PRIMORSKI DNEVKIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93 807 Roko p si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. oz‘vamo. da se združijo fašiMj. v Protestu proti španskemu lkiarw T reŽimU in izi-azijo so-55 onimi svobodoljubnimi Veča,,',11'* se bore za najvišje čio-2 nami ♦ yredwtc- Nai združijo as, . . tu, kjer bi tuji imperialisti imiči fašizem, kjer koli se pojavi-Fašizmu je treba streti glavo, pa naj bo to v Španiji, Grčiji ali Ar-gentiniji. Nato je tov. Vidali orisal borbo španskega ljudstva v treh letih državljanske yojne, ko sta nemški in italijanski fašizem organizirala Francov vojaški upor in podprla tega izdajalca španskega ljudstva. V Španiji se je začela ona vrsta satelitov, ki so služili Hitlerju in Mussoliniju ;n ki so danes pripravljeni služiti velikim monopolom ter zopet izdajati svojo domovino. Franco je dejal, da bo v treh dneh zavzel Madrid, toda ljudstvo ter . r'13 nova žarišča nemirov, čaj, _ mir }|g L; Uvl v , v lev WV l/U hp in se omogoči ■v>hL*orovanie P« ni samo izraz teMve* 5 španskim ljudstvom, 'ift! ' tudi protest proti vsem no-rajo btikam fašizma, ki ga podpi-2b°f0kaPitailstični monopolisti. To •a y 0?n^e Je del borbe vsega sve-kt b; jbfambi proti mračnim silam, tl° zaPo:e'e gospodarsko in poli tič-ter g. vse nar:de na svetu ®° hujskajo na vojno. Oa ^m°krat;čno ljudstvo zahteva, žin1>y sPaniji takoj odstrani re-SVet’ ,1 Predstavlja sramoto za ves »-a ter da uaa —■—■- :cnito štuj^o^udstvo zahteva, da se s]>o- io 2», - vse vlade priznajo edi-kdo ?bito špansko republikansko tmj bjudstvo zahteva - -— IbijUbn Soiepi> 'Vtu-ejeti • e Združenih nar v Jalti, rodov, da m m Dolores Ibmrruri — La PassionaDa, borka za svobodo španskega delovnega ljudstva mu je pokazalo česa vsega je sposobno tudi proti do zob oboroženim tiranom, ko brani svojo svobodo. Jz treh dni so nastala tri leta. Tako naj vedo fašisti yseih barv, da tud; v Grčiji, na Kitajskem in povsod,. kjer se ljudstvo bori za svoj obstoj, ne bodo zmagali v treh dneh. la danes so demokratične sile mnogo močnejše kot so bile leta 1936, danes se ljudstvo dobro zaveda, kam vodi fašizem in se bo tudi v Italiji in Franciji boriie proti njemu z vsemi silami. Borba španskega ljudstva za svobodo je bila kasneje vzor in vzgled vsem osvobodilnim gibanjem. Ko se je nehala druga svetovna vojna, so bili vsi prepričani, da je Francovemu režimu odklenkalo, toda upi se niso uresničili, ker to ne gre v račun imperialistom. Sedaj dviga Franco zastavo protikomunizma in vsi kapitalisti mu navdušeno pritrjujejo. To se dogaja v Trstu. Toda vsi naj vedo, da sc je a geslom, antikomunizma porodil tudi pri nas fašizem. S to parolo je Gospodarstvo l-ira nekoliko čvrstejša Ufe in.aliionskih borzah se je zad-*®1|P°ložaf lire nasproti tujim Mijn„ J.n dutu nekoliko utrdil, da , . gospodarski listi javlja-0 črn v ~adnjcm času veko-®!pit (“Ufšal denarni obtok. O olike,. Ler *Voh’t°!iianska narodna banka k 0a zmanjšanja ni podatkov, t pijanska narodna banka 7iQr,,„' ^javlja poročil o stanju Jr'ie»a obtoka. ^ira „„ , se no nekoliko opomogla ver-d za Italijo optirni- °e o s pariške konjeren- ? 980. 9i0 in 910. j i j 'n jiin, .'a(’ranslvc ladjedelnice 0 'talijanske vlade 'o,'u»fci Trsta Hhlt>or^l0!l^°darskU.list nit Gloda je mini-spora- Hh, u dri 1 rsla• aa n « ),,il7i prejela naročilo iz Turčije za skupno vsoto 12,91,5.500 dolarjev. Nato je bilo jamstvo povišano na 15 milijonov, da bi ga država lahko raztegnila tudi na pogodbe, ki jih je sklenila tvrdka Piaggio z Norvežani; gre za naročila v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Zdaj so se oglasile, tako poroča «11 Globo», tudi Združene jadranske ladjedelnice (CRDA), ki se pogajajo z Argen-tinjo za naročilo treh motornih ladij v vrednosti .',.920.000 dolarjev. Združene jadranske ladjedelnice zahtevajo, naj italijanska vlada prevzame jamstvo za izpačilo predujma v okviru 15 milijonov dolarjev tudi za to naročilo, sicer obstoji nevarnost, da bi Argentinija izročila naročilo, kanadskim ladjedelnicam. «11 Globo» ne navaja podrobnejših podatkov, kako so stvari tekle. Vsekakor čudno zveni, da bi Združene jadranske ladjedelnice prosile rimsko vlado za navedeno jamstvo, ko je mirovna pogodba z Italijo bila že davno podpisana ter je bilo ozemlje STO-ja že dokončno ločeno od Italije. Mar je v zadevi posredovala ZVU? Razvoj tržaškega prometa V prvih štirih mesecih t. I. je znašal skupni promet v tržaškem pristanišču 11.567.741 stotov; od tega odpade na železnice 5,7291,76 stolov in na ladje 5,838.265 stotov. Uvoz po železnici je znašal 1,421.420, po morju pa 5,473.754. Temu nasproti je 4,308.056 stolov izvoza po železnici in 664.511 izvoza po morju. Vsakomur bo takoj jasno, da gre predvsem za pošiljke Unre. Zaradi tega so številke uvoza po morju tako visoke in prav tako številke izvoza po železnici. Edino dovoz po železnici iz Italije je še vedno dokaj ViSOk (782.996, iZVOZ 645.596). Tržaška statistika nam tudi pove, da je Unra v tem času največ blaga odpravila v Avstrijo (nad 1.9 milijona stotov izvoza), medtem ko je odšlo iz Trsta v Jugoslavijo 722.536 stotov blaga. Jugoslavija je izvozila v Trst 69.888 ton blaga. Iz Češkoslovaške je prišlo 888.147 stotov, odšlo pa je na Češkoslovaško 622.886 stotov. V letu 1988. je znašal skupen promet skozi Trst 17.175.437. Ko bi ne šlo v prvi vrsti za Unrine pošiljke, bi številke o prometu v tekočem letu ne bile niti tako unc. Giunta požigal naše ustanove. Pod to krinko se poraja fašizem, ki ščuva na vojno. Zato je velika sramota, da italijanska vlada vzdržuje stike s Francem in da sprejema od njega plačilo starih dolgov za orožje, ki mu ga je pošiljal Mussolini in s katerim je pobijal antifašiste. Tržaško ljudstvo hoče mir in svobodo Tržaški antifašisti pa izražajo svojo solidarnost tudi z grškim ljudstvom, ki se tako junaško bori za svobodo, kakor se je borilo in pre.magalo italijanske fašiste. Tu hočemo glasno zakričati v svet: «Kdor dela račune brez ljudstva, ta bo gotova propadel-« Pri nas hočejo razvajati na nacionalnem polju. Toda tu ne gre za Italijane ali Slovence, kot trdijo, temveč za demokrate in protidemo-krate. Tudi leta 1921. sa govorili tako, toda mi vsi smo bili ponosni, da nismo bdi taki Italijani kot Giunta. Afi verujemo v OZN, hočemo miru, hočemo mirno sožitje vser tukajšnjih narodov. Nočemo, da bi bila žrtev vseh padlih zaman. Zahtevamo osebno svobodo in ne bomo dopuščali, da bodo zapirali naše ljudi brez vsakega razloga. Vsi oni pa, ki mislijo, da se bodo tržaška vprašanja rešila z vojno, so ali kriminalci ali pa blazneži. Za one kriminalce, ki hočejo vojno, ni piro-štora med nami. , Tov. Vidali je zaključil svoj govor z besedami: «Najbolje bomo pomagali španskemu in grškemu ljudstvu, če bomo vsi združeni in ustvarimo iz tega ozemlja žarišče miru in napredka.