne analize ter navaja številne možnosti praktične uporabe njenih rezultatov. Na primeru pogleda z vrha Slavnika na Koprsko primorje prikazuje rezu/tate uporabe metode za ugotavljanje ti. "reliefne vidnosti". UVO D Vidnost in razgledrsost sta tako vsakdanja pojma, da se ne zavedamo, da njuna natančna opredelitev ni pov­sem preprosta tertudi ne enolična. V slovenski strokovni literaturi nismo zasledili celovite predstavitve problema­tike. Zato velik del prispevka posvečamo opredelitvi vsebine teh pojmov, prikazu različnih metod njunega proučevanja ter namenov in možnosti praktične upora­be tovrstnih informacij. Poudarimo tudi pomen geograf­skih informacijskih sistemov (GlSov), saj sodobne analize vidnosti in razglednosti (AVR) nt mogoče opraviti brez njihove pomoči. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate analize na primeru pogleda s Slavnika na Koprsko pri­morje. Iz metodološke predstavitve je sicer razvidno, da vrhovi glede na svojo okolico izrazitih vzpetin niso edine točke v pokrajini, ki jih proučujemo in vrednotimo s pomočjo analize vidnosti in razglednosti. Gotovo pa na takšne "markantne" vrhove, med katere nedvomno sodi tudi Slavnik (1028 m), ob omenjenih dveh pojmih naj­prej pomislimo. Slavnikove razglednosti, ki jo (glede na višino) prese­gajo šele oddaljeni Trnovski gozd, Nanos, Snežnik in Učka, ne cenijo le primorski planinci. Omenimo le en, morda na prvi pogled najbolj opazen dokaz: radijski oddajnik na njegovem vrhu. Pogled z vrha zajame ob­sežne dele južne in zahodne Slovenije, pokrajine v so­sednji Italiji in Hrvaški, ob lepem vremenu tudi vrhove slovenskega in italijanskega alpskega sveta. V našem prikazu pa se bomo omejili le na območje treh obalnih občin, ki ga največkrat imenujemo Koprsko primorje (Gams, 1991,12). VIDNOS T IN RAZGLEDNOST S praktičnimi vidiki vidnosti in razglednosti se ukvarja cela vrsta strok, Naštejmo le nekatera področja, na kate­rih najpogosteje zasledimo tovrstne analize, ter področ­ja, na katerih vidimo največje možnosti njihove uporabe v bodoče (področja se lahko vsebinsko deloma prekriva­jo): 0 vrednotenje pokrajine ali določenih točk v pokrajini z vidika turizma, @ vrednotenje naravne in kulturne dediščine, © presoja pokrajine z vidika radijskega in televizijskega oddajniškega omrežja, & iskanje ustreznih lokacij za namestitev nekaterih me­ teoroloških merilnih naprav {npr. heliografov), a oblikovanje pokrajine (krajinska arhitektura), ® vrednotenje posegov v okolje, ® spremljanje in vrednotenje vegetacijskih sprememb v pokrajini, s iskanje primernih lokacij za signalne (orientacijske) naprave in objekte v pomorstvu, ® vojaške strateške analize, ® panoramska fotografija, ® iskanje oziroma ugotavljanje gledišč na podlagi opi­sov razglednosti v zgodovinskih, etnoloških, celo kri­minalističnih virih. Mafko KREV5: POGLED S SLAVN1KA NA KOPRSKO PRIMORiE, 7-14 Gotovo nismo izčrpali vseh možnosti, očitna pa je izredno raznolika uporabnost omenjene analize. Pojma vidnost in razglednost sta vsebinsko tesno povezana, pomensko pase vendarle razlikujeta. Vidnost je v ožjem smislu dvosmerna relacija med dvema točka­ma v pokrajini: med glediščem, tj . točko, s katere gle­damo, in točko, katero gledamo. V širšem smislu jo opredelimo kot množico dvosmernih relacij med več gledišči in "ciljnimi" točkami v pokrajini. Informacija o vidnosti je torej sestavljena iz dveh delov: "od kod" in "kaj" je vidno. Razglednost na splošno opredelimo kot "seštevek" vseh relacij vidnosti med enim glediščem in vsemi od tam vidnimi točkami v pokrajini. Tudi ta informacija je ses­tavljena iz dveh deiov, a se pomensko nanaša predvsem na gledišče. Ugotavljanje vidnosti med dvema točkama v pokraji­ni je sorazmerno preprosta naloga; ugotoviti moramo, ali je med njima ovira, ki bi zastirala neposreden