tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190-Fax 0432/730462 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir Št. 35 (537) • Čedad, Četrtek, 27. septembra 1990 PROVENGONO DA ARGENTINA E BRASILE - IN ITALIA FINO AL 14 NOVEMBRE I DANNI MAGGIORI A GRIMACCO E S. LEONARDO Benvenudos, emigranti Valli colpite Il soggiorno grazie all’Unione Emigranti Sloveni e alla Regione Wtt MICI ClllliVlOftC segue a pagina 2 Seja slove komisije Zanfagninijem Z deželnim tajnikom psi odv. Zanfagninijem so se pred nekaj dnevi v Vidmu sestali člani slovenske deželne komisije socialistične stranke. Govor je bil o raznih vprašanjih, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki zanimajo dejavnost slovenskih socialistov kot tudi vso slovensko narodnostno skupnost. Pozitivno je bila ocenjena pobuda komisije, da pride čimprej do ponovnega sklica izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti, kar je že naletelo na ugoden sprejem pri drugih skupinah, ki pridejo na tem področju v poštev. Pozitivno je, po mnenju deželnega tajnika stranke in slovenske deželne komisije, da prihaja tudi do pobud, ki bi oživile nekdanjo enotno slovensko delegacijo. Kar pa se njenega strankarskega zastopstva tiče je psi mnenja, da se ni mogoče več omejiti na predstavništva Psi, kpi, ssk, marveč, da je to treba razširiti še na druge stranke, ki so na zadnjih volitvah izvolile slovenske predstavnike. Tu sta miš- berl na strani 2 Sorridenti, un po' sorpresi dall'accoglienza, curiosi di rivedere, dopo tanto tempo, cose e persone che ormai sembravano sfuggite alla loro vita. Così sono apparsi i diciotto emigranti, per lo più provenienti dall'Argentina, qualcuno dal Brasile, atterrati venerdì scorso all'aeroporto di Ronchi dei Legionari. Il loro soggiorno, che durerà fino al 14 novembre, é stato reso fattibile grazie all'interessamento dell'Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Giulia, con l'aiuto finanziario della Regione. A beneficiare di questo ritorno sono persone anziane, che hanno conosciuto l’amarezza dell'addio Zamenjave v skupscim naše Gorske skupnosti Nei ponedeljkovi seji sprejet obračun za leto 1989 Več novih obrazov v skupščini gorske skupnosti Nadiških dolin, ki se je sestala v ponedeljek v Špetru. In prav potrditev nekaterih novih članov je bila prva točka na dnevnem redu. Občina Špe-ter je potrdila Chiabudinija za kd, Blasetiča in seveda župana Mariniča za večino, medtem ko je bil prvič imenovan Nino Ciccone. So-vodnje bojo zastopali Ezio Gog-nach, Marino Marchig in župan Cudrig za krščansko demokracijo, Pietro Zuanella za opozicijo. Občinski svet v Srednjem je imenoval za svoje predstavnike Bruna Predan in Valterja Qualizza, skupaj z županom Renato Qualizzo za večino in Claudia Garbaz za manjšino. Na prihodnji seji bojo potrdili svoje predstavnike še ostale občine, kar bo odprlo tudi pogajanja za sestavo večine in novega vodstva Gorske skupnosti. V drugem delu seje je bil sprejet obračun za poslovanje v letu 1989. Velja še omeniti pri uvodnih sporočilih predsednika Chiabudinija prizadevanja za reševanje vprašanja pomanjkanja vode. Predsednik je dejal, da naj bi v kratkem, na osnovi jamstva dežele, vse občine pristopile k konzorciju Friuli centrale. S prizadevanji vseh zainteresiranih ustanov, naj se tudi našla potrebna sredstva, je nadaljeval, za celotno uresničitev načrta omenjnega konzorcija iz leta 1975, ki naj bi tako pokrival vse naše območje in zajamčil dobre storitve, torej vodo povsod, za sprejemljivo ceno. SPOMINSKA FOTOGRAFIJA PRED VSTOPOM V DVOJEZIČNO ŠOLO V ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Un vero e proprio diluvio si é scatenato sulle valli del Natisone, interessando comunque anche buona parte dell'Alto e del Centro Friuli, nella mattinata e nel primo pomeriggio di lunedì scorso. Le conseguenze dei rovesci battenti di pioggia, vento e, in certi luoghi, di grandine, sono state gravissime. A farne le spese sono state innanzi tutto le colture agrico- le, con i campi ridotti a risaia dai torrenti che superavano senza difficoltà gli argini. Danni anche ad abitazioni e scantinati, con molta paura per la gente, a strade ed a condutture idriche. San Leonardo e Grimacco sembra siano i comuni più colpiti dal segue a pagina 4 V RIMU O ZAKONU O obmejnih področjih Še eno nadaljevanje v zgodbi zakona za obmejna območja. O zakonu in o popravkih, s katerimi bi ga prilagodili normam Evropske skupnosti, je bil v torek govor na predsedstvu vlade v Rimu, na srečanju med podtajnikom Cristo-forijem, pristojnimi ministri, parlamentarci večine iz Veneta in naše dežele ter predsednikoma deželnih vlad F-JK in Veneta Biasutti-jem in Cremonesijem. Srečanje je bilo, kot se da razumeti, prehodnega značaja in mu bojo sledili drugi sestanki, da pride do uskladitve besedila. Predsednik Biasut-ti, ki se je zavzel, da bi zakon vključeval sredstva za podporo slovenski in italijanki manjšini, meni, da se delo bliža koncu. Našim šolaijem z najboljšimi željami Foto ricordo del primo giorno di scuola di alunni ed Insegnanti della scuola privata bilingue di S. Pietro ai Natisone Nasmejani otroci, na naši sliki skupaj z učiteljicami, obiskujejo dvojezično osnovno šolo v Špetru, ki zaključuje letos s petim razredom njen prvi ciklus. Z devetimi otroki prvega razreda jih hodi v špetrski center kar 36, kar predstavlja nezanemarljivo številko v primerjavi s celotno šolsko populacijo iste starosti v Nadiških dolinah. Učiteljic je 10, saj kot je znano pouk poteka v obeh jezikih, v slovenščini in italijanščini. Po-leg tega pa je pouk že tretje leto porazdeljen po področjih, kar so letos, z reformo osnovne šole, uvedli tudi v državnih šolah. K tem pedagogom je treba dodati še druge učne moči in sicer profesorje za verouk, angleščino, telovadbo in glasbeno vzgojo. Učencem, ki smo jih fotografirali pred šolo prvi dan pouka prejšnji teden, in prav tako njihovim učiteljem želimo dosti uspehov in zadoščenja v svojem delu. Rleka Kosca v Škrutovem se /e uzdlginla malomanj pod muost Plaz na desti, ki peje v Seuce DALL’ARGENTINA E DAL BRASILE PER UN SOGGIORNO FINO AL 14 NOVEMBRE Benvenudos emigranti dalla prima pagina alla propria terra in tempi lontanissimi; qualcuno é delle nostre valli, il viso e le parole non mentono, altri provengono comunque dalla nostra regione. In un atrio dell'aeroporto, dopo le formalità doganiere, dopo i primi abbracci a parenti ed amici, l’UES ha organizzato un breve spuntino. Ne approfittiamo per parlare con qualcuno dei nuovi arrivati; le domande sono scontate: quando é partito, da quanto non torna in Italia, é contento di essere tornato? Pietro Cencig é di Montefosca, così come sua moglie, Lina Speco-gna. Ha lasciato il suo paese a venti anni, per andarsene in Argentina, in un paese che si chiama Casseros. E' contento di essere tornato, ed ha tante cose per la testa, tanti progetti per questo soggiorno. Ci sono da visitare, innanzi tutto, due fratelli, una sorella e due nipoti che vivono ancora a Montefosca, un nipote a Civida-le, due ad Udine. Si ricorda ancora il dialetto sloveno? "Un po' mi ricordo, anche se non troppo bene.” Chi invece parla uno sloveno da far invidia é Carlo Sitar, di Do-legna del Collio, anche lui in Argentina da parecchi decenni. L'ultima volta che é venuto in Italia é stato 21 anni fa, mentre la moglie, di Faedis, non ci era più tornata. "Già da tanto tempo aspettavamo l'occasione per poter tornare" af- r Pietro Cencig e la moglie, di Montefosca, all'arrivo in Italia ferma Carlo. Qui anche loro hanno tanti parenti da visitare, tante escursioni da fare. E quando sente che chi gli fa le domande é del Novi Matajur, racconta di essere abbonato e che, anche se il giornale arriva un po' in ritardo, gli