« Govor tov. V*dali-ja je množica večkrat viharno prekinjala. Za njim je spregovoril v slovenščini y imenu bivših političnih preganjancev tov. Dekleva, v imenu Fronte za neodvisnost pa g. Paulin. Cemu sklicujejo ZDA konferenco o Japonski ? Washington, 18. —- Ameriško zunanje ministrstvo sklicuje te dni pripravljalno konferenco za mirovno pogodbo z Japonsko. Poslaništvo Sovjetske zveze v Washingtonu je dopisniku France Presse izjavilo, da sovjetska vlada še ni odgovorila vladi ZDA glede morebitne udeležbe na pripravljalni konferenci, na katero so ZDA povabile 11 držav. Vlada Sovjetske zveze poudarja, da sklicujejo ZDA navedeno konferenco izven okvira komisije za Daljni vzhod. Nevtralni diplomatski opazovalci v Washingtonu so mnenja, da zastopa SZ stališče, da je pripravljena razpravljati o mirovni pogodbi z Japonsko, toda v okviru komisije za Daljni vzhod in ne na posebni konferenci. Amerika se protivi temu stališču in se zavzema za posebno konferenco zaradi tega, ker bi v tem primeru za izglasovanje sklepov zadostovala 2/3 večina, medtem ko bi se v komisiji za Daljni vzhod SZ v smislu statuta lahko posluževala pravice veta. Brazilska mladina ne sme na praški festival Praga, 18. (CTK) — Brazilska vlada je prepovedala brazilski mladini udeležbo na praškem festivalu. Vlada je razpustila mladinsko organizacijo in je zažugala, da bo aretirala vse organizatorje za mladinski festival. „L’ltalia e la Jugoslavia godevau Škandal pri Zavezniškem uradu za javna dela je del tržaške črne kronike, a ima nedvomno tudi svoj politični odsev. Poneverbe, Jeraje, slepairijg itd., so možne v vsakem sistemu javne uprave; a škandali takega obsega kot je sedanji, so možni le pri upravi, ki ne izvira iz ljudstva in ki izključuje vsako ljudsko kontrolo, To je bistvo vprašanja in le v tej smeri so dopustni zaključki o škanda lu javni h del. A to kar piše «Giomale> di Triestes ni več črna kronika niti zaključki o nujnosti demokratizacije našega javnega žiiv Ijenja, ampak nesramnosti, ki jih zmore le zagrizeni fašist. Po tem pisanju je poneverba javnega denarja poneverba le, ker gre za italijanski demarn. Slovenskih vasi, ki so jih fašisti požgali in porušili bi sploh ne smeli obnavljati, ker so slovenske in bodo po pogodbi pripadle Jugoslaviji. Opustošiti Jugoslavijo oči vidno m zločin; zločin je obnavljati opastošene slovenske vasi z italijanskim denarjem, potem ko jih je italijansko orožje razdejalo. In pri vsem tem se še vprašujejo, kdo je fašist! Kdor zmotne danes napisati nekaj podobnega, jo jasno, da je bil in je ostal fašist; da je vedno hujskal proti Jugoslaviji; da je podpiral fašistično vojno in iz vsega srca odobraval zverstva in vse grozote izvršene nad slovenskim narodom; da ga vsaka z italijanskim denarjem obnovljena slovenska hiša peče v dno duše, ker je ni požgal zato, da bi jo danes obnavljal, ampak zaio, da bi je ne bilo nikoli več. Savrdži nas, in zato tako piše. Sovraži nas, in zato širi sovraštvo in hujska. In kakor je sovražil in hujskal prej, tako dela danes, da bi bil prepad večji, nepremostljiv, ker hoče sovraštvo med obema narodoma, da bi lahko zopet požigal in rušil slovenske hiše, ki so jih kljub njegovelmu sovraštvu danes obnovili. Vse temu podobne bi bilo treba izločiti iz našega javnega življenja in poslati na prisilno delo, da bi s svojimi rokami pomagali obnavljati vasi, ki jih fe njihovo sovraštvo uničilo. Potem bi jih mogoče srečala pamet, in bi jim zaradi njihovega sovraštva ne bilo treba ugotavljati obnove slovenskih uaisi le na slikah in se nad njo oeilo zgražati! informacije Beograd, 18. (Tanjug) — Jugoslovanska vlada bo ustanovila posebno «Ravnateljstvo za informacije*. Naloga ravnateljstva bo, informirati notranjost in inozemstvo o najvažnejših dogodkih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Jugoslavije kakor tudi o vseh dogodkih, ki so v zvezi z jugoslovansko republiko. Okrevališče za delavce v Rovinju Rovinj, 18. (Tanjug) — Lepi in prostorni dvorec na otoku Sv. Andreja pri Rovinju So priredili za okrevališče za delavce. Dvorec je bil last neke nemške baronice. V začetku julija je prispela prva skupina 50 delavcev in uradnikov iz vseh krajev Jugoslavije. Sledile bodo druge skupine. Uspeh jugoslovanskih dokumentarnih filmov Beograd, 18. (Tanjug) — Na zadnji mednarodni filmski razstavi v Bruslju so zelo ugodno sprejeli 3 jugoslovanske dokumentarne filme, in sicer: «Po sledeh 4. in 5. ofenzive*, «Mladinska proga Brčko-Ea-noviči* jn «2ivo srebro v Idriji*. S tehničnega v.dika primerjajo strokovnjaki film «Zivo srebro v Idriji* najboljšim filmom, ki so b'li predvajani na mednarodnem, festivalu v Bruslju,. Tudi na mednarodni filmski razstavi v Locarnu s*a filma «Mladiinska proga Brčko-Ba-nov’či» in «Mladina gradi* dosegla velik uspeh. ZDA hočejo vrniti tovarne nemškim magnatom Zaskrbljenost v Franciji zaradi nemške proizvodnje jekla - An glija upa, da jo bo Marshallov načrt rešil gospodarskih težkoč Pariz, 18. — V zvezi z Marshallovim načrtom je opaziti posebne namene, ki jih goji v Porurju in sploh v zahodni Nemčiji Amerika. Zato razvoj konference za evropsko gospodarsko sodelovanje Francijo vedno bolj skrbi. Tako piš« Picrre Herve v listu «Humanite», da je vodilna, misel Marshallovega načrta obnova nemškega gospodarstva, Dopisnik je mnenja, da pripravlja lrancosko zunanje ministrstvo pravo kapitulacijo. Za ceno nepomembnega in podrejenega mesta pri angleško-ameriški komisiji in za ceno obljube prgišča premoga, zaključuje Herve, ponujajo Franciji, naj odobri združitev francoske zasedbene cone, z angleško in ameriško, s čemer naj se ustanovi zapadna Nemčija pod nadzorstvom ameriških trustov. Levičarski «Franc TIreui‘» pravi v svojem uvodniku, da bi evropska obnova imela čuden začetek, ako bi Anglosaksi postavili nekatere države, ki sodelujejo na konferenci, pred izvršeno dejstvo. Na ta nač'n bi dovolili, da se nemški magnati vrnejo polagoma na čelo svojih tovarn, medtem ko je bistveno važno, da se Porurje končnoveljav-no iztrga iz rok nemških nacionalistov in uporabi za evropsko obnovo. Zaradi tega obstoja edina možnost, da pridejo rudnik; in po-rursko tovarne pod mednarodno nadzorstvo in da jih upravljajo delavski sindikati. Bevinovi izvedenci za nemška vprašanja izdelujejo načrt, za an-gleško-ameriško konferenco, k1 bo v Washingtonu. Kakor znano, bodo na tej konferenci razpravljali in sklepali o vprašanju Porurja in o obnovi Nemčije na splošno. Da potolažijo Francoze, izjavljajo londonski krogi, da želi Angl'ja, na j bi se ta konferenca "omejila na vprašanje proizvodnje premoga, prehrane, prevoznih sredstev in na vprašanje finansiranja za nabavo potrebne opreme v nemških rudnikih. Uradni angleškj krogi nočejo povedati, ali bodo v Washingtonu razpravljali tudi o nacionalizaciji nemških rudnikov. Laburistični krogi se bojijo, da bodo nemški komunisti pridobili na terenu v svoji borbi proti zasedbe ti Vn oblastem, če ne bo načrt o nacionalizaciji nemških rudnikov na dnevnem redu. Zato so angleški krogi zadovoljni, da se ameriški general Clay ne bo V.V.’AW.V.V.W.