pogled z ene proti drugi. Proučiti moramo prerez zemeljskega oziroma pokrajinskega {razlika bo razložena v naslednjih vrsticah) površja med točkama. Kadar v analizi upošte­vamo le oblikovanost zemeljskega površja, govorimo o t.i. "reliefni vidnosti". Na sliki 1 so z gledišča G "reliefno vidne" vse razen točke 8, do katere pogled zastira vme­sna vzpetina. Č e upoštevamo tudi druge sestavine pok­rajine, ki vplivajo na vidnost, govorimo o ti . "pokrajinski vidnosti". Na sliki 1 bi bili točki C in D "reliefno vidni", vendar pogled do prve zastira vegetacija (npr. gozd), do druge pa vremenske razmere {npr. padavine). Na tak način se približamo stvarni vidnosti v naravi izmed vseh navedenih točk je "pokrajinsko vidna" le točka A. Po­memben dejavnik, ki vpliva na vidnost, je tudi ukrivlje­nost zemeljskega površja. Praviloma pa analizo vidnosti in razglednosti izvajamo na manjših območjih, kjer ta dejavnik zanemarimo. V naši predstavitvi sicer ne bomo zapletali problema z opisovanjem vloge višine gledišča (nad zemeljskim površjem). Zavedati pa se moramo G vidimo le točko A, ki je na zgornji meji drevesnih krošenj nad točko B. Če rezultat analize vidnosti pogle­damo v dveh razsežnostih na karti, bi lahko prišli do naslednjega protislovnega sklepa: točka A je vidna z gledišča G, slednje pa ni vidno s točke B, kljub temu da je ta "na istem mestu" kot točka A. Seveda je to le posledica neupoštevanja tretje dimenzije, ki je v prika­zanem primeru bistvenega pomena. Vidnost je torej vedno dvosmerna relacija: da bi videli točko G, se bomo morali povzpeti na vrh krošnje, ki je viden s točke G. Zahtevnejše je ugotavljanje razglednosti določene točke, oziroma (zaradi dvosmernostr relacije) območij, od koder je vidna. V tem primeru moramo namreč proučiti prereze površja med to točko in vsemi ostalimi na obravnavanem območju. Prav zaradi zahtevnosti tak­šne analize še danes nimamo jasne količinske opredelit­ve razglednosti. Običajno govorimo o njenih "približkih" o širini ali odprtosti razgleda (glede na stopnjo zastrtosti razgleda v različnih smereh neba) ter o vidljivosti {razdalji med glediščem in še razločno vidnimi objekti v pokraji­ni), Poskus njene kvantitativne opredelitve podajamo v orisu popisa vidnosti na koncu poglavja. Oba postopka, tako z a proučevanje vidnosti kot raz* glednosti, torej temeljita na analizi enega ali več prerezov površja. Zaradi metodološke sorodnosti zato govorimo o analizi vidnosti in razglednosti, čeprav ni nujno, da v določenem primeru izvajamo obe hkrati. Geografski informacijski sistem je sodobno razisko­valno orodje, ki nam omogoča analizo velike količine prostorskih podatkov v sorazmerno kratkem času. Pro-učevanje razglednosti sodi med računsko najzahtevnejše naloge, ki jih danes izvajamo z GiSi. Ž e sama izvedljivost analize nam omogoča, da k opisnim dodamo tudi koli- Sirka 1: Ugotavljanje "reliefne" in "pokrajinske vidnosti". činske (kvantitativne) in bolj objektivne opredelitve vid­ njenega pomena, saj lahko sprememba tega dejavnika (npr. s pomočjo letala) bistveno spremeni vidnost. Poseben primer, v katerem na videz ne velja dvosme­rnost relacije vidnosti, je prikazan na sliki 2. Točka B na tleh sredi gozda je "reliefno vidna". O b upoštevanju gozda kot dejavnika, ki vpliva na vidnost, pa z gledišča nosti in razglednosti. Poseben primer takšne analize, ki jo je prav tako omogočil šele GIS, imenujemo popis vidnosti (visibi!ity census) (Miller, Morrice, Home, Aspi­nall,1994,226). S popisom za vsako točko površja ugo­tavljamo njeno razglednost: število točk, ki jih od tam vidimo na obravnavanem območju. Ker pa je razgledno­st dvosmerna relacija, hkrati ugotovimo tudi število točk Marto KREVS: POCLE D S SLAVNÎKA NA KOPRSKO PRJMORjE, 7-14 (oziroma skupno površino območij), s katerih je posame­zna