piace leggerlo, sia in italiano che in sloveno. Una terza persona, della quale purtroppo ci é sfuggito il nome, originaria di Cesariis, nel comune di Lusevera, abita a La Piata da 31 anni. Approfitterà di questo soggiorno per andare a trovare un fratello, in Francia, che non vede da 35 anni. Queste sono alcune delle storie di vite lontane nello spazio e nel tempo, come tante sono successe alla nostra gente. Se il tempo trascorso lontano da casa non potrà mai essere recuperato, questo ritorno servirà almeno a riaccorciare le distanze tra questa gente e chi é rimasto. L'Unione Emigranti Sloveni ha tra l’altro preparato un interessante programma, che potrà essere seguito, facoltativamente, dagli emigranti. Il programma prevede una gita a Miramare e Postumia per mercoledì 26 settembre, e due gite in ottobre, il 4 ad Aquileia, Grado e Barbana e l’il a Venezia. A tutti, comunque, é doveroso augurare una buona permanenza, (mo) Občina Trbiž skrbi za obnovo Višarij Svetišče na Sv. Višarjah je že stoletja stična točka treh sosednjih kultur, prostor, kjer se srečujejo trije narodi: italijanski, slovenski in nemški. Tudi zaradi tega ima izjemen mednarodni pomen tako s kulturnega kot z verskega zornega kota. Toda ves kompleks na Sv. Višarjah potrebuje nujna obnovitvena dela in to tudi v vidiku izboljšanja in obogatitve storitev in ponudbe za romarje in turiste. Ta vprašanja so bila v središču pozornosti pred nekaj dnevi v videmski škofiji, kjer se je župan iz Trbiža Erbert Rosenwirth, skupaj z odbornikom za okolje-Mariom Tosonijem, srečal z nadškofom Battistijem. Trbiška upravitelja sta orisala msgr. Alfredu Battistiju načrt za obnovo Sv. Višarij. Naročila ga je videmska pokrajinska uprava v dogovoru z občino Trbiž. Predvideva obnovo vseh poslopij, tako tistih namenjenih verskim obredom, kot ostalih in seveda ureditev vseh potrebnih infrastruktur. Uresničitev obnovitvenega načrta naj bi na osnovi deželnega zakona štev. 36 omogočila s svojim prispevkom Dežela F-JK tako kot je to storila v drugih centrih in sicer v Osoppu, Ogleju, Saurisu in drugod. Sv. Višarje Srečanje z nadškofom je bilo potrebno, po mnenju župana Ro-senwirtha, zato da pride do dogovorjenih korakov med cerkveno oblastjo in občino in tudi zato, da videmska škofija podrobno preuči izdelani načrt in se o njem izreče. Nadškof Alfredo Battisti je pozitivno ocenil pobudo občine Trbiž, ki je pokazala odprtost in pripravljenost sodelovati. Obenem je obljubil upraviteljem iz Kanalske doline vso njegovo podporo zato, da pride v najkrajšem času do uresničitve obnovitvenega načrta. Naš oktober je sladak Serija pobud od špietarskega targa do “ Vabila na kosilo' Na pobudo beneških žen razstava sladtin Oktober je tle par nas v Benečiji kar se da sladak. Sladkuo, ko je liepa ura, pargrieva v jesenskih dnevih sonce an vse se sveti pozlatjeno. Sladak je mošt iz tepk an jabuk zmuškanih an sprešanih, ki oktobra že vrieje po sodieh. Narbuj sladak je pa vonj an okus, sauor našega kostanja, kuhanega al pa še buojš pečenega. Sladkuo je za kumeta v jeseni pobrat sadove njega diela. Sladkuo je za vsakega od nas se var-nit damu h našim slovenskim tradicijam an kulturi, ki se kažejo tudi v dobrih domačih jedeh, v vsieh sort štrukju, pugač, gubane an sladčin. Oktobra smo že vajeni hodit na spietarki targ od kostanja an drugega sadja, medu an domačih pridelkov. Jesenski targ v Špietru je takuo ratu adan od narguorših beneških sejmu, kjer si dajejo roko muzika, praznična atmosfera an veselje v družbi prijateljev an ob tem še prodaja dobrih, zdravih pridelkov naše zemje kupe s poštenim zasluž-kam za naše kumete. Takuo bo tudi lietos. Razstava-prodaja kostanja an drugega sadja v Špietru se za- čne v soboto 13. oktobra an pu-ojde napriej do 28. vsako saboto an nediejo. Ob sabotah kmetje parnesejo njih blaguo, v nedie-ljo bo pa prodaja. Na targu bo,kot rečeno, dosti drugih iniciativ, srečanj an konferenc. Zapre pa se na narbuj sladko vižo v nediejo 28. oktobra, ko bo praznik sladčin na pobudo Zveze beneških žen. Pokušal bota lahko vsieh sort dobruot, ocvartih, kuhanih an pečenih, narvič naretih iz domačega sadja an medu. An ko vsako lieto prav sigurno se bota lizal parste. Še buj sladkuo se vam bo zdielo vse ob misli, de zaslužak puojde tudi lietos v dobrodelne namiene (benefici-enza). V imenu kostanja je v Benečiji še adan praznik telekrat v Gorenjem Tarbju, v sriedenski občini, kjer posebno na pobudo domače mladine ratava Burnjak to kar je biu v preteklosti: adan od narguorših sejmu. Burnjak bo lietos kot po navadi drugo nedi-eljo oktobra. Potle, ki je imiela lan velik uspeh, se lietos ponovi nova an pametna iniciativa "Vabilo na kosilo” v Benečijo. Kot lani je dala pobudo zatuo spietarska za- druga Lipa. An takuo se spet dobra skupina naših restavraciji an gostiln poveže v imenu tradicije, v imenu tistega liepega an dobrega, kar imamo an mormo ponudit. V lokalih, kjer bo potiekala iniciativa od Lipe, bo vsak lahko pokušu tipične beneške jedi. Sklieda iz keramike, v kateri mu parnesejo župo al pa kako drugo dobruoto, dielo zadruge Lipa iz Špietra, ostane vsem gostom v spomin. Naj povemo, da so k pobudi "Vabilo na kosilo" pristopili vsi gostilničarji od lani, samuo adan ne. Puode naprije 4 nedielje: 21. an 28. oktobra, 4. an 11. novembra, kadar zaprejo v Čedadu veliko razstavo o Langobardih. Tudi tala je 'na liepa parlož-nost za se stuort spoznat zelo na šeroko, an zuna od našega teri-torja, kar smo prepričani se bo kazalo an poznalo v zaslužku tudi za napriej, v prihodnjih lie-tih. Po navadi je težkuo za furešta nam prit blizu. Tisti pa, ki je imeu parložnost nas zapoznat, največkrat se je navadu nas spoštovat, cenit to kar smo an imamo, an nas imiet rad. I numeri di materne ed elementari COMUNE Scuola materna Bambini Insegnanti Scuola elementare Bambini Insegnanti STREGNA 1 (capoluogo) 14 iscr. 2 1 (capoluogo) scuola a moduli 16 4 DRENCHIA — — — 1 (S. Volfango) 5 2 GRIMACCO 1 (Clodig) 13 iscr. 2 1 (Clodig) scuola tempo pieno 12 4 S. LEONARDO 1 (capoluogo) 14 iscr. 2 1 (capoluogo) 39 7 1 (Cosizza) 13 iscr. 2 1 (Cosizza) scuola a moduli 10 3 SAVOGNA 1 (capoluogo) 14 iscr. 2 1 (capoluogo) scuola a moduli 22 6 S. PIETRO AL NATISONE 1 (Azzida) 1 sez. 2 sez. 22 iscr. 18 iscr. 2 2 1 (capoluogo) scuola a moduli 74 7 1 Scuola bilingue 25 iscr. 2 1 Scuola bilingue a moduli 36 10 PULFERO 1 (Pulfero) 18 iscr. 2 1. e 2. a Tarcetta 3., 4. e 5. a Pulfero scuola tempo pieno 14 18 10 TOTALE 8 151 iscr. 19 9 246 53 Lo specchietto a fronte dà un quadro schematico della situazione nelle scuole materne ed elementari delle valli del Natisone. I numeri danno un responso abbastanza desolante della situazione, tenuto oltremodo conto che iscrizione non sempre significa frequenza: appena 151 i bambini iscritti nelle scuole materne, 246 alle elementari, con cali di iscrizioni rispetto allo scorso anno, in quest’ultime, nei comuni di Dren-chia (5 soli bambini), Grimacco, Savogna, Pulfero e nella scuola di Azzida. Tengono invece i comuni di Stregna e S. Leonardo, ma soprattutto la scuola elementare bilingue di S. Pietro al Natisone, con 9 bambini in più rispetto allo scorso anno. Essa da sola comprende il 14,6 per cento del totale degli iscritti nelle Valli. Ciò che resta uguale, invece, é la gravità del problema: pochi bambini, poche scuole, poca cultura. Slovenska Psi k Zanfagniniju s prve strani ljeni predvsem krščanska demokracija in zeleni, ki so v Benečiji in na Goriškem izvolile v krajevne uporave svoje deklarirane slovenske predstavnike. Na sestanku je bil tudi govor o dveh skorajšnjih shodih, je še rečeno v tiskovni noti, na katerih bo znotraj psi govor o slovenski problematiki. Tu je mišljena deželna konferenca psi o slovenski