-.W.V.‘ VI. MIRNIK Smo na skrajnem zapadu Brd, ob Idriji (Judrio), 2 km severno od Dolenj, že v ravnini, ko preneha gorati svet med Korado in Staro goro ter se zemlja v odprti dolini umiri pri Mirniku. Po členu 3 mirovne pogodbe prihaja bodoča državna meja I>o stari av-strijsko-italljanski (Kanin, Goriški Stol • Matajur • Kolovrat) vzdolž reke Idrije do Golega brc!a, kjer se ustavi pol km pred Mirnikom, k; ga daje Italiji, zapusti reko Idrijo in s tem adm;ni-strativno pokrajinsko mejo vi-demsko-goriško ter zsaokrene vzhodno do pobočja Gluhega Vrhov-lja, a zopet na jug okrog Skrije-vega k potoku Krnici in dalje proti Jenkovemu, o čemer bomo še govorili v poglavju o Dolenjih. Golo brdo v smislu prilog mirovne pogodbe je že v jugoslovanskem ozemlju, ni pa več Mirnik kot glavni kraj s svojim največjim naseljem, s Skrljevim, kar zopet prikazuje protin.travno nesmiselno črto brez upoštevanja krajevnih potreb. Spet se preku- udeležil razgovorov v Washlngto-nu. Clay je namreč odklonil načrt nacionalizacije rudnikov. Dopisnik «Daily Maila* iz Niw Yorka piše, da je Francija protestirala za rad; izključitve od. konference o Porurju v Washi:igtonu. Ker se baje tudi Anglija zavzema za prisotnost. Francije pri razgovorih, bo konferenca verjetno odložena. cTass* poroča iz New Torka, da. je gospodarski izvedenec «Wall-street Journala* mnenja, da se Anglija s sedanjim, ameriškim, posojilom n« bo rešila svojih gospodarskih težkoč, marveč da bo svoj položaj še poslabšala. Zaradi tega je prišel Angliji ravno prav Marshallov načrt, na podlagi katerega b: se Anglija rada izognila najetju novega posojila v ZDA. Iz Pariza jroroča zopet «Tass», da izraža francoski tisk zaradi zmanjšane delavnosti v raznih industrijskih panogah svojo zaskrbljenost. Tako navaja «Agcnce Quo-tidienne*, da proizvaja Nemčija v angleško-ameriški zasedbeni coni danes 12 milijonov ton jekla letno, medtem ko bo po Monnetovem načrtu proizvajala Francija šele leta 1950 komaj 11 milijonov ton jekla. «Agence Quotidienne» se vprašuje, kakšno množino bo proizvajala Nemčija leta 1950. Zaradi tega ne sme Francija dopustiti .Nemčiji, da bi proizvajala navedenih 12 milijonov ton, če ne bo prej zagotovljena Franciji za njeno lastno pro-zvod-njo jekla zadostna dobava porur-skega premoga. Predsednik poljske socialistične parlamentarne skupine Hochfeld je dopisniku «France Presse* izjavil, da Marshallov načrt ne bo razdvojil Poljske in Francijev T; dve državi druži politični in gospodarski momčnt. Politični ne dovoljuje, da bi nastala zopet nemška nevamos;, gospodarski zahteva razvoj medsebojnih gospodarskih stikov, kakor izmenjavo poljskega premoga za francoske industrijske naprave. Poliska zavrača načrte ki nasprotuieio potsdamskim sklepom Varšava, 18. — Ravnatelj tiskovnega urada pri poljskem zunanjem ministrstvu, Gros je na tiskovni konferenci podal izjavo, da je poljska vlada zaradi obnove in dviga nemškega gosjDOdarstva zlasti na zahodnih področjih vznemirjena, v nasprotju s temi sklepi, posebno še, ker dajejo tej obnovi prednost celo pred obnovo onih držav, ki so bile tekom vojne najbolj prizadete. Te odločitve so v nasprotju s sklepi v Potsdamu in Poljska zavrača vsak načrt, ki je Zahodne poljske meje Varšava, 18. — Stanton Griffis, ameriški poslanik v Varšavi jc na tiskovni konferenci izjavil, da bodo zapadne poljske meje določene v popolno zadovoljstvo poljskega ljudstva. Nadalje je pripomnil, da je poljska odklonitev glede udeležbe pri pariški konferenci napravila velik vtis na ameriško javnost. Ameriški krediti drugim državam Washington(1 18. (AFP) — Komisija za kredite v predstavniškem domu je odobrila sledeče kredite drugim državam: 1.-300 milijonov dolarjev za Grčijo in 100 milijonov za Turčijo. 2.-232 milijona za Avstrijo, Grčijo, Italijo in Kitajsko, ker ni bilo odobrenih 18 milijonov namenjenih Poljski in Madžarski. 3.-550 milijonov za vojaško vlado in za pomoč Nemčiji, Avstriji in Koreji (vlada je zahtevala 720 milijonov). 4.71 milijon 25.000 dolarjev za udeležbo ZDA v mednarodni organizaciji za begunce. Odvzem imunitete Maniu-iu Bukarešta, 18. (AFP) — Poslanska zbornica, je z 258 glasovi prati enemu sklenila odvzem parlamentarne imunitete predsedniku nacio-nal-caranistlčng. stranke Maniuju in nekaterim drugim, poslancem. WASHINGTON, — Exiport Im-port. Bank je izdala kredit 100 milijonov dolarjev v prid Italije. CIVILISTI SO KRIVI PRAVI B0WMAN Od uradnika do multimilijonarja - Prijateljstvo, ki se izplača Uradno ni mogoče izvedeti za imena trinajstorice civilistov, ki so bili pred dnsvi aretirani. Okrog palače za javna dela vlada velika rezerviranost. Vsakdo se boji, da bo ob službo, če bo govoril. Eato se pa med raznimi trgovskimi in podjetniškimi krogi širijo raznovrstne govorice, k; skušajo na svoj način pojasniti toliko stvari, katere so št vedno zavite v uradno tajnost. Med podjetniki, ki so zapleteni v afero in od katerih so nekateri v zaporu, se poleg onih, ki smo jih že včeraj navedli, omenja še Farsura, ki ima cestna dela, Lanari, ki ima v delu predor pod Sv, Justam, Co-lombo, Taverna in Vega. Med aretiranimi naj bi bila podjetnik Anton Lanacj in inž. Briški. Comčlli je bil še pred par leti Splošna stavka v Palestini Britanske vojne ladje napadle ladjo z zidovskimi izseljenci Mnopo ranjenih - Pred anketno komisijo so skoraj vsi predstavniki političnih strank in organizacij navedli Jugoslavijo za zgled, kako je treba reševati narodnostna vprašanja Jeruzalem, 18. — Sest britanskih vojnih ladij je davi napadlo ladjo «Exodus 1947» a 4.500 židovskimi izseljenci. Po radiu go z ladje sporočili, da je bilo pri tem nad 120 ranjenih, pet ranjencev pa. umira. Poveljnik ladje je po radiu protestiral zaradi kršitve mednarodnih določb, ker je bila ladja napadena izven teritorialnih voda. Izjavil je dalje: «Britanska mornarica je brutalno intervenirala proti ladji polni razoroženih izseljencev. Pripravljen sem, pričati pred komisijo OZN za Palestino alj pred katerim koli mednarodnim sodiščem. Stanje ranjencev je resno,* Po vsej Palestini vlada veliko razburjenje in so v znak protesta proglasila splošno stavko. Vse trgovine so zaprte, promet pa je ustavljen. Tudi v vrstah organizacije Ha-ganah vlada veliko ogorčenje. Organizacija je pozvala anketno komisijo OZN, naj posreduje in prepreči deportacijo priseljencev z ladje «Exodus 1947». Ladja «Exodus 1947» je prispela v Haifo, kjer se izseljenci vkrcu-jejo na drugo ladjo, ki jih bo pri- silili cavajo naselja od svojega centra, spet se trgajo občinske katastrske meje, spet se izločajo posestva Od svojih obdelovalcev, župnija od svojih faranov itd. Uboga zemljiška knjiga, uboge občinske mape! Vsa ta nasprotja in protislovja napraviti sporna, jih uravnati, korekturo nesmislov izsiliti, položaj ljudstva ublažiti, to naj bo namen našega pisanja. Mimik z vsemi naselji spada k strnjenemu jugoslovanskemu ozemlju, kar bomo tudi dokazali. OBMEJNI SLOVENSKI KRAJ Mimik je