točka vidna (ti. vidnost v širšem smislu). Na podlagi tako bogate in hkrati objektivne informacije iahko posa­mezne točke primerjamo med seboj, zaradi česar jo lahko koristno uporabimo v različnih vrednotenjih pok­rajine ali njenih delov. Zelo pomembno je, da v takšno analizo vključimo širše zaledje območja, ki ga obravna­vamo, sicer so točke v bližini meje območja v "neena­kopravnem položaju" glede na tiste v sredini območja. Razdaljo med mejo proučevanega območja in mejo "širšega" območja, ki ga vključimo v analizo, lahko do­ločimo na podlagi izkušenj o povprečni vidljivosti (upoš­tevajoč povprečne vremenske razmere in podobno). Zavedati pa se moramo, da s pomočjo popisa vidnosti ugotovimo le skupno oceno razglednosti oziroma vid­nosti za posamezne točke v pokrajini. Če želimo za določeno točko ugotoviti, od kod je vidna ali katere površine se z nje vidijo, moramo izdelati analizo vidnosti in razglednosti le za njo. ANALIZA VIDNOSTI IN RAZGLEDNOSTI Dosedanja spoznanja in izkušnje pri uporabi metod za proučevanje vidnosti in razglednosti združujemo v naslednji pregled. Analizo vidnosti in razglednosti izvajamo po nasled­njih korakih: • opredelitev velikosti in razmestitve "točk", za katere ugotavljamo vidnost oziroma razglednost; © opredelitev cilja naloge ("tipa analize"): ugotavljanje vidnosti, razglednosti ali izdelava popisa vidnosti; določitev t.i. referenčnih točk {gledišč ali "ciljev pog­ ledov"); ® izbor metode za ugotavljanje vidnosti, razglednosti oziroma popisa vidnosti; © izvedba postopka; © vrednotenje rezultatov. Na kratko si oglejmo posamezne korake analize. t . Opredelitev velikosti in razmestitve "točk" Z opredelitvijo "velikostitočk" se odločimo za stopnjo poenostavitve prikaza površja. Večje območje, ki nam predstavlja "točko", pomeni večje tveganje, da nadmor­ske višine posameznih delovtega območja znatno odsto­pajo od njegove povprečne nadmorske višine. Drugi način poenostavitve prikaza površja je izbor "značilnih točk" površja; drugihtočk ne vključimo v analizo. Takšna "poenostavitev" je smiselna predvsem, kadar nas zanima le vidnost določenih točk in morajo biti ugotovitve na­tančne (npr. za potrebe RTV oddajniškega omrežja). Običajno se odločimo za eno izmed naslednjih mo­žnosti: a) "točke" nam predstavljajo manjša območja, pravi­ loma kvadratne oblike (t.i. celice), zapisane v obliki ti . rasterskih podatkov; prekrivajo celotno obravnavano območje; b) izberemo nekaj točk na obravnavanem območju; c) proučimo "vse" točke na obravnavanem območju, na podlagi najbolj natančnih dostopnih podatkov o površju (brez poenostavitev); tako ravnamo, kadar poenostavitvi, predstavljeni pod (a) in (b) ne prideta v pošte v zaradi zahtevane velike natan­čnosti analize. V naši raziskavi smo se odločili za rasterske podatke (varianta a). Uporabili smo digitalni mode! reliefa (DMR) s kvadratnimi celicami, velikimi en hektar oziroma 100x100 metrov, ki smo ga priredili na podlagi DMR Slovenije (DMR 100,1992). Za vsako celico smo izraču­nali povprečno nadmorsko višino. 2. Opredelitev cilja naloge Analize vidnosti in razglednosti lahko giede na njihov cilj razdelimo v tri osnovne skupine: a) ugotavljanje vidnosti; določiti moramo eno ali več točk, za katere ugotavljamo vidnost; b) ugotavljanje razglednosti; določiti moramo glediš­če; c) izdelava popisa vidnosti; določiti moramo "zaled­je" proučevanega območja. Na tem mestu še enkrat opozorimo na pomen dolo­čitve višine gledišča, ki se lahko znatno razlikuje od nadmorske višine zemeljskega površja na določeni točki. Raziskavo smo omejili na območje Koprskega primor­ja. Slavnik leži celo izven območja obalnih občin, zato glede na našo opredelitev pojma nismo mogli ugotoviti razglednosti te vzpetine. Poiskali pa smo območja ("točke"), ki so vidnaz njegovega vrha, oziroma od koder je ta vrh viden. 