problematiki, na kateri bo govor o splošnih vprašanjih, o manjšinskem zakonu, o odnosih z drugimi strankami ter manjšinskimi organizacijami, o odnosih z novo politično realnostjo v Sloveniji. O upravni! zadevah bo tudi govor na sestari ku Slovencev izvoljenih na listah socialistične stranke. Poseben poudarek je bil na sestanku dan odnosom med psi in vsemi drugimi manjšinskimi komponentami. V DVOJEZIČNEM CENTRU V ŠPETRU STEKLA NABIRALNA AKCIJA ZA NAKUP NOVEGA ŠOLSKEGA VOZILA Potrebujemo še en kombi Šolska vrata so se odprla, to je trenutek, ko ugotavljamo stanje in probleme naših šol, ko o njih razmišljamo, ko so nam še posebno v zavesti. Nemalokrat je začetek šolskega leta povezan tudi s praktičnimi problemi: tu manjkajo učilnice, tam pušča streha, spet drugje občina ni primerno poskrbela za prevoz otrok. Dvojezično šolsko središče v Špetru tudi ni brez takih problemov, le da nima za seboj države, pokrajine ali občine, ki bi za vse to skrbele. V vrtcu in petih razredih osnovne šole je letos 61 otrok, to pa pomeni da postajajo prostori že pretesni. Tako je bilo treba za en razred že urediti dodatno učilnico v stanovanju v isti stavbi, kjer je šola, tako da morajo učenci v razred po zunanjem stopnišču. Pred dvojezičnim centrom v Špetru (iz našega arhiva) Poseben problem pa je prihod otrok v šolo in odhod domov. Nekateri prihajajo v špetrsko središče tudi iz močno oddalje- nih krajev in iz različnih smeri, skoraj vsi pa potrebujejo od šole organiziran prevoz. Ta je v celoti poverjen šoli, saj občinski'šol- ski avtobusi ne smejo voziti otrok ven iz občine. Do lanskega leta je bilo mogoče s se sprejemljivim urnikom (tako da otroci niso odhajali od doma pred 7.15 in se vračali po 17.30) urediti prevoze s šolskim kombijem, letos pa je eno vozilo odločno premalo in ostaja cela vrsta krajev in družin nekritih. Začasno so priskočili na pomoč nekateri starši, vendar je to rešitev, ki ne more postati pravilo, saj tveganje v takem primeru gotovo ni nerelevantno. Zato je Zavod za slovensko izobraževanje začel z nabiralno akcijo za nakup drugega šolskega vozila, s katerim bi vsaj za silo izpolnili te vrzeli, in poziva vso slovensko javnost, da s prostovoljnimi prispevki priskoči na pomoč. Lahko prispevate na tekoči račun št. 50052 Banca Popolare di Cividale, podružnica iz Špetra - S. Pietro al Natisone. Tutticori v soboto Na pobudo mešanega pevskega zbora iz Svetega Lienarta, občine in Združenja furlanskih pevskih zborov, bo v soboto 29. v Podutani, v auditorium srednje šole, tradicionalna revija Tutticori. Na koncertu, ki se začne ob 20.45. uri bodo nastopili zbor Vos di Mont iz Tricesima (dir. M. Maiero), zbor Vos di Muzza-na (dir. F. D’Agostini), zbor Monte Canin iz Rezije (dir. S. Paletti) in domači zbor iz Sv. Lenarta (dir. R. Duriavig). D “Senjam” in chiesa Il XVIII festival di Liessa dedicato al canto religioso Il XVIII Senjam beneške piesmi (Festival della canzone della Benecia) è ormai alle porte. Programmato per il prossimo ottobre sarà una grande manifestazione corale che abbraccerà tutta la comunità slovena della provincia di Udine così come si esprime attraverso i suoi gruppi corali, da quelli spontanei a quelli organizzati. Ancora come una volta, come già nel 1973 e quindi recuperando una parte della propria tradizione, il circolo culturale Rečan di Liessa (Grimacco) che organizza il Senjam ha stabilito un tema: la canzone religiosa slovena. Del Senjam a cui siamo abituati ed affezionati da anni rimane l'originalità del testo e della musica che saranno eseguiti per la prima volta in occasione della rassegna, il carattere competitivo della stessa, la cassetta con la riproduzione dei canti. Muta invece lo scenario che per questa volta sarà la chiesa parrocchiale di Liessa e mutano gli esecutori: a misurarsi con i canti nuovi saranno oltre 10 cori, provenienti da tutta l’area su cui vive la comunità slovena nella nostra provincia dalla Val Canale, passando per Resia, le valli del Torre e del Cornappo fino alle Valli del Natisone. A manifestare ed allo stesso tempo consolidare il legame tra la nostra comunità e quella della vicina Slovenia ci sarà un coro della zona di Caporetto. Ma l'edizione di quest'anno del Senjam beneške piesmi avrà un carattere corale anche perchè si propone di collegare ed avvicinare tra di loro gli sloveni, quelli che hanno a cuore la vita, la presa di coscienza, la crescita della nostra comunità. w- Alt iz Svice pomuoč za kupit V dvojezičnem centru v Špi-etru so se spet obarnil na Slovence an njih parjatelje. Začel so novo akcijo za kupit šuolski pulmin, takuo ki pišemo tu blizu, ko se nie še zaključila prva iniciativa: zbieranje sudu za nakup klavirja, ki ga potrebujejo otroc od Glasbene šuole. Naši ljudje so se pokazal radodarni, dobrega sarca. An tu ni odveč se zmislit nazaj na nono Sandrino Qualizza iz Gorenje Mierse (Sv. Lienart). Imi-ela je 84 liet, a vseglih je rada viedela, kaj se gaja tle par nas, kakuo an kaj dielajo slovien-ske organizacije. Iz našega časopisa je zaviedela, de s težavo v Spietru zbierajo sude za kupit klavir. An kar je umarla se je zmislila na nje an je zapustila Glasbeni šuoli 2 milijona. Skuoze Novi Matajur so za-viedel za potriebo klavirja tudi slovienski emigranti v Švici. An oni so paršli na pomuoč, konkretno. Sekcija Zveze slovenskih izseljencev iz F-JK v Ticinu je na pobudo nekaterih članov, v parvi varsti Giovannina Bucovaz - Plavho-vega iz Grmeka, zbrala an po-šjala Glasbeni šuoli 517.000 lir. Njim - an sevieda tudi vsiem ostalim - se tudi v imenu Dvojezičnega šolskega središča an vsieh otruok, ki ga obiskujejo, iz sarca zahvaljujemo. Ko pride na banko še kontri-but, ki sta ga obecjala špietar-ski kamun an Gorska skupnost, bo klavir malomanj plačan. Še ankrat vas zmislimo številko tekočega računa pri špietarki podružnici Banca popolare di Cividale, ki je 50118. Vsiem se zahvalmo an jih vab-mo, naj an za napriej od blizu sledijo rasti naše šole. 33 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA La difesa dei sacerdoti raccolta in memoriali Maquillage culturale Il telegramma di risposta del Duce al Prefetto é introdotto dal Cuffolo nella sua cronaca con il seguente titolo: "III Commedia: Ho preso visione dell'ordine del giorno votato dalle popolazioni delle Valli del Natisone stop. Conosco anche per ricordo personale il loro fermo ed antico patriottismo e so che la loro adesione al Fascismo é profondamente sentita stop. Faccia conoscere questo mio telegramma” (1). Il Prefetto procede quindi alla comunicazione del telegramma ai podestà e questi ai sacerdoti. Si direbbe che il Duce abbia voluto spurgare dalla bella faccia della sua Slavia l'acne deturpante della barbara favella. Il tratto tipicamente maschilista che il fascismo intrattiene non solo con la Slavia, ma con tutta la "Patria” é il modello esemplare dei rapporti di ogni dittatura, blanda o feroce, laica o clericale, nel confronto dei suoi sudditi. Non si attende corrispondenza, ma soggezione succube; non pretende di convincere, ma di plagiare; non vuole collabo-razione, ma esecuzione ecc. Riconoscere alla controparte capacità di corrispondenza, di convinzione, di collaborazione significa ritenerla persona capace di amare, pensare, creare. Il fascismo é il deserto dei rapporti umano-sociali per ristabilire l'epoca degli eroi e dei giganti, cioè dei subnormali divenuti coscienza patologica di un nrondo in crisi. Nella solita relazione mensile il Prefetto dichiara: "Ha prodotto un senso di orgoglio in questa patriottica popolazione la notizia che nessuno ha chiesto la conversione del consolidato, come é sta- ta causa di entusiasmo l'adunata di S. Leonardo, che ha fatto cessare un equivoco che si stava creando sui