čisti slovenski obmejni kraj ob Jezikovni meji na Idriji, zaduja slovenska vas pred pofurlanjenini Dolenjami, Katastrska in davčna občina Mirnik obsega 1143 ha 40 a 59 ky. m površine, ki jo tvorijo kraj Mirnik sam. Golo brdo, Breg, Raztoč-no, Skrjevo, Cerovo in Perlio. Točna statistika nam izkazuje v Mirniku in njegovih naseljih 456 vseh prebivalcev, cd teh 368 Slovencev, avtohtonih domačinov, 65 po večini doseljenih Furlanov, 29 onih mešanega porekla v slo-vensko-furlanskih družinah (oče Slovenec, mati Furlanka ali obratno) in 4 tranzitne začasnega bivanja- Največ furlanskih doseljencev čistega pokolenja je 34 v Mirniku samem, največ onih mešanega porekla je 20 v Cerovem (mirniškem) in Perilu, v ostalih naseljih razen dveh treh primerov, je prebivalstvo popolnoma čisto slovensko. Pod avstrijsko upravo Je bil Mimik vedno združen s slovensko občino Kožbano (933 ha 87 a 44 kv. m) in ni bil nikdar odvistn od Dolenj. Sedež občine je bil večkrat tudi v Mirniku. Leta 1927, pod italijansko upravo se je izvršila združitev bivše občine Kož-bane-Mirnlka in bivše občine Do- peljala na otok Ciper. Tisoči britanskih vojakov nadzorujejo pristanišče. V Haifo so prispeli tudi predsednik in nekateri delegati anketne kom'sije. Anketna komisija OZN je sklenila, da ne bo uradno ničesar pod-vzela, pač pa da. bo prepustila iniciativo posameznim članom. Zgled Jugoslavije Jeruzalem, 17. (Tanjug) — An-lutna komisija za Palestino je nadaljevala zasliševanje predstavnikov palestinske komunistične stranke. Se prej je govoril jugoslovanski delegat v komisiji dr. Vladimir Simič, ki je predvsem poudaril, da so skoraj vsi predstavniki raznih palestinskih strank in organizacij imenovali Jugoslavijo za vzgled, kako naj se rešijo narodnostna vprašanja. Na Simičevo vprašanje je tajnik palestinske komunistične stranke Mikunis izjavil, da bi bila možna sprava in sodelovanje med 2idi in Arabci, če bi OZN preskrbela, da bi oba naroda lahko svobodno iz- lenj v eno uprayno občino Dolenje (Dolegna del Collio) s sedežem v Dolenjah (3361 ha). Župnija Mirnik je stara slovenska fara ter izhaja iz leta 1780, ko še ni niti obstojala diihbvnija Dolenje in še do leta 1869 so bile Dolenje vedno cerkveno odvisne od Mirnika. Mimiška župnija je od davna imela in obdržala iste meje kat kat. občina z vsemi že naštetimi naselji, njena jurisdik-cija pa je te meje še prekoračila. Od leta 1935 je mimiška duhov-nija postala samostojna župnija.. Slovenska šola v Mirniku obstoja že od prvih časov. Fašistični režim jo je skoraj za četrtstoletje ukinil in upeljal italijansko, pa ni dosegel svojega peklenskega namena. Danes je obnovljena slovenska s 40 učenci. Vsilil se je y zadnjem času italijanski razred, ki pobira otroke tudi med gospodarsko odvisnimi koloni. Za 12 furlanskih . ali pofurlanjenih o-trok italijanska šola v Mirniku, za 40 in še več šoloobveznih slovenskih otrok v Ločnlku niti enega razreda! O tej krivici bomo še posebej pisali. razila svoje mnenje ter Imela možnost mobilizirati vse sile v obrambo neodvisnosti demokratične države. Navedli smo primer Jugoslavije, je nadaljeval Mikunis, čeprav so naš; pogoji drugačni kakor jugoslovanski, ker sloni naša koncepcija na socialnem sestavu Arabcev jn Zidov in tudi na pretekli zgodovini drugih narodov. Na zahtevo jugoslovanskega delegata, naj pojasni vprašanje oviranja osnovnih svoboščin, je Mikunis navedel primer komunistične stranke, ki so jo imeli do leta 1942 za protizakonito ter so jo preganjali. Stranka ni imela niti enega dovoljenega lista, na stotine komunistov so izgnali ali aretirali. Glavni vzrok preganjanja komunistov pa je dejstvo, da so se ti vedno borili za sodelovanje med Arabci in Zid:, kajti najmočnejše orožje imperializma v Palestini je ravno nasprotstvo med Arabci in Zidi. Nato je dr. Simič zahteval, naj pojasni izjave, s katerimi trdi, da je bila Palestina spremenjena v britansko vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu, Mikunis je izjavil, da je število britanskih čet v Palestini jasen dokaz, da ima Velika Britanija namen razširiti in utrditi vojaške baze v Palestini za primer tretje svetovne vojne. Značilno je, da so te čete razvrščen® v glavnem v južnem delu Palestine v bližini egiptske meje po številnih taboriščih, ki jih venomer širijo. Tudi vojaška letališča vedno bolj ši-' rijo in izboljšujejo. Vse to doka-žuje, da misli Velika Britanija skupno z ameriškimi imperial sti ohraniti vojaška oporišča v Palestini. Nato je bil zaslišan predstavnik zveze za arabsko-židovsko zbijanje, ki j® ostro obsojal politiko mandatne vlade. Delo komisije za Avstrijo Dunaj, 18. (AFP) — Komisija za Avstrijo je končala preučevanje vprašanja petroleja. Naslednje seje bodo posvečene vprašanju plovbe po Donavi. Vsi madžarski uietniki so se vrnili iz Jugoslavije Beograd, 18. (Tanjug) —Na Madžarsko je prispela zadnja skupina 423 madžarskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji. uradnik pri tvrdki Rostirolla. Prva dela, ki jih je sam prevzel v gradnjo, so bili bunkerji v Trstu, zgrajeni po naročilu Nemcev. Pozneje je jstc bunkerje razdrl po naročilu zaveznikov in tako dvakrat zaslužil. Pozneje so mu poverili iz-boljševalna dela pri Gradežu. Tako je pomnožil svoj začetni kapital od pol milijona na 200 milijonov m poleg tega ima v Italiji še posestvo, ki je vredno skoraj 50 milijonov-Jasno, da se mui je izplačalo prijateljstvo z majorjem Squir?-jem. O tem majorju se govori, da. je dob'1 od nekega podjetja (?) «na posodo* posebno avtomatično puško, ki je vredna 450 tisoč lir. Na posodo je dobil seveda tudi naboje. To podjetje je dobilo od majorja dovoljenje, da razdeljuje potrebno strelivo med druga podjetja, ki so prevzela dela. Ob novem letu je skupina veseljakov iz te dražbe organizirala v neki tržaški restavracij; kosilo, ki je stalo z darili in pritiklinami okrog enega milijona lir. Pa tudi «tajnici» Andreini Luz-zato se je izplačalo njeno prijateljstvo z majorji. Za časa nemške okupacije je bila baje v službi v nekem vojaškem uradu v Trstu in je že takrat imenitno živela. Po nemškem umiku je takoj presedlala k zaveznikom in kot vidimo, se j: tudi tukaj ni godilo slabo. Blizu trga Pontcrosso, v ul. S. Caterina, j« imela razkošno, petsobno stanovanje poleg številnih dragih udobnosti. Polk. Bowmarv je dal dopisniku »United Press* izjavo, jz katere se vidi, da bi rad igral sedaj vlogo Poncija Pilata. Nič niso krivi ne on in ne drugi njegovi častniki, pač pa tržaški prevaranti, ki poznajo vse tajne poti in finese sleparije. On sam da je vodil preiskavo, pa kljub temu ni videl, da sc komaj zgrajene ceste rušijo, da se je ob pogozdovanju drevje že prve mesece posušilo, da so se komaj zgrajeni mostovi podirali. Tudi tajme svojih ir/.jorjev ni videl, kakor ni videl stanovanjski urad njihovih prostornih in razkošnih stanovanj. Oba majorja sta še pri rjegovi predzadnji tiskovni konferenci dajala odgovore na vprašanja ter uživala popolno zaupanje, Ne, vsega tega on ni videl. Vse je šlo v najboljšem rodu, kakor pri »najboljši policiji*, katere član; so kradli na debelo sladkor in cigarete. Vse ljudstvo in naš tisk z njim je s prstom pokazalo na te nedo-statke in zahtevalo njihovo odpravo in boljšo kontrolo. Morda je g. polkovnik baš zato označil tržaški tisk kot «njemu nenaklonjenega*. Albanski državni proraCun Tirana, 18. (Tanjug) — Albanska ljudska skupščina je soglasno odobrila načrt državnega proračuna za leto 1947. Dohodki in izdatki so uravnovešeni ter znažajo 3 milijarde in 507 milijonov lekov. V ZDA so odpustili 223 „neIojalneu državne uradnike VVashington, 18. — V zadnjih de-vetih mesecih so proglasili 241 funkcionarjev kot nelojalne do vlade ZDA. Od teh je bilo 223 odpuščenih, ostalih 18 pa je podalo ostavko, preden je bil izdan tak ukrep proti njiirm V septembru bo pred preiskovalno komisijo o protiameriškem delovanju zaslišan filmski igralec Charlie Chaplin, ki je ostal britanski državljan. Zaslišan bo o svojem delovanju v ZDA. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. julija 1947' Šovinizem tudi v športa Pred n-ekaj dnevi ao tržaški šovinisti, ki hočejo tudi v športu voditi politiko nestrpnosti in sovra štva, zopet pričeli z ofenzivo proti športnemu društvu »Ponziana*. Kakor je znano, se Je gonja proti temu športnemu društvu pričela takoj po odločitvi društvenega odbora, da bo njegova enajstorica sodelovala v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Ta športna odločitev, ki je prinesla za tržaški šport mnogo koristi, je bila največji greh v očeh tržaških »športnikov*, ki so v tem Videli ogroženo italijanstvo Trsta. Od tega trenotka naprej se je pričela silna gonja proti športnemu društvu «Ponziana», v kateri jim Je bilo dobrodošlo vsako, še tako umazano sredstvo. Podkupovali so nogometaše, objavljali neresnične vesti o odločitvah CONI-ja (italijanska športna federacija) glede nogometnih igralcev »Ponziane, češ da morajo sredi tekmovanja prenehati igrati, in sploh na vse načine sabotirali športno delo delavskega društva «Ponziana». Pred nekaj dnevi so ti tržaški šovinisti sklicali «občni zbor» v prostorih društva, ki se ga je protizakonito prisvojil «giospod» Russ! • gnana Ferruccio. Na tem «občnem zboru» nečlanov športnega društva «Ponziana» so izvolili nov odbor. Kako nizkotno in smešno obenem je to dejanje, se vidi v tem, da je bil sedanji odbor pravilno izvoljen po pravilih društvenega statuta, da je še vedno v funkciji, je priznan od italijanske športne federacije ter da je bilo na «občnem zboru* tržaških šovinistov le okoli 60 ljudi, od katerih par desetin članov športnega društva »Ponziana*, ki jih ima več sto. Namen te zadnje akcije je prozoren. Na vsak način bi radi izpodrinili sedanji odbor, ki se je predrznil sodelovati v športu tudi z Jugoslavijo, in prikleniti bodoče delovanj« društva izključno na Italijo, kajti s tem naj bi »rešili* italijanstvo Trsta. Najboljši odgovor pa bo dobila la gručica na občnem zboru športnega društva «Ponziana». ki bo dne 31. t. m. v prostorih Delavske športne zrveze v ul. Conti 11, na katerem bo na stotine društvenih članov izreklo svojo odločilno besedo. Toii se Jim po fašizmu Ščurki lazijo ponoči iz svojih gnezd. Tako je tud: v petek ob 2. zjutraj prilezla ;z svojega gnezda skupina oboževalcev pokojnega režima in uprizorila pred Domom pristaniških delavcev kratko igrico. Najprvo so ti gospodje zapeli nekaj bojnih pesmi iz časov, ko so korakale kohorte in legije črnih srajc- Po končanem koncertu Je eden iz te druščine y slovo pozdravil z vzdignjeno desnico. Po tem prizoru so se ti bojevniki umaknili y svoje gnezdo, v Silos, kjer se zbira marsikatera golazen, s katero b; bila treba pomesti. Nove plače delavcev in uradnikov Kot sma že objavili, so v četrtek zvečer na uradu za delo podpisali novi mezdni sporazum za delavce m uradnike industrijske stroke. Po novem mezdnem sporazumu, ki stopi v veljave s 1. junjem t. 1. so se delavske osnovne plače zvišale za 50%. Doklade pa znašajo po novem sporazumu 424 lir dnevno. Z novim mezdnim sporazumom se je stanje uradnikov IH. katerogije A m B nekoliko izboljšalo. Začetna plača v skupini A HI. kategorije znaša 12.150 lir, najvišja plača 16.767 lir. V skupini B III. kategorije znaša najnižja plača 10.900 lir, najvišja 14.067 lir. Uradniki obeh skupin IH- kategorije bodo dobili mesečno še 900 Ur osebnih dokiad-Od teh 900 lir more odpasti 300 lir na posebna izplačila pri onih uradnikih, ki že dobivajo te doklade. Uradnice bodo namesto teh doklad dobivale povišek na draginjske doklade. S tem sporazumom, ki Je bil dosežen v trenutku, ko se je zdelo, da bodo vsa pogajanja brezuspešna cev, se je položaj industrijski delavcev in uradnikov deloma izboljšal Koliko časa bo pa sporazum v veljavi, zavisi le od ZVU. TRŽAŠKI DNEVNIK BREZBRIŽNOST STANOVANJSKEGA URADA za potrebe delovnega ljudstva V javni upravi marsikaj ni v redu. Uprava močno šepa m ne vodi politike tako, kot jo narekujejo koristi najširših slojev. Korupcija se je pač zelo razširila, zato trpe javni interesi. Stanovanjska politika merodajnih* krogov ni naklonjena delovnemu ljudstvu. O tem nas prepričuje brezbrižnost stanovanjskega urada in vseh onih, ki bi morali posvetiti več pozornosti vprašanju potreb po stanovanjih. Stanovanja pa bi morala ustrezati tudi higienskim zahtevam in plačilnim zmožnostim vsega prebivalstva, zlasti delovnega ljudstva. S cer se nekaj malega gradi. Toda nova stanovanja zaradi cen niso dostopna večini, ki živi od mesečnega zaslužka. Stanovanje v hišah, ki so bile pred kratk.m dograjene na Kolonji, bodo na primer stala 5.500 lir. Ce bi se navadni zemljan kljub ceni drznil iskati stanovanje v novih hišah, tega nikakor ne bi dosegel, ker brez priporočil, zvez In verjetno tudi mazanja z denarjem, ne gre. To našo trditev potrjuje škandal pri uradu za javna dela. Zanimiva je pri tern škandalu med drugim tudi okolnost, kakšna in koliko stanovanj so imeli poedini sleparji pri uradu za javna dela. Za stanovanjski urad so bili ti gospodje «dobrotn ki» izjema in zanje niso veljali splošni stanovanjski predpisi! Ze lani smo opozarjali na nerodnosti v pogledu stanovanjske politike in na izredno udobnost nekaterih preveč gosposkih družin, ki morajo, ker pač podpirajo proti-ljudsko politiko in imajo denar, imeti šest ali celo večsobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Proti tem krivicam nihče ne nastopa in jih celo podpirajo. S stanovanji se je razpasla grda špekulacija, z njimi trgujejo. Nekateri kupujejo stanovanja za velike vsote. Za to ilegalno, «moderno» trgovanje se nihče ne zanima, za nikogar ni protipravna, za n kogar asocialna. Vse formalnosti pri use-lltvi v kupljena stanovanja pa stanovanjski urad že zna urediti. Tudi angloameriški oficirji si privoščijo lepa večsobna stanovanja in pridejo do njih na preprost način. s Domočjo rekvizicije. Detovni človek ima pravico do dostojnega stanovanja in če se