3. Izbor metode Metoda, ki jo uporabimo, je v največji meri določena s ciljem analize, z razpoložljivimi podatki in raziskovalno opremo. V prikazu se omejujemo na postopke, ki smo jih v besedilu imenovali "zahtevni" in jih izvajamo s pomočjo geografskega informacijskega sistema. Razdeli­mo jih v dve skupini: a) metode za količinsko (kvantitativno) analizo vid­nosti in razglednosti: mednje sodijo metode, kak­ršne predstavljamo in uporabljamo v raziskavi; med seboj se ločijo predvsem po tem, katere dejavnike, ki vplivajo na vidnost, vključujejo v analizo; rezultat najpreprostejše med njimi je že omenjena "reliefna vidnost", s pomočjo drugih pa se z upoštevanjem rastja, naselij, infrastrukturnih objektov in naprav, meteoroloških dejavnikov (npr. vlažnosti zraka, megle, padavin, oblakov) bolj ali manj približujemo dejanski "pokrajinski vidnosti"; Marico KSEVS: POGLED 5 51.AVNIKA NA KOPRSKO PRiMORjE, 7-74 b) metode za količinsko in vsebinsko analizo vidnosti in razglednosti: z njihovo pomočjo poleg količine vidnih "točk" oziroma površin ugotavljamo tudi vsebino videnega (t.i. prizora, scene); kategorije iskanih elementov prizorov so odvisne od name­na raziskave, v skrajnem primeru npr. od interesa in okusa določenega opazovalca; v že omenjeni škotski raziskavi {Miller, Morrice, Horne, Aspi­na!l,1994,224-225} so predstavili naslednje kate­gorije elementov, ki sestavljajo prizor: gozdovi in drevesa, obdelana kmetijska zemljišča, rekreacij­ske površine, obalne reliefne oblike, voda, toč­kovni pojavi (npr. zgradbe), linijski pojavi (npr. električni daljnovodi), reliefne oblike (npr. dolina, sleme, terasa), pogled (perspektiva) (bližnji, odda­ljen, koridorski, panoramski, okvirjen, prekinjen); na podlagi proučevanj vrednotenja pokrajinskih prizorov z vidika izbranih skupin "opazovalcev" (npr. turistov), s podobnimi raziskavami se v Slo­veniji od 1970. let naprej ukvarja Pogačnik (npr. 1979, 1987, 1990) s sodelavci (npr. Pogačnik, Prelovšek, 1987), bi iahko ugotovili nekatere ti­pične elemente prizorov, ki imajo v očeh teh "opazovalcev" visoko vrednost; takšne elemente bi nato s pomočjo "ekspertno nadgrajenega" geografskega informacijskega sistema poskušali iskati v prizorih, vidnih z izbranih točk v pokrajini. Kadar proučujemo vidnost na večjem območju, zara­di izredne računske zahtevnosti metod pogosto določi­mo razdaljo (polmer), ki omeji območje ugotavljanja vidnosti okoli določene točke. Na ta način lahko hkrati posredno upoštevamo povprečno vidljivost (npr. glede na običajne vremenske razmere) na obravnavanem ob­močju. 4. Izvedba postopka AVR Izvedba omenjenih postopkov je mogoča ie s pomoč­jo ustrezne raziskovalne opreme. Če smo si zastaviti preobsežno nalogo glede na zmogljivost naše računalniš­ke in programske opreme, rezultatov ne bomo dočakali. Analiza vidnosti, ki je zajela sorazmerno majhno območ­je in le eno gledišče ter katere rezultate prikazujemo, je na srednje zmogljivem osebnem računalniku in s pomoč­jo geografskega informacijskega sistema ID RIS I (Eastman, 1993) trajala več kot deset ur. 5. Vrednotenje rezultatov !z predstavitve metodologije je razvidno, da je rezul­tat analize vidnosti in razglednosti le boljši ali slabši približek stvarne vidnosti v pokrajini. V določenih prime­rih lahko že z zelo preprosto metodo dosežemo cilj raziskave. V drugih je potrebno rezultate Še tako zahtev­ne analize dodatno preverjati (npr. na terenu). Vsaka analiza pa vsebuje nekaj subjektivnih odločitev, ki teme­ljijo na osebnih izkušnjah izvajalca. Bralec oziroma upo­rabnik rezultatov teh izkušenj običajno nima, zato pot­ rebuje izdelano kritično presojo rezultatov in navodila za njihovo pravilno rabo. Rezultate običajno vrednotimo z naslednjih treh vidi­kov: a) glede na uporabljene podatke in