sentimenti di quella popolazione, permettendo a pochi sacerdoti ribelli di usare, come arma, la necessità di non distruggere una lingua tradizionale in quella vallata per far leva sui sentimenti patriottici di quella gente, nella speranza di poter ridestare una coscienza irredentistica che doveva riunire tutti gli sloveni residenti ai confini della Patria. E dopo il 1866 é la prima volta che nelle chiese e nei pubblici uffici non si usa che la lingua della madre patria, di modo che poco per volta anche nelle famiglie sarà parlata da tutti" (2). In questa relazione l’incoerenza logica ci riserva un'utile affermazione: fino alla data della proibizione si usava la lingua slovena sia in chiesa che negli uffici pubblici e ciò sta a significare una tradizione e non un’imposizione del clero. Il dialogo in dialetto negli uffici pubblici sarà in seguito rinfacciato da Nogara al successore del prefetto Testa, cioè a Niut-ta e da questi astutamente minimizzato, sempre in nome di quel-l'incoerenza logica tipica di ogni cultura forzata. E' quasi inutile insistere ancora sul carattere di posteriore resipiscenza che assumono le aggiunte del Cuffolo nella sua cronaca originale. Approfittiamo piuttosto dell’occasione per sottolineare l'enorme capacità di coinvolgimento dell'apparato propagandi-stico-repressivo fascista che, se anche a noi oggi appare violentemente grossolano, doveva impressionare il popolo e le sue guide fino a trasformare la violenza subita in complesso di colpa. Anche Nogara, che pure era a Udine in nome della S. Sede e che per collocazione nelle vicende descritte rappresentava la controparte dialettica del fascismo, troppo spesso lascia trasparire una disponibilità di cedimento e di condivisione che immediatamente lo allineerebbe al livello del cittadino qualsiasi. Ciò che lo trattiene o lo sospinge é la necessità di sintonizzarsi con le attese della S. Sede, ma se dovesse dipendere da lui si inserirebbe nell'atmosfera di consenso con molta più intensità e partecipazione. Era fascismo tutto questo? Forse molto di più il desiderio di rendere le cose semplici e facili in un tempo in cui erano apparse e apaprivano estremamente complesse e difficili; la disperazione, per così dire, di un vescovo che sognava di comandare gioiosamente e si trovava a tradire senza remissione. La storia insomma non patisce scorciatoie. I Memoriali La grande adunata di S. Leonardo doveva segnare la definitiva pacificazione delle Valli e la soluzione delle tensioni sorte in seguito alla drastica proibizione. Il problema tuttavia non era così semplice. Molti sacerdoti, fra i più attivi, hanno dei conti da saldare con la giustizia. Il potere perdona solo per umiliare di più, non certo per remissione di pena. Don G. Guion é invitato per primo a stendere un memoriale in sua difesa da presentarsi al Prefetto quanto prima. Spulciando tra le tante notizie e prove di patriottismo da lui riferite, riportiamo le seguenti. A Resia dal 1901 "predicai sempre in lingua italiana...; a testimonianza della mia italianità chiamo a testimoni tutti quelli che là sopravvivono. Non va taciuto che ebbi a combattere da solo contro le idee socialiste anarchiche di un branco di forsennati della frazione di San Giorgio...". Nel 1904 é cappellano curato di San Volfango. "Diedi tutto lo slancio e tutte le mie giovani energie alla istruzione italiana ed educazione dell'infelice popolazione allora lasciata in pieno abbandono. Nel 1904... erano appena tre o quattro uomini che intendessero e parlassero a modo loro un barbaro italiano; allo scoppio della guerra, nel 1915, in tutte le famiglie si intendeva e parlava italiano ed i giovani soldati furono scelti e preferiti interpreti nell'esercito durante la guerra. Le truppe che vennero a San Volfango dissero che a loro pareva di entrare in un'oasi di italianità fra questi monti". Nel 1906 é maestro elementare. Fa scuola serale per le donne. "Posso provare d'aver insegnato per più anni a lungo dalle 10 alle 12 ore al giorno". Teatri in lingua italiana; il primo cinema e produceva la luce elettrica da sé; grammofono con dischi ecc. Il tutto prima del 1913! In una mostra di lavori scolastici a Cividale per l’anno scolastico 1912-13 ottenne premio e medaglia d oro, dono del Leicht (3). L'Austria guardò con sospetto l'opera sua e nel 1913 arrischiò di essere arrestato oltre confine: c'era un dossier sul suo conto per opera d'italianità. Accordo e piena concordia con le truppe italiane nel 1915. "All’inizio della guerra chiesi permesso all'Arcivescovo Rossi di en- trare volontario nell’esercito a disposizione della Croce Rossa". Rossi però glielo negò. Raccolse il primo caduto italiano, Riccardo Di Giusto, e compì una grande opera di assistenza civile e religiosa. Nel 1917 fu profugo nella diocesi di Terni. Ritornato, fu, da marzo a settembre, segretario comunale di Tarcetta. Nel 1919 cappellano di Azzida. "Prima e durante la guerra avevano fatto passi da gigante le idee socialiste e anarchiche, la gioventù ed operai ne erano impestati". Diede mano ad innumerevoli opere sociali e religiose. "Il Fascismo in tutte le sue meravigliose opere e manifestazioni mi ebbe sempre al fianco; dalle prime feste patriottiche, del fiore, del pane, dell'Opera prò Oriente di cui ebbi diploma di benemerenza, alla festa della maternità e del fanciullo, alle settimane del Balilla". Fu ricercato durante l'invasione degli Austriaci. "Se fossi rimasto qui, oggi sarei un eroe glorificato ed esaltato, come Battisti ed altri; invece per aver continuato durante l'invasione e dopo, a fare il mio dovere di sacerdote e di cittadino... sono ecc...” (4). Faustino Nazzi Note: 1 - Libro st. Lasiz, ed. orig., 25-2-1934. 2 - ASU, Sez. Pref. Busta 17, Fase. 64, Relazione del prefetto T. Testa al Min. Int. del 5-3-1934. 3 - Secondo il nipote don Pasquale al Leicht non garbava che avesse vinto un prete e per di più sloveno. - Come, disse, la mia medaglia ad un prete? Questo non sarà mai. Possibile che fra tanti non vi sia uno più degno! -". (P. Guion, La Gente delle Valli del Natisone, 1974, p.49). 4 - ACAU, Lingua Slava, memoriale del 1934. NELLA GIORNATA DI LUNEDI’ PIOGGIA, VENTO E GRANDINE HANNO CAUSATO DANNI A COLTURE, STRADE ED ABITAZIONI dalla prima pagina da un’alluvione camente ostruito l'entrata del garage dell’abitazione di Antonio Bonini, di Liessa. "Un muraglione ed una ringhiera sono stati divelti da una frana procurata dall'acqua, che per un'ora sembrava non finire più" racconta Bonini. Poco prima di Clodig martedì mattina una ruspa era già al lavoro per riassestare un pezzo di strada. Ancora frane ostruivano in parte, in alcuni punti, la strada per raggiungere Seuza e Topolò. Minori sono state le conseguenze del maltempo negli altri comuni delle valli. Per quanto riguarda i danni, molto difficile in questo momento quantificarne la portata. Sorte addirittura peggiore é capitata alla Val Resia. Molti paesi sono rimasti isolati in seguito ai danni procurati dall'alluvione alla viabilità. In particolare, Stolvizza é rimasta senza telefono, elettricità e, una parte di essa, anche senza acqua. La situazione é comunque di emergenza in tutto il comune di Resia. Michele Obit Le Valli colpite nubifragio. Nel pomeriggio di lunedì l’acqua del Cosizza arrivava a circa due metri dal ponte di Scrutto, allagando completamente i campi circostanti. L'acqua ha raggiunto anche molti scantinati, richiedendo l'intervento dei pompieri. Una seduta straordinaria della giunta municipale é stata convocata dal sindaco per richiedere lo stato di calamità naturale. Non molto migliore la situazione nel comune di Grimacco. Nel cortile di Renato Chiabai, a Dolina, l’acqua ha raggiunto più di un metro di