mora zaradi splošne stanovanjske krize nekaj ukreniti, tedaj je pravično, da zadenejo splošni stanovanjski nredpisi vse enako, ne glede na družbeni in socialni položaj po-edneev. Priporočljivo bi bilo, da se ugotovi, kako je mogoče, da je samozvani ing. Ricci imel kar dve stanovanji. Za take primere bi stanovanjski urad moral vedeti in, če je vedel, je treba proti njemu postopati z vso strogostjo. Ce pa ni vedel, tedaj je uradništvo nri tem uradu nesposobno in ga je zato treba zamenjati. Ljudska oblast pomaga vdovam, sirotam in žrtvam fa&izma Veliko gorja Je prizadejal Istri in Istranom zločinski fašistični teror. Ni je vasi, ki bi več ali manj ne bila občutila »kulture* imperialističnega Rima. Povsod je še prepolno sledov. Požgane vasi, sirote talcev, sežganih v rižarni, padlih v borbi in izginulih v krematorijih raznih taborišč zahtevajo največjo skrb naših ljudskih oblasti. Obnavljajo se požgane vasi z udarniškim delom in denarno pomočjo, ki jo nudi VUJA. Za pomoč tem vdovam, sirotam in oškodovanim po fašizmu pa skrbi ljudska oblast s pomočjo posebnega fonda. Tako je bilo te dni razdeljenih v bivšem koprskem okraju več mi-ljonov lir v ta namen. Dobili so to pomoč naslednji KDO: Pobegi 606.500 lir. Boršt 308.000 lir, Škofije 236.000 lir, Bertoki 220.500 lir, Marezige 322.000 lir, Sv. Anton 310.000 lir, Koštabona 191.000 lir, Pomjan 155.500 lir, Dekani 303.500 lir, Ga-žon 89.500 lir, Nova vas 110.500 lir, Kampel 108.000 lir, Santoma 229.500 lir, Tinjan 260.000 lir, Truške 139.500 lir, Šmarje 271.000 lir, Koper 263.500 lir, Ižola in okolica 872.000 lir, Piran in okolica 853.000 lir, Krkavče 139.500 lir, Vaganel 238.500 lir, Ankaran 10.000 lir, Ce-tere 88.000 lir. Dodatno so dobili še Pobegi 29.500 lir, Padna 22.500 lir, Pomjan 29.000 lir, Marezige 33.000 lir Koštabona 16.500 lir, Bertoki 198.000 lTr. Skupno je bilo razdeljenih 6 milijonov 647.500 lir. Isto tako so v bivšem! bujskem okraju razdelili v isti namčni tri miljone lir, Ogarev Stavka brivcev in frizerjev Včeraj je bila v ul. Duca d'Aosta skupščina stavkajočih brivcev in fnzerje.y. Strokovni odbor za sindikalni sporazum je obrazložil dosedanji potek stavke in dostavil pri-sotn.m seznam delodajalcev frizerjev, ki so sprejeli zahteye odbora za sindikalni sporazum. Na skupščini so sklenili, da briyci prene hajo stavkati, pač pa da frizerji nadaljuje 5 stavko pri delodajalcih, ki nočejo ugoditi frizerskim zahtevam- Brivci so sklenili, da bodo prispevali 6% plačila y skupen fond za pomeč stavkajočim frizerjem. Stavkovni odbor brivske in frizerske stroke je -zdal sledeče poročilo: Stavka se nadaljuje. Včeraj ob 17. so imeli brivci in frizerji sestanek na sedežu Delavske zbornice v ulici Duca d'Aosta 12. Stavka v podjetju Locatelli se nadaljuje Stavka, ki sa jo začeli v četrtek delavci podjetja Zelco-Locafelli zaradi nepopustljivosti ravnateljstva pri reševanju delavskih zahtev, se še vedno nadaljuje. Dijaška matica jamstvo za kulturni napredek Istre KOLEDAR Sobota, 19. julija Vincenc, Zlata Sonce vzhaja ob 5.31, zahaja ob 20.45. Dolžina dneva 15.4» Jutri 20. julij Hieronim, Ceslav Razmere v Istri so znane in ni potrebno o njih mnogo pisati. Istra je bila od nekdaj najbolj zapuščena, zanemarjena in izkoriščana de, žela. S prebujenjem jugoslovanskih narodov v času narodno osvobodilne borbe se je prebudila tudi naša Istra. Otresla se je nekdanjih predsodkov o manjvrednosti, trdno in odločno hoče korakati z ramo ob rami z vsemi svobodoljubnimi narodi k napredku. Istrska mladina je spoznala, da je za dosego tega nujno potirčba znanja, znanja in še znanja. Zato je napolnila slovenske osnovne in srednje šole, zato vsi streme k izpopolnitvi, znanju in napredku. Ni nam ušel pogled mnogih »go-spodov», ki so z ironičnim nasmehom ob strani opazovali naše istrske dijake, ki so se vsak večer vsuli iz Dijaškega doma na prepotrebni zrak. Saj so ves dan bili zaprti v učilnicah in tiščali v knji- IESTI S PODEŽELJA Iz iivljenja v Devinu Ob glavni cesti proti Tržiču je zadnje tedne nastala nova svojevrstna yas. Vojaštvo je postavilo več yrst tipičnih barak iz ondulira-ne pločevine, kakršne imejo po navadi ameriški in angleški vojaki vzdolž Morganove črte. Pravijo, da bodo premestili semkaj civilno policijo iz Pulja, Gorice, Tržiča in drugih krajev cone A, ki bodo pripadli Jugoslaviji ali Italiji. Ne vemo, čemu nam bo na STO-ju toliko civilne policije, saj so nekateri njeni člani bili celo obsojeni zaradi tatvine in sleparij. Vsekakor bodo morali zavezniški vojaki odmakniti precej daleč proč svoje bencinske zaloge, ker sicer se bodo pri toliki množini Čerinov še vnele in nastane nevarnost požara. Kroži glas, da bodo tudi pri nas v Devinu imenovali nov občinski svet, menda po vzorcu onega iz Nabrežine. Nekateri trdijo, da bo 'me-novan za predsednika Jožef Colja, ki je bil podeštat že za časa fašizma. Gotovo ne bo izostal tudi nekdanji «capovilla» Pio Zannrtla, ki se je trenutno umaknil iz političnega življenja .n služi kot kuhar pri zavezniški vojski. Mi Devmci pa ne bi prav nič pogrešali, ako bi ta dva tudi še nadalje ostala izven političnega življenja. ŠT. PETER NA KRASU Po-pis zemljiških gospodarstev. Tudi. pri nas se vrši popis zemljiških površin. V to svrho so se ustanovile krajevne popisne komisije. Kmetom so na sestankih raztolma-č.li pomen popisa, tako da ne pride do nesporazumljenj. Popisovalci po večini poznajo krajevne razmere, poleg tega so jim v pomoč člani krajevnih ljudskih odborov in okrajnih popisnih komisij, zato je nemogoče zatajiti orne površine. V primeru nepravilnosti popisovalci samoiniciativno ugotove površine na licu mesta. Katastrsko stanje se je pri nas v teku 25. let v marsičem izpre-menilo. Tažkoče delajo razni ne-prepisani priimki gospodarjev ,n popačena slovenska imena, ki jih je okupator po svoje pretvarjal v italijanščino. Tako čitamo »Zelje* mesto 2ele, «Cellari» mesto Celhar, «Bev’lacqua» mesto Vodopivec in podobno. V novih katastrih tega ne bo. Nekatera popisovanja trajajo po več ur, preden se popisovalec in prijavnik dodobra pomenita in preden se številke v celoti strinjalo. Toda z dobro voljo in trudom se vse doseže. Dolžnost popismlh komisij in gospodarjev je, da vestno in natančno izvrše svoje delo, tako bo FIZKULTURA Jutri bo odločitev prvaka pokrajinskega prvenstva Na sporedu pokrajinskega prvenstva je še samo nekaj tekem, ki razen ene ne morejo več bistveno spremeniti vrha kvalifikacijske lestvice. Enajstorica Skednja, ki Je že odigrala vse tekme, vodi na lestvici z eno točko naskoka pred Gaslini-Jem, ki bo jutri gostoval v Pulju. Zaradi tega so oči Skedonjcev in vseh športnikov uprte v jutrišnjo tekmo Gaslinija, ki bo prinesla odločitev prvaka pokrajinskega prvenstva. Obstojajo tri možnosti. Prva je zmaga Gaslinija. ki bi z njo postal pokrajinski prvak. Druga je poraz Gaslinija, s katerim bi obdržal prvo mesto v kvalifikacijski lestvici Skedenj. Tretja pa je neodločen rezultat in bi