metodologijo (npr. velikost "točk", zanemarjanje nekaterih de­ javnikov, ki vplivajo na vidnost); b) glede na ugotovitve o proučevanem pojavu vid­nosti oziroma razglednosti na obravnavanem ob­močju; c) na podlagi povezovanja ugotovitev analize z dru­gimi (prostorskimi) podatki oziroma spoznanji o pokrajini. VIDNOST KOPRSKEGA PRIMORJA S SlAVNIKA V analizo vidnosti smo poleg ozemlja treh obalnih občin vključili tudi območje doSlavnika proti vzhodu ter del slovenskega morja proti zahodu. Rezultate za celotno območje prikazujemo le na karti, medtem ko njihovo nadaljnje vrednotenje in številske prikaze omejujemo na območje obalnih občin. Proučili smo "reliefno vidnost" območja z vrha Sla­vni ka. Uporabljeni podatki in raziskovalna oprema so nam omogočili, da smo analizo izvedli za celotno ob­močje (in ne le za izbrane točke v pokrajini). Zaradi sorazmerno grobih podatkov o površju ("točke" oziroma celice velikosti 1 hektar) tudi rezultati niso kaj več kot ocene, ki veljajo "v povprečju" za tako velike enote površja, v podrobnostih pa lahko odstopajo od resnice. Pri njihovi nadaljnji analizi in uporabi se moramo zave­dati tudi, da poleg reliefa nismo upoštevali drugih dejav­nikov, ki lahko stalno (npr. vegetacija) ali občasno (npr. vremenske razmere) ovirajo vidnost. Na karti višinskih pasov (slika 3) so razločno vidne glavne reliefne značilnosti območja. Pretežni det površja severnega, južnega in jugovzhodnega dela območja zav­zema gričevje in nekoliko višji sevemozahodni deli Či­Čarije, z vmesnimi izrazitimi dolinami Drnicein Dragonje s pritoki ter drobnih potokov, ki večinoma ponikajo v bližini državne meje na Hrvaškem. Na vzhodem delu območja se površje preko kraškega roba in Podgorskega krasa vzpne v Slavnikovo pogorje. Večje ravne površine so le ob izlivih Dragonje, Drnice in Rižane. Na podlagi te karte lahko le v nekaj izrazitih primerih slutimo, da bi lahko bilo določeno območje (npr. ravninsko zaledje Kopra) vidno s Slavnika, da nekatere vzpetine (npr. Škrbina, Kaste i i r, Malijski hrib) predstavljajo večje vid­nostne ovire ter da ne bomo "videli" v nekatere globlje doline (npr. dolini Dragonje in Drnice). Nekoliko boljšo predstavo o razglednosti Slavnika lahko dobimo s pomočjo prostorskega (trirazsežnostne­ga) prikaza pogleda na obravnavano območje (slika 4). Marko KREVS: POGLED S S1AVNIKA NA KOPRSKO PRIMORiE, 7-14 PIFAM r/--. , . ­ gg p Slika 3: Karta višinskih pasov v Koprskem primorju. Žal nismo imeli na voljo ustreznih podatkov o površju za del HrvaŠke in !tafije, ki bi ju sicer zajel prikazani pogled. Pravo informacijo o "reliefni vidnosti" nam za obrav­navano območje ponuja šele rezultat analize vidnosti in razgiednosti (slika 5). Največ vidnih območij je na sleme­nih in vzhodnih pobočjih gričevja v osrednjem in jugov­zhodnem delu Koprskega primorja ter na ravnini v koprskem zaledju. Opazimo pa tudi izrazito velika ob­močja, kijihsSlavnika ne moremo videti: Podgorski kras (zaradi oblikovanosti samega Slavnika in sosednje Grma­de), obsežen pas pokrajine pod kraškim robom, dolini Dragonje in Drnice, skoraj celotno obalno območje z zaiedjem med mejo s Hrvaško in rtičem Viiižan ter območje med Srminom, Tinjanom in italijansko mejo. Skupno s Slavnika vidimo 37,8 % območja obalnih občin, torej skoraj dve tretjini ozemlja ostaneta skriti našim očem. Ker je vidnost dvosmerna relacija, velja tudi, da se z vseh "vidnih" območij vidi vrh Slavnika. Te rezultate analize vidnosti smo povezali z izbranimi (prostorskimi) podatki o Koprskem primorju: o legi naselij in številu HRVAŠK A HRVAŠK A Obtins KOPER Vklna naselja S««3Q?ti. iWliCm fiSŠEC PRk POiXiSVMXJ, BTTIČ, CEPK2, CEREJ, ČEiSTtIS. CtiŽARjr, DEKAR DH.KX F^JEftClGA, CrtJO??, GRADIM, GR-fUVV JgUSftJI, KA>rt?Ct„ «OC^ČIČJ, KOUiM&Att, KOFER, KOKOMC,. OOŠMMl, KOZLCMft. »\