altezza, entrando anche in casa. Il cancello del cortile, rimasto chiuso, ha evitato lo sbocco sulla strada. Sotto la ghiaia, il fango ed i tronchi che l'acqua trascinava sono morte galline, uccelli ed un cane. Le due case al Castello, poco prima di Liessa, sono rimaste senza acqua. La strada per raggiungere quella di Franz Fele-tig é stata letteralmente scoperchiata del proprio asfalto. Uno smottamento del terreno ha prati- Par Hloc so že na dlelu. Voda /e udaila uoz asfalta Plaz, ki se Je usu u garaž grmlikega bivšega ilndaka Renato Chiabai an mama Pia Kuosova lz Vodopivca gledajo, ka /In /e zgučalo za hišo Tudi v Seuc uoda /e uzdlglnla asfalt Voda Je malomanf paršla do sedeža občine Svetega Llenarta Pot, ki pe/e gor h Francu Trebežanu La Croazia sotto il segno della religione Note di viaggio Canale di Zara Tempo di rinascita religiosa Anche in questo senso si sta voltando pagina: c'é un forte risveglio religioso in tutta la Croazia (in Slovenia non é mai venuto meno): le chiese vengono restaurate anche grazie al lavoro volontario e gratuito di molte maestranze nel sabato libero, in molti casi sono state dichiarate monumenti di prima classe e quindi poste nei bilanci d’intervento di singole amministrazioni comunali; le cerimonie e le messe sono frequentate come non mai, il "nuovo corso" prevede messe bilingui (croato-italiano e croato-tedesco) in tutte le località turistiche e ovunque il clero si dimostra affabile e allegro, ricco di fantasia: nella cattedrale di Rab ho partecipato ad una funzione in cui i canti e le preghiere erano evidenziati addirittura da una lavagna luminosa! A Trsat, sopra Rijeka, il secondo santuario per importanza della Croazia, già avviato ad un completo restauro, sono stato invitato Durante la mia permanenza sono successi i fatti di Knin, momento di massima tensione filtrato nei commenti della gente comune in tutto il litorale quarneri-no, "pennellato" in un corsivo del Deio del 24 agosto u.s. "Knin se ohlaja, vroče pa bo v saboru". Quasi in risposta la bandiera nazionale croata senza la stella rossa domina un pò tutta la scena: è sulle barche di ogni tipo e quasi di ogni grado, è disegnata sui muri in alcuni punti nevralgici del traffico come sul Titov most che congiunge l'isola di Krk alla terraferma e "Io amo la Croazia" è un autoadesivo che parecchie automobili del litorale presentano quasi sfrontatamente. Si sussurra che anche in alcune imprese statali in determinate ricorrenze festive è sorto il problema della bandiera da innalzare: quella jugoslava o quella croata? Tutte due, o una soltanto? (2-segue) Franco Fornasaro lungo le sponde dell Adriatico Orientale, dal Golfo di Fiume al Rab, samostan Sv. Eufeml/e Kampor dal frate a visitare il refettorio, piccolo gioiello di pitture e soffitti lignei lavorati, in cui si fondono esperienze artistiche slave, danubiane e venete. Ogni pezzo del santuario, dal campanile, all'ultimo marmo, é stato ottenuto grazie al lavoro di artigiani ed artisti provenienti da queste tre culture diverse. Sorseggiando una rakija che il frate mi ha offerto cortesemente, ho avvertito nelle sue parole l'importanza di un proprio passato etnico: "Sa - mi ha spiega- to - la Madonna di Trsat (simile a quella di Loreto) rappresenta per noi croati il simbolo delle lotte plurisecolari contro i Turchi. L'immagine é stata salvata con atti di eroismo e nascosta per tanti anni, finché, grazie all'interessamento dei conti Frankopan (in italiano Frangipane) il santuario ha preso corpo. E sa... i Turchi sono rimasti abbastanza vicini fino al 1913". Tempo di risveglio nazionalistico Ecco, il problema del Sud o la questione etnico-meridionale: la Jugoslavija si sta capovolgendo e sta quasi autoaffondando per le incomprensioni, i fermenti di rivolta e le continue schermaglie che la percorrono da Sud a Nord. Al di là del Kossovo che è il problema generale più importante, c’è anche per esempio quello della minoranza serba all'interno della Croazia, con da una parte la volontà accentratrice dello stato federato, dall'altra il desiderio decentratore dello stato confederato. 11 consorzio del Friuli centrale ha speso 30 miliardi per la grande adduzione da Artegna alle valli del Natisone... Meglio l'acqua finanziata dal cielo... Takole se preperjajo pa donašnji dan com. Pecile an inž. Bonini, takuo de vas romanticizem od čiste vodice je šu tu politične polemike an miliarde sudu. Ne imejta telih problemu, nardita ku tista vas, ki je bla brez vode an judje so se vseglih previdal, četudi so bli vsi pijan, sa ist an Franco vam jo pa zapiejemo... Vzela je nona pletenico kostanj je šla brat gor za Černico za ugasint žejo napunla j' bucon namesto vode utočila j' klinton In tudi mama kar je dojila namest vode rebulo je pila an kar otroc za jest so prašal namesto mlieka so vince sisal Kar komodavat sta šla tata in sin pijana j' bla krava pijan biu bušin za napojit napunli šeglot namesto vode utočil so merlot. Na briegu strici siekli travico vodo so nucal za močit oslico pa de hitro posiekli so sanožet namesti vode so pil kabernet. Paršla J' Toninca dol od Manzana in tudi ona je bila že pijana štierkrat se j'ustavla za prid nazaj popila tri pulje in an tokaj. U šuoli meštra ni nič učila namesto vodo pinot je pila nikdar otroc problema niso nardil ker tudi oni so se ga napil. U cierkvi famoštar, kadar je maša sladki verduc mežnarja praša an kar pun kelih mu ga j' naliu le po an litro ga j' žlagan popiu. Ce u teli vasi je kajšan bolan se vide, de u sou j' zmanjku noštran za ga ozdraviet miedih trainit namest medežine mu da pikolit. Zvičer za kotam je use na mašča pijani so strici tete in tašča u teli vasi pijano je vse pijana je mačka pijano j’ prase. Tale pesmica rata buj znana kadar se posušijo akvedot Central/ an Pojana tisti dan com. Pecile an inž. Bonin se močno objemejo an popijejo kuartinll! - Dekle je po vodo šla na vesoke planine... - Mamka moja pustite me po vodo... - Oj če buino 1'ago tresejo di Ludario Rigulat... - Chiare, fresche e dolci acque... Takole se je ankrat pielo an je pisu Francesco Petrarca, an mi se zdi, de tele romantične pesmice niso ble namenjene za vodo od konzorcija Pojana al pa Friuli centrale, sa čeglih jih ni bluo, smo živiel zdravi an veseli po naših dolinah. JE NIMAR BUJ RIEDKO VIDET TAKALE REČI PO NAŠIH VASEH, PA KAR SE ZGODI... Veselo jo zagodemo! Na stuojta mislit, kar nie, čeglih bi bluo zaries luštno, lepuo, de bi se pridni "puobje", ki so na fotografiji ložli kupe an nardil an komples, an ansambel. Tela fotografija nas peje nazaj do lanskega lieta, do jesen '89. Eligio Baldu goz Barda se je biu za nomalo cajta varnu damu, v rojstne kraje, iz Kanade, kjer že puno liet živi z njega družino. Sevieda, kar je biu tle je šu gledat an pozdravjat vse njega par-jatelje od mladih liet, adne je ušafu, druge ne, al zak so že na žalost umarli al zak so po sviete, ku on. An dan so se ušafal dol na Li-esah, v Kocajnarjovi oštariji. Ka' nardi po navad tle par nas na liepa skupina možkih, kar se ušafa v oštariji? Jo zapieje. Tisti dan pa so jo tudi zagodli, saj so vsi pet barki godci. Eligio Baldu (na fotografiji je te parvi na čepami) je subit pa-rieu za rimoniko. Guido Rounja-ku iz Lies je popadu za bas, Beppino Sudatu iz Zverinca za kitaro, Luigino Katinčin iz Lies an Bepo Smodimi iz Seuca za rimoniko. Oh kuo je bluo veselo jih videt an čut. Kajšan je lepuo po-mislu jim narest tudi fotografijo, saj je nimar buj riedko videt takale reči. Nomalo cajta potlè se je Eligio Baldu varnu v Kanada. Tele dni je sam pošju 'no pismo an fotografije tistega "avenimenta", vsakemu adno. Beppino Sudatu nam jo je pamesu an mi jo zves-tuo publikamo. Beppino nam je parporočiu, de muormo skuoze naš Novi