se moralo vprašanje prvaka rešiti g tekmo med Gaslinijem in Skednjem. Prognoze Jutrišnje tekme med enajsto-rico Gaslinija in Pulja so težke, kljub temu da velja na papirju Gaslini za gotovega zmAgovalca, kajti v zadnjem času se je enajstorica Pulja ojačila in predstavlja tehnično in kondicijsko odlično pripravljeno enajstorico, ki je sposobna prestričl peruti še tako dobri enajsterici. Vsekakor bomo v nedeljo zvečer, ali dobili pokrajinskega prvaka, ali pa enajsterici, ki bosta morali odigrati še odločilno tekmo med seboj, kar bi bila najboljša rešitev. V drugi tekmi se bosta jutri v Trstu pomerili enajstorici Rudarja ln Montebella. Tekma je zelo važna za Rudarja, ki bi v primeru poraza izgubil nade za doeego častnega tretjega mesta v kvalifikacijski lestvici. V tretji tekmi pa bo gosto- val v Trstu proti enajsterici Milj reški Torpedo, ki se tudi bori za tretje mesto. Spored: V Trstu na stadionu: ob 16.15 Milje-Torpedo; ob 18. uri Mon-tebello-Rudar. V Pulju ob 15. uri Pulj-Gaslini. Za finale okrožnega prvenstva sta jutri na sporedu dve tekmi, in sicer prva v Ankaranu ob 17. uri (ura v coni B) med enajstoricama Rdeče zvezde in Magdalene in druga na igrišču Ponziane v Trstu ob 16.30 med Rojanom in Almo Vi-vodo. Spored nogometnega turnirja zn pokal »Vatovec Zvesti* pa je naslednji: Igrišče CRDA: ob 8. uri Primorje D-Bolniška blagajna; ob 9.15 Dreher-Montebello II; ob 10JO Rojan B-Zavlje; ob 11.45 Col-Ske-denj B; ob 16. uri Tovarna strojev B-Acegat; ob 17.15 Kolonja-Nabre-Žina; ob 18.30 Tiskarji-Skorklja. Igrišče Ponziane: ob 18.15 OMMSA-Greta. Košarka za pokrajinsko prvenstvo V nedeljo sta na sporedu pokrajinskega prvenstva v košarki dve tekmi. V prvi se bosta ob 11. U"i srečali na igrišču Delavske športne zveze v ul. Conti 11 petorici reške-ga Kvarnerja in Cola. Z ozirom na odlično formo obeh petoric (Col je zmagal v izločilnih tekmah za praški festival) se obeta odlična tek ma, ki se je bo vredno ogledati. V drugi tekmi pa se bosta v Grad’ škl pomerili petorici Gradiške in Tomažiča-Kraljiča. Tržaški šovinisti in športno društvo Ponziana Predsednik športnega društva «Ponziana» tov. Boltar nam je poslal sledeče pojasnilo: V mestnih časopisih 'smo čitali notico o nekakšnem občnem zboru članov športnega društva »Ponziane*, ki r.aj bi tudi izvolili nov odbor. Na žalost bi mogla prisotnost g. Petarinyja zavesti naše člane in simpatizerje, zaradi česar poudarjamo šovinistični namen «obcnegi zbora*, ki se je vršil v prostorih športnega društva »Ponziana*, ki jih je protizakonito zas»del »gospod* Rossignana Ferruccio. Edino veljavni občni zbor športnega društva »Ponziana* bo dne 31. t. m. v prostorih Delavske, športne zveze G. Petariny nam je sporočil, da ima namen udeležiti se obeh občnih zborov (prvi je bil zbor nečlanov), ker je to njegova navada, čeprav neuradno, v kolikor se italijanska nogometna zveza ne vmešuje v notranje zadeve športnih društev. Igralcem pa sporočamo, naj se ne odzovejo pozivom v časopisih, s katerimi jih namišljeni odbor Ponziane vabi, da se zglasijo v ul. Gin-rastica, kajti sedanji odbor je ed: no priznan od italijanske nogometne zveze. ŠAH Šahovski tečaj Nocoj ob 20. url se bo v prostorih tiskarskega krožka v ul. Trento 2 pričel praktični in teoretični tečaj v šahu, ki ga bo vodil italijanski prvak mojster Staldi. Tečaj je brezplačen In ga lahko vsakdo obiskuje. Sledeči igralci naj pridejo v nedeljo, 20. t. m. ob 5.45 v ul. Fabio Sevevo (v bližino kavarne Fabris) zaradi odhoda v Ljubljano: Piccini, Klima, Godina, Canciani, Baolini, Poso, Sc&pin, Albertini, Padovan Barbotti, Mislej, Buzzin. popis uspešno dovršen, ka.r bo edino prava podlaga in pogoj za načrtno kmetijstvo. Kalan Ludvika DEKANI Povoljna letina krompirjaL Pridelek krompirja je letos malo slabši kot so pričakovali naši kmeti«. Vzrokov za to je več. Eden pa je a, da so morali zaradi dolgotrajnega spomladanskega dežja saditi krompir v zelo mokro zemljo. Nato pia je nastopila še suša. Ne glede na vse te neugodnosti pa je krompirja vseeno veliko več od lani. Kmetje bodo lahko znatno izboljšali svoje gospodarstvi}, ker plačuje domača nabavno-prodajna zadruga krompir po 32 lir kg. BERTOKI Prosvetno društvo »Marko* iz Brtokov je po 25-letnem prisilnem molku takoj po osvoboditvi zopet oživelo. Poleg lepe knjižnice ima pevski zbor, ki je eden najboljših v okraju. Zbor vodi tovariš Lore-dan iz Škofij. Godbeni krožek, ki šteje 40 članov, se je dobro izkazal na raznih kulturnih in političnih manifestacijah. Mladina pa se zelo zanima za šport. Po težavnem delu na polju se vse večere udeležuje udarniškega dela pri gradnji športnega igrišča ob glavni cesti. Tu moramo poudariti, da se zadnje čase opaža veliko zanimanje za šport po vseh vaseh. Mladina med seboj tekmuje, katera bo prej napravila športno igrišče. Pobudo za to je dala ljudska oblast, ki po--svčča veliko pažnjo zdravemu razvoju mladine. ANKARAN Vrsto prireditev. V nedeljo bo v Ankaranu zanimiva športno-kultur-na prireditev. Na športnem igrišču s« bosta pomerili nogometni skupini «Rdeča zvezda» iz Ankarana in «Magdalena» iz Trsta. Na cesti Arkaran-Koper in nazaj pa bodo tekmovali v maršu. Zvečer bo na igrišču «S. Nicolo* prireditev proste grško-rimske rokoborbe. Sledila ji bo kulturna prireditev z dramo »Zadnje srečanje* in smešnim prizorom'! »Protopopov-ski grof*. Ob petdesetletnici poroke Jožefe roj. Daneu ln Ivana Marije Miliča z Opčin, jima želijo hčere, sinovi, zetje in vnukinje obilo zdravja ter jima kličejo na mnoga leta. IZ TRŽAŠKE KRONIKE Kadar se mutci skregajo V menzi v ul. Vidali so se včeraj popoldne zbrali trije mutci. Dogovorili so se, da bodo igrali na karte in kot četrtega so povabili nekega gluhega.-Pri igri Je eden izmed mutcev po imenu Castellari, doma iz Piensa, dobil okrog 3000 lir Ker mu jih tovariš, ki je igro izgubil, ni hotel plačati, so se med seboj sprli in si na prste vse prereka. Vsi štirje so se odpravili na glavni stan policije in spotoma ves čas živahno gestikulirali. Preden so prišli na cilj, je Castellari petepel enega od tovarišev, da so ga morali pozneje poslati v bolnico. Gluhemu pa so razbili kolo, da ga lep čas ne bo mogel uporabljati. Na policiji jih je sprejel inšpektor Gianni, ki je šele po dolgem trudu zvedel, zakaj pray za prav gre tn kaj hočejo. Zadeva so končali na ta način, da so poslali potolčenega y bolnico in ostale tri na policijsko postajo v ul. Caprin, ki bo morala rešiti ta, nehvaležni posel. Fašista so prijeli Leteča četa Je aretirala včeraj okrog 11. ure y ul. Ghega 33-letnega Marcona Bruna, ki stanuje v ul. Punta del Forno 9. Omenjeni je bi! obsojen od posebnega sodišča v Vi-cenzi na 30 let zaradi koaboracio-nizma m udeležbe p,ri nekem uboju. Aretirali so ga na zahtevo kvesture iz Vicenze, kamor ga bodo tudi poslali. Žena po nesreči zastrupila mota V Sv- Križu se je zgodila pred nekaj dnevi nesreča, ki bi lahko ,mela smrtne posledice. 