Matajur lepuo pozdravit dragega Eligia, v imenu vsieh tistih, ki so na fotografiji, s troštam an željo, de jo spet zagodejo kupe, veselo an srečno ku tisto vičer lanskega jesena. An prisarčen pozdrav vsi njega družini an vsi-em parjateljam, ki žive tam v Kanadi, pru takuo vsiem našim emigrantam, ki žive po sviete. Beppino je še doluožu, de študi-era nimar na naše judi, ki žive po sviete an kar hode okuole gost s trijam Humar se vsaki krat zmisli na vse nje an na njih zdravje an veseje, zagodejo nimar adno. Bohloni za liep purton Al se zmisleta, tri miesce od tega smo napisal veselo novico, de v Ocnembardu, v dreškem kamunu so imiel noviče. Seda nam je tata od noviče, Nisio, parnesu še fotografijo. Noviča sta njega ta mala hči, Mariarosa Trusgnach - Name-dertih iz Ocnegabarda an Marco Bon iz San Giovanni al Natisone. Za njih poroko, ki je bla v saboto 23. junija go par Devici Mariji na Krasu, so jim bli nardil tudi liep purton. Paš še kakuo zvestuo, mislemo mi, saj go po Dreki je nimar manj mladih, nimar manj porok, takuo de kar se kieki podobnega zgodi, so vsi kontent an se kupe z družino vesele. Mariirosi, ki diela kot infermiera v čedajskem špitale, an Marcu, ki ima fabriko v San Giovanni, kjer mladi par živi, želmo puno puno sreče an veseja v njih življenju. Mariarosa an Marco, pru takuo njih mame an tata, željo zahvalit puobe iz Ocnegabarda za liep purton, ki so napravli novi-čam. Muoj sin Pierluigi je takuo skor doma Za tiste, ki še na vedo: noviča na fotografiji sta Graziella Corion taz Tarsta an Pierluigi Qualizza - Bujnu iz Sauodnjega, ki pa že puno liet je živeu v Varese. Seda, an za tuole se muormo zahvalit Grazielli, bo živeu tu Tarste, nomalo buj blizu duoma Zahvalin tega, ki je takuo lepuo poviedu, kaj on, muoj sin, prelietu pruod duoma, an kuo on, muoj sin, nimar se je troštu se uarnit na njega kornine! Zad za tole lepo novico mi pari glih sada pošjat še fotografijo. Sta "on” an "ona": Pierluigi an Graziella malo pried ku sta rata-la mož an žena! On, muoj sin, rad čikera an zlo rad škerca... Ga nie zapustila tala peča nanča tist dan, ki je biu novič... Ku se more videt na fotografiji neče dat puš-jac "čeči" priad ku ona, pred vsi-en, nie zaueknila: "San pru puno puno vesela te poročit! On, muoj sin, je biu zlo maj-han, kar smo naše doline pustil! Puobnen, de on, muoj sin, tisto jutro du Čedade težkuo je skočnu, sam, gu trenin; potlè z ročico je muhu an saludavu skuoze finestrin tiste dvie none, ki at na stacjone tisto jutro, za njim so se jokale! Puobnem, de on, muoj sin, kar tisto jutro dol pruot naglo je šu trenin, z otročo nadužnost je gledu če uon, vse čudno mu se je zdielo za kar at okuole se je gajalo. Puobnem de on, muoj sin, na liepin mi je jau: "Mama, mama pogled an ti kuo lete hišce an drevi at vone!" "Kristušič muoj - san mu od-guorila - na lete hišce an drevi smo mi, ki utiekamo deleč od naših vasi od naših bregi!" Dvie debele an slane suze so mi se vlile do po licah, naglih tu usta. San močnuo stisnila Čeh sebe, tenčas, tiste dva moje majhane otroke, san muče klicala mamo an tat! Puobnem de on, muoj sin, je zastopu mojo žalost, zaki tu uha mi j' pošapetu: "Ne se jokat mama, jutre sa pridmo nazaj, jutre... jest bon velik, te jest damu parpejen..." Michelina Lukcova r Minimatajur ODPRLA SO SE ŠOLSKA VRATA, PRIŠLA JE JESEN IN Z NJO OBLAKI Jesenska balada 0 Temni oblaki so zagrnili obzorje. Nežno prši, tu in tam se suh list v vetru pozibava. Mali Matija se muči z nalogami. Pol svinčnika je že pogrizel. — Oh, kdaj bodo šele zimske počitnice, pomisli. Zazre se skozi okno. Pokrajina se je sončnimi žarki pozlatila. Lep zimski večer potrka na vrata. Dan odide, srebrna luna se zasmeji z neba. Matija spi in sanja o zimi. Hip za tem je že na morju. Na šolo še v sanjah ne pozabi. Na tratah pa pojejo škržati in črički. Tiha in otožna jesenska noč. Franjo Frančič Učimo se slovensko CEVUU ..KLETKI JE PTIČEK, KI SE GUGA. ...GUÒALNICI ...KLETKO JE MUCA KI S.I OBLPUJE BRK5 .KLETKO IN VRATCA SE ODPRO. SEDAJ JE MUCA.. KLEINI pTl^Ek PA-.NJOi C h ) Reši račun in zvedel boš, katero številko čevlja nosi košarkaš kaj se bo prikazalo pobarvaj samo dele označene s piko Začetek šolskega leta v dvojezičnem centru Skupinica najmlajših z vzgojiteljico Arianno Tu smo se slikali vsi skupaj: bil je prvi dan šole Še vedno otroci iz vrtca, tokrat med kosilom Devet otrok, ki hodi v prvi razred dvojezične šole Vrnili smo se v vrtec: vsak otrok kaže svoj znak TUTTOSPORT VSE O ŠP 1. CATEGORIA Spilimbergo - Valnatisone 1-2 2. CATEGORIA Audace - Tarcentina 1-4 ALLIEVI Valnatisone - Chiavris 1-2 GIOVANISSIMI Sedegliano - Valnatisone 4-3 I risultati Prossimo turno 1. CATEGORIA Tavagnacco - Valnatlsone 2. CATEGORIA Tolmezzo - Audace 3. CATEGORIA Savognese - Fulgor; Basiliano - Pulfero ALLIEVI Sedegliano - Valnatlsone GIOVANISSIMI Valnatlsone - Talmassons ESORDIENTI Forti & Liberi - Valnatisone PULCINI Valnatisone - Buttrio Le classifiche 1. CATEGORIA Valnatisone, Juniors Casarsa, Arteniese 2; San Marco Sistiana, Gemonese, Sanvitese, Bujese, Flu-mignano, Portuale, Varmo, Tavagnacco 1; San Luigi Trieste, Pro Osoppo, Spilimbergo, Pro Fagagna, Cividalese 0. Pro Osoppo e San Luigi 1 partita in meno. 2. CATEGORIA Tarcentina, Riviera, Bearzi, Bres-sa 2; Buonacquisto, Pro Tolmezzo, Atletica Bujese, Torreanese, Reane-se, Tricesimo 1; Maianese, Donatello, Sangiorgina Udine, Audace, Forti & Liberi, San Gottardo 0. Maianese e Donatello 1 partita in meno. ANCHE L’AUDACE AL VIA - DOMENICA PROSSIMA CON LA SAVOGNESE ED IL PULFERO TUTTI IN CAMPO Valnatisone, partenza razzo Roberto Sedi - Valnatlsone Sotto una pioggia battente, su un campo al limite della praticabilità, é iniziata a Spilimbergo l'avventura in prima categoria della Valnatisone. Sono scesi in campo: Specogna, Costaperaria, Bardus, Castagnaviz, Beltrame, Zogani (Birtig), Stefanutti (Mlinz), Stacco, Sedi, De Marco, Liberale. La nostra squadra si é meritata-mente imposta sui padroni di casa per 2-1, andando in vantaggio dopo soli 15 minuti con Sedi, pronto a mettere in rete il pallone servitogli da Liberale. Per tutto il primo tempo la Valnatisone ha cercato il raddoppio, costringendo sulla difensiva lo Spilimbergo. Nella ripresa i padroni di casa cercavano il pareggio, ma al 36' giungeva il raddoppio della Valnatisone grazie a De Marco. Rabbiosa reazione dei "mosaicisti", che dopo solo due minuti accorciavano le distanze e cercavano disperatamente il gol del pareggio senza riuscire peraltro nel loro intento. Emanuele Bertoluttl - Esordienti La Savognese della scorsa stagione Domenica prossima attende la Valnatisone un altro difficile test a Tavagnacco, un campo sul quale la nostra squadra si é trovata sempre in difficoltà; vista la buona partenza speriamo nel bis. All'ultimo istante l'Audace é riuscita a trovare i giocatori per poter partecipare al campionato di seconda categoria. Autore di questo "sprint" l’assessore allo sport di S. Leonardo Comugnaro, che facendo i salti mortali ha assicurato una sufficiente rosa al riconfermato allenatore Valter Barbiani. Domenica alla prima uscita l’Audace é stata sconfitta sul proprio campo dalla Tarcentina, una delle candidate alla vittoria finale del girone. La formazione azzurra é così scesa in campo: Boccotti, Qu-alizza (Degano), Reale, Moreale, Zamò (Sdraulig), Domeniš, Zuiz, Carlig, Chiacig, Petricig, Comugnaro. Passavano in vantaggio gli ospiti con una rete di Nicoloso al 25'; pronta reazione dei padroni di casa che pareggiavano grazie ad Andrea Domems. Sul finire del primo tempo vantaggio ospite con Lendaro. All'inizio della ripresa l’Audace cercava il pari e al 19’ protestava per un fallo di mano in area avversaria; sul conseguente capovolgimento di fronte il rigore veniva concesso invece ai tarcen-tini, che così allungavano le distanze. Dieci minuti più tardi definitivo break ospite con Spoletti, che praticamente concludeva la gara. Domenica prossima una trasferta in Carnia attende i nostri ragazzi, che saranno opposti al Pro Tolmezzo Virtus. E' iniziato male il campionato Allievi per la Valnatisone, superata in casa dal Chiavris per 2-1. Dopo aver fallito un paio ai occasioni, la Valnatisone ha subito l’u-no-due ospite, che ha praticamente sancito la vittoria udinese. I ragazzi però hanno lottato alla pari, usufruendo di un calcio di rigore per atterramento di Michele Os- gnach, trasformato da Federico Sturam, e con lo stesso Osgnach su calcio di punizione hanno sfiorato il pareggio. Sabato scorso a Sedegliano hanno iniziato le loro fatiche i Giovanissimi della Valnatisone, che dopo una combattutissima gara ricca di thrilling sono stati sconfitti per 4-3. Dieci minuti di amnesia totale hanno permesso ai padroni di casa di portarsi sul 4-1; reazione dei nostri ragazzi, che si sono portati vicini al pareggio grazie al gol di Michele Selenscig e alla doppietta di Andrea Pod-recca. Quest'ultimo sul finire aveva la possibilità di pareggiare, ma il suo colpo di testa veniva neutralizzato dal portiere avversario. Sabato inizieranno il campionato gli Esordienti, domenica mattina i Pulcini, mentre nel pomeriggio inizierà l’avventura per Savognese e Pulfero in terza categoria. Le bocce più vicine al pallino Foto ricordo del partecipanti alla gara di Clvldale Si é svolta sabato 15 settembre a Tolmino la gara internazionale di bocce, giunta al suo 29. appuntamento, tra la Società bocciofila Ducale di Cividale e quella di Tolmino. A giocarsi il titolo, le seguenti quadrette: 1) Osgnach, Bevilacqua, Vogrig L., Cicigoi; 2) Fagotto, Fa-raca, Nadalin, Rizza, Gon; 3) Cos-son, Clemente, Miani, Beltrame; 4) Vogrig B., Olivo, Blasutig, Mendo-za, in rappresentanza di Cividale. Per Tolmino, invece, erano presenti: 1) Srebrnič, Torkar, Rutar, Grešovnik; 2) Gruntar I., Uršič, Venzel, Stankovič; 3) Živec, Lavrenčič, Živec, Fratnik; 4) Podreka, Teodorovič, Lesiak, Rutar, Gruden. Questa la classifica emersa da quest’ultima gara: 1) Gruntar, 3 vittorie, 1 sconfitta; 2) Osgnach, 3 vittorie, 1 sconfitta; 3) Podreka, 3 vittoria, 1 sconfitta; 4) Srebrnič, 3 vittorie, 1 sconfitta; 5) Fagotto, 2 vittorie, 2 sconfitte; 6) Cosson; 7) Živec; 8) Vogrig B. Tolmino ha totalizzato 151 punti, contro i 112 di Cividale, vincendo 10 incontri contro i 6 cividalesi. Era in palio il Trofeo triennale deU’amicizia, che quest'anno é andato provvisoriamente ai cividalesi; infatti il computo dei risultati delle due gare, andata e ritorno, é il seguente: 18 vittorie di Cividale contro le 14 di Tolmino, equivalenti a 281 punti contro 263. L'appuntamento per i bocciofili delle due cittadine confinanti é per la prossima edizione, che festeggerà il 30. incontro. Derby all’ultima giornata Il Pulfero mole migliorare, la Savognese punta alla promozione 1. GIORNATA 30 settembre 1990 Savognese - Fulgor Basiliano - Puliero Colugna - Gaglianese Olimpia - Colloredo Azzurra - San Rocco Cormor - Campoformido Asso - Lumignacco 2. GIORNATA 7 ottobre 1990 Campoformido - Asso San Rocco - Cormor Colloredo - Azzurra Gaglianese - Olimpia Pulfero - Colugna Fulgor - Basiliano Lumignacco - Savognese 3. GIORNATA 14 ottobre 1990 Basiliano - Savognese Colugna - Fulgor Olimpia - Pulfero Azzurra - Gaglianese Cormor - Colloredo Asso - San Rocco Campoformido - Lumignacco 4. GIORNATA 21 ottobre 1990 San Rocco - Campoformido Colloredo - Asso Gaglianese - Cormor Pulfero - Azzurra Fulgor - Olimpia Savognese - Colugna Lumignacco - Basiliano 5. GIORNATA 28 ottobre 1990 Colugna - Basiliano Olimpia - Savognese Azzurra - Fulgor Cormor - Pulfero Asso - Gaglianese Campoformido - Colloredo San Rocco - Lumignacco 6. GIORNATA 4 novembre 1990 Colloredo - San Rocco Gaglianese - Campoformido Pulfero - Asso Fulgor - Cormor Savognese - Azzurra Basiliano - Olimpia Lumignacco - Colugna 7. GIORNATA 11 novembre 1990 Olimpia - Colugna Azzurra - Basiliano Cormor - Savognese Asso - Fulgor Campoformido - Pulfero San Rocco - Gaglianese Colloredo - Lumignacco 8. GIORNATA 18 novembre 1990 Gaglianese - Colloredo Pulfero - San Rocco Fulgor - Campoformido Savognese - Asso Basiliano - Cormor Colugna - Azzurra Lumignacco - Olimpia 9. GIORNATA 25 novembre 1990 Azzurra - Olimpia Cormor - Colugna Asso - Basiliano Campoformido - Savognese San Rocco - Fulgor Colloredo - Pulfero Gaglianese - Lumignacco 10. GIORNATA 2 dicembre 1990 Pulfero - Gaglianese Fulgor - Colloredo Savognese - San Rocco Basiliano - Campoformido Colugna - Asso Olimpia - Cormor Lumignacco - Azzurra 11. GIORNATA 9 dicembre 1990 Cormor - Azzurra Asso - Olimpia Campoformido - Colugna San Rocco - Basiliano Colloredo - Savognese Gaglianese - Fulgor Pulfero - Lumignacco 12. GIORNATA 16 dicembre 1990 Fulgor - Pulfero Savognese - Gaglianese Basiliano - Colloredo Colugna - San Rocco Olimpia - Campoformido Azzurra - Asso Lumignacco - Cormor 13 GIORNATA 23 dicembre 1990 Asso - Cormor Campoformido - Azzurra San Rocco - Olimpia Colloredo - Colugna Gaglianese - Basiliano Pulfero - Savognese Fulgor - Lumignacco CAMPI DI GIOCO Asso: Via Basiliano Udine; Azzurra: Via Olimpia, Premariacco; Basiliano: “hT c°hj9na: Via della Chiesa, Colugna; Campoformido: Via Castenedo, Campoformido, Colloredo: Via D'Antoni, Colloredo ’rlnr w°rw ™0r ?asso' Udinei Fulgor: Via Bariglaria, Udine, Gaglianese: Via Mezzana Gagliano, Lumignacco: Via Bellini, Lumignacco, K? Udine; Pulfero: Campo Comunale, Pulfero, San fiocco. Via della Roggia, Udine, Savognese: Campo Comunale di S. Leo-nardo, Via Merso Superiore. ŠPETER Koreda Purton v naši vasi V Klenji an Koredi imajo tele zadnje cajte zaries puno porok. Pomislita, samuo v družini od Fedele Cantoni an Marielle Venuti - Zupelinki so imiel tele zadnje tri lieta tri poroke: maja 1988. lieta se je poročila Francesca, te narstariš od njih hčerah, z Robertam iz Bijarča, obrila lanskega lieta je paršla na var-sto Paola, ki je poročila Damiana iz Ažle an seda še ta mala, Claudia. Claudia se je poročila v saboto 22. setemberja v Klenji v cier-kvici svetega Antona, pred utar jo je peju Andrea Gini iz Torvis-cose. Kot je v naši liepi navadi, so tudi njim nardil pred Claudi-no hišo velik an liep purton. Mlademu paru, ki bo živeu v Torviscosi, želmo puno liepih reči v njih življenju. GRMEK Zaločilo - Kararja Poročila sta se Ornella an Maurizio V saboto 22. setemberja je pred veliko hišo, no malo pred vasjo Zaločilo, biu nastavjen liep purton an kjer je purton so tudi noviči. Takuo smo zviedel, de tisti dan sta se ženila Ornella Flore-ancig - Damjanova s telega kraja an Maurizio Pitassi iz Kararje. Njih "ja" sta ga jala v liepi cier-kvici Device Marije na Krasu an okuole njih se je zbralo puno puno žlahte an parjatelju. Festa je šla napri do poznih ur v znanem ristorantu v Fuojdi. Ornelli an Mauriziu, ki bota živiela v Špietre, želmo puno sreče, zdravja an veseja v njih skupnem življenju. Hlocje Dobre voščila za mamo, nono in bisnono Ernesto! Tisti, ki so jo videli lietos na varhu Svetega Martina, 16. še-temberja, na znanem prazniku -Kvatarinci - nieso vierval, da bo za malo dni potle preskočila svoj 80. rojstni dan. Na Svetem Martinu, ki je ma-lomanj tavžent metru visok, se je veselo smejala z mladostjo te mladih in na obedno vižo jih ni kazala svojih osemdeset let. Pa se je spliezla na varh teh naših liepih bregov, za naše liepe, tradicionalna praznike, kot mlada čeča in se je smejala tistim mladim, ki so se kumral, da jih od hoje koliena bole. Pa ni bluo lahko nje življenje. Rodila se je 27.9.1910 v Pegi-novi hiši na Zverincu. Ernesta Vogrig - uduova Trusgnach za anagrafe - je prehodila ne sa- novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska Lj®nT Trst / Trieste r ^ [SÉSi- Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80.— din (800.000 din) pos. izvod 3.— din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% muo z rožicami, pač pa tudi s trnjem posuto pot. Na dan 26. februarja 1933. leta se je poročila s Petram Vukuo-vim (Pietro Trusgnach) iz Sevca. "Vzela sta se na ruoke". Takuo smo pravli žembam, porokam, kadar puob ni mu parpejat nevi-este v hišo, ker hiše ni imeu. Takim so ostale samuo roke in dobra volja. Dobre roke za dielat in dobra volja nista manjkala Perinu, ki je biu dobar marin-gon, in Ernesti, ki je znala parjet za vsako dielo. Obedno dielo jo ni ustrašlo. V vsakem momentu je znala lepuo odvihnit rokave. Takuo sta gor par Hloc - Gor za Rojo - zgradila lepo hišo, kjer živita sada dvie družine, sad Erneste an rancega Petra. Ernesta je rodila Petru dvie hčere in sina. Hčere so Gina in Teresa, sin pa Beppino, ki je umaru 1961. lieta, ko je imeu samuo 21 liet. Smart mladega Beppina je huduo prizadielo sarce mame Erneste in tata Petra, sestre in vso žlahto. Pa kljub vsemu Ernesta živi. Še zmeraj ona obdeluje svoj vart, varje čičico Nicole, od na-vuoda Paola in skarbi za vse nje ljudi. Lepuo jo je srečat na cesti, ker je vljudna (gentil) in saldu mlada. Za vsakega ima en lep "do-bardan". V nje hiši pa je zlo gostoljubna, radodarna do vseh prijateljev, ki jo obiščejo. Tako jo vidi hči Teresa, ki ji posveča telih parv varstic za nje rojstni dan, tako jo vidimo mi, ki jo srečujemo vsak dan napoti. Naše voščila so take, da bi jo srečevali vsak dan, še puno srečnih an veselih liet! Zverinac Zanetu Plavhu v spomin Nažalost se mi vičkrat zgodi, da ko mi odnesejo parjatelja po zadnji poti me ni doma. Takuo se je zgodilo tudi s Plavhovim Zanetom (Giovanni Bucovaz) iz Zverinca. Umaru je v čedajskem špitale. Ko sem se varnu, me je čakala doma žalostna novica, še buj žalostna zatuo, ker ga nisem mogu spremjat do njega zadnjega an venčnega počitka. Saldu sem ga rad srečal, ker je imeu zmeraj parpravjeno besedo za smeh in ob vsakem srečanju z njim, sem se veselo in globoko nasmejal. Biu je zlo simpatičen, vljuden (gentil), če pa ga je kdo ujezu, mu je znu po rimi odgovarjat. Vsakemu je rad parskoču na po-muoč ob potrebi. Mene je vičkrat pomagu, zatuo ga ne bom nikdar pozabu. Seda nam je njega žalostna družina poskarbiela fotografijo, ki jo radi publikamo v spomin vsem tistim ki so ga poznali in imeli radi, doma in po svetu. Ženi Lidiji, sinovam, hčeram, navuodam an vsi žlahti ponavja-mo naše sožalje. Jaz pa ti kličem: "Zbuogam, Zanet!" Dorič DREKA Trušnje Praznik jagru Kar po naših majhinih vaseh se aldje srečavajo za se veselit rata nimer an "aveniment" o katerem je trieba napisat manjk an par varstic. Zviedel smo, de v nediejo 23. setemberja je biu na Trušnjem veseu praznik jagru. Zjutra je bla v Kapelici na Pianinu sveta maša. Mašavu je don Dorbolò. Po maši je bla pa fešta, na kateri se je zbralo puno judi. Gianni Obrilu je pa parnesu sarnjaka. Vse je šlo napri do poznih ur v vasi. PIŠE PETAR MATAJURAC Ko so genjale granate pokat Lahko bi o Sevčanih, ki spadajo pod garmiški kamun, napisu debele bukva in bi ne bluo potrieba velike fantazije, ker so oni sami puni liepe an velike fantazije. Donas vam bon pisu o velikem, imenitnem sevškem možu, ki je biu znan an poznan po vsi-eh naših dolinah. Lahko vam bom potle pisu še o drugih Sevčanih, a sada je na varsti Tona Baldu - za anagrafe Antonio Pa-uletig. Rodiu se je v Smodinovi družini 12. decembra 1893. leta. Napravu je vso parvo veliko uejsko in ko so genjale granate pokat, ga nieso pustili damu. Sparjeli so ga za člana Komisije, al pa je v tisti komisij sodeloval, ki je partila meje med Grečjo, Albanijo in nastajajočo Jugoslavijo. O tem delu v razmejitveni komisiji, mi je vičkrat poviedu: “Tistikrat sem lepuo služu, brez težav in fadije, pa tudi ni bluo takuo velike nevarnost, de zgubiš življenje, kot na rieki Piave, na Monte Grappa, al pa v Tren-tinu." Toni Smodinu se je varnu damu in je ratu Tona Baldu, zak je biu poročiu Baldovo Angelino in takuo je postu Baldu zet. Za temperament našega Tona, ni zadostovalo, ni bluo zadost Sevce. Ni bluo zadost kruha, zadoščenja. Želeu je odkrit novi svet, zatuo se je spustu čja za dugo lužo in uparu njega težke noge v Avstralijo. Pa še prej je poskusu iti kopat karbon v bel-gijanske miniere. V teh rudni- kih je dielu tri miesce. Nieko vi-čer je poviedu parjateljam: ‘ Jest grem!' “Kam greš?' so ga vprašali. "Ne viem, kam grem, pa tle karbona jim ne bom vič kopu!' Muorte viedet, de v tistih caj-tih so vlekli vlaki, treni z energijo zažganega karbona. Takrat ni bluo še električnih vlakov. "Tona, kakuo bojo vozili vlaki, treni brez karbona?' so ga vprašali parjatelji. "Če bojo mene čakal, de jim bom kopu karbon, za de puojde treno naprej, ga bojo muorli z raman an z rokami potiskat!' se jim je zasmejau Tona Baldu, jih pustu an šu iskat novega diela. Iz Belgije je paršu v Francijo, dobiu novo dielo, pa tudi tisto mu ni dost vonjalo. Paršu je damu an se začeu parpravjat za skočit čez lužo, dol v Avstralijo. V Avstraliji je biu puno liet. Ko se je varnu damu, z dobrim zaslužkom, je biu gaspodar angleškega jezika. Glih takuo ga je lahko govoriu, kot slovensko - njega materni jezik - in italijansko, ki se ga je učiu v šoli. Tista angleščina, ki se jo je dol navadu, mu je bla hnucu, ko je biu izbran za parvega šindaka po osvoboditvi v garmiškem ka-munu, a o tem bom napisu nekaj vrstic kasneje, buj pozno. Rajnik Tona Baldu, parbližno dvajst liet šindak, kavalier italijanske republike, pa tudi "Cavaliere di Vittorio Veneto", je biu spomenik, monument dobrega spomina. V njega glavi je bla nenapisana, pa sveža, freš-ka enciklopedija vsega našega življenja dvajstega stoletja. Na vsako vprašanje je znu podrobno, detaljno odgovorit. Sam se je lahko an žihar vičkrat pohva-lu: "Muoj spomin, moja “memoria" je želiezna!'. Ob začetku tega mojega pisanja sem biu napisu, da so Sev-čanj ljudje velike fantazije, pa s tem njesam poviedu vsega. Sev-čanj so taki, de so še zluodja ujel. O tem pravi legenda: “Sev-čanj so zluodja ujel, gor na Jel, gor na skal so ga koval, gor na Snic so ga dal Petrinovi pisicF' Malo je vasi v naši Benečiji, kjer so ljudje takuo duhoviti, špiritožast, kot so tisti iz Sevca. Znani so za njih dovtipe (battute), za parsmajanje besied. Kadar mu jo adan drugemu lepuo parsmodi, pa te drugi mu jo prelom, mu jo še buj debelo varne, se smeje vsa vas in postane koščič v mozajiku Štorje, zgodovine od vasi. Takuo se vlieče an dogaja štorja ševske vasi že stuo an vič stuoliet. Za tajšne dovtipe (battute) je biu moj star rajnik kavalier, šindak, Tona Baldu. Hudomušni Sevčani so pravli, da se je hodu šuolat h rancemu Karnielu - šuoštarju brez noge. Jest pa mislim, da mu ni bluo trieba hodit se učit h Karnielu. Ries je, da sta bla parjatelja, pa sta se učila med sabo, adan drugega. (se nadaljuje) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-13 Grmek (Elio Chiabai) sabota 10-12 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) torak 15-17 Sovodnje (Paolo Cudrig) sriedo an sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda ob 10 Sriednje (Renata Oualizza) sabota 10-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 9-10 Bardo (Franco Negro) torak an četartak 10-12,30 Prapotno (Giampiero Cevolatti) sriedo an saboto 10-11 Tavorjana (Renzo Marseu) vsak dan 9,30-12 Tipana (Armando Noacco) torak an sabota 10-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 Tavorjana tel. 712181 Manzan (Sbuelz) tel. 740526 Ob nedlejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.