43-letni Viktor Košuta je čutil zaprtje m Je prosil svojo ženo Danico, naj mu pripravi odvajalno sredstvo. Zena je res vzela iz omare neki lonček, misleč, da je v njem grenka sol. Vzela je pol žlice tega zdravila in pripravila pijačo, ki jo je mož v nagiici spil. Kmalu potem pa je začutil hude bolečine v drobovju. Ko je žena pogledala natančneje lonček, je videla, da je dala možu hidrokinon namesto grenke soh. Predvčerajšnjim zjutraj so Košuto pripeljali y tržaško bo.nico, kjer so mu izprali želodec. Potek kampanje za tišino Prvi dan kampanje za tišino je že prinesel svoje sadove. Ne morda v tem, da bi opazili kako zmanjšanje nočnega trušča, ampak zaenkrat samo y številu prekrškov, ki jih je ugotovila policija in ki jih je bilo prvi dan oziroma noč nič manj kot 80. Od teh se je 63 ljudi pregrešilo proti čl. 659, ki govori o nočnem hrupu, 10 proti členu 206 glede zasebnih radiev in eden glede radiev y javnih lokalov. Poli- cija in občinski stražniki so poslali na delo 30 mešanih in okrog 40 uniformiranih izvidnic. Policija za cestni promet je v istem času zabeležila 4 prekrške. Vsi kršitelji bodo po zakonu kaznovani in upamo, da bo ta prvi opomin res kaj zalegel. Kamion blaga so zaplenili V četrtek popoldne Je vojaška pohcija ustavila pri Sv. Ani vojaški kamion, ki je vozil večje število avtomobilskih gum m 400 krafckllh vojaških hlač. Vse ta blaga je bilo namenjeno nekemu črnoborzijancu, ki ga bi spravil y promet. V zvezi s to zaplembo so baje aretirali nekega stotnika in njegovo ženo. Policija je preiskala tudi več hiš v soseščini, ker sumijo, da ta trgovina traja že dalj časa ;n da so črnoborzijanci skrivali blago ge z odločno voljo dohiteti vse zamujeno. Da, »gospodje*, visoko izobraženi »gospodje*, ko ste hodili v šole, gotovo niste bili tako siromašno oblečeni, kot so ti naši dijaki. Tople obleke ste imeli, prijetna stanovanja, plačanega inštruatorja,. ker sami niste mogli izdelati razredov. Vse tega naš siromašni istrski dijak nima. Prišel je iz požganih domov, Jz objema matere, vdove po padlem partizanu, in prinesel s seboj polno dobr« volje do učenja in prirojene inteligence. Ne sramuje ®e te razcapanosti, ker ni njegova krivda, ampak krivda tistih «gospodov», ki ga še gledajo po strani. Ta naš siromašno oblečen dijaček bo nekoč naš voditelj, učitelj, inženir v naših tovarnah, čuvar naše bodočnosti. Ni nas sram copat, ne ponošenih oblek, v katerih naši dijaki vsak dan s pesmijo korakajo po Kopru. Ponosni smo na te naše malčke, na naše dijake, ker vidimo, da se zavedajo, po kaj so prišli v srednje šole, ker vidimo, da si niso vzeli za cilj postati gospod, ki bo živel brez dela, temveč nasprotno, ker se hočejo posvetiti delu, smotrnemu delu: dvigniti gospodarsko, kulturno in prosvetno raven zasmehovanega Istrana. Težko nalogo si je nadel naš Istran, ko se je odločil za ta korak, za dvig lastnih kadrov inteligence! Ni imel ne primernih prostorov za šole, ne dijaških domov. Ničesar ni imel razen mnogo dobre volje! Ali bomo sedaj na pol poti napravili korak nazaj, ali naj odrečemo študij dijakom, ki prihajojo iz požganih domov in nimajo sredstev za nadaljevanje študija, a so inteligentni, pridni in želijo študirati? Ne! Izhodišče je našel naš Istran v Dijaški matici, katere se je oklenil, da bo z njeno pomočjo omogočil vzdrževanje tudi najbolj siromašnim dijakom. Organizacija Dijaške matic« je prav sedaj v polni razgibanosti. Po istfskih vaseh se snujejo njeni odbori, ki si nadevajo veliko in častno nalogo: podpirati našega dijaka. Krajevni odbori, odbori množičnih organizacij vstopajo kot ustanovni člani z znatnimi vsotami. Masovne organizacije pa si nadevajo nalogo zb'rati živila in druga sredstva za svoje dijake. Naši dijaki bodo nadaljevali študij, ker jim to jamči Dijaška matica in z njo vse zavedno istrsko ljudstvo. ZAM povabljena v Prago ZAM nam Je poslala sledeče pismo, ki ga ji je poslala svetovna federacija demokrat.čne mladine: «Javljamo vam. da je izvršilni odbor syetovne zveze demokratične mladine cdobril pristop vaše organizacije v federacijo. Gotovo ste že prejeli poročilo o zasedanju sveta federacije, ki bo v Pragi od 19. do 31. avgusta. Pri-čakupemo vas, da boste najkasneje 12. avgusta v Pragi. Prisrčne pozdrave. William.» Prosvetno društvo «A- Čebulec* prireja v nedeljo, 20. t. m. vrtno veselico s plesom. Srečolov. Dobra postrežba. Letno gledališče pri Sv. Justu predvaja danes ob 21. urj Verdijevo «Aido». Predprodaja vstopnic od 50 do 400 lir na Verdijevem trgu. Izleti C.A.T. Danes odhod za izlet v Sello Nčveo. Za letovanje v Tolminu in Trentaki dolini je prostih nekaj mest za mesec september. Vozne cen6 za progo Trst-Milje Urad za cene je določil naslednje voznin« za progo Trst-Milje: Odrasli 24 lir, dijaki in vojaki 13 lir. Povratni listek za odrasle 40 lir, dijaki in vojaki 20 lir. Tedenske izkaznice za delavce 50 lir, vajenci 30 lir. Mesečne izkazn'cs, običajne 520 lir, za uradnike 260 lir, za vajence 150 lir, za dijake 60 lir. IZPREED SODIŠČA Obsodba tihotapcev s cigaretami Takoj na začetku razprave so začeli govoriti odvetniki, ki so z raznimi argumenti skušali omiliti obsodbo sodišča. Po njihovih besedah so vsi obtoženci zakrivili dejanja le, ker so bili prisiljeni zaradi slabih gmotnih razmčr. Najdaljši izmed vseh odvetnikov je bil Gian-nini, ki je branil Curka. Z dolgoveznim besedičenjem je skušal orisati Curka kot sina tako zvane boljše družine, ki se ni bavil s »prostaškim* tihotapstvom denarja. Predmet Curkovega tihotapstva, če ga smemo tako imenovati, so bile po odvetnikovih besedah, le cigarete. Zaradi tega je prosil milostno obsodbo za »ubogega* Curka. Isto tako je prosil, naj bi oblasti zopet vrnile avtomobil Curkovemu očetu, vendar pa je major Bayliss to odklonil, ker je bilo avtomobilsko dovoljenje izdano na :tne obtoženca Adea Curka, ki je e tem tudi zakoniti lastnik avtomobila. Tudi oče Adea Curka Esmeraldo Curk je govoril, da je avtomobil njegova last, ker ga je baje on kupil ln se je celo pri tem zadolžil, vendar je bilo to njegovo govorjenje zaman. Ob 12. uri se je po govorih odvetnikov in razbremenilnih prič predsednik sodišča major Bayl:ss umaknil, preden je izrekel obsodbo. Ob 12.40 je zopet vstopil v sodno dvorano, v kateri se je medtem nabralo ogromno štev'lo občinstva in policijskih inšpektorjev. Preden je major Bayliss izreke! razsodbo, j« imel š« kratek moralni nagovor. Omenil je, da je tihotapstvo dan»s .. v-,,,...«! nrava rak rana- Prav zaradi tega ni po njegovem mnenju danes tihotapstvo tako velik prekršek, kakor je bil pred vojno. Ta primer pa je resnejši, ker sta v to afero zapletena tudi dva policista Julijske krajine. Po predsednikovem računu so obtoženci oškodovali državni monopol Julijske kraj’ne za 2 milijona 850 tisoč lir. Seveda le, če verjamemo besedam obtožencev, ki so dejali, da bo se 15 krat peljali v Italijo in vsakokrat imeli pri sebi okrog 1000 zavojev cigaret. Globa, ki so si jo obtoženci zaslužili, znaša 1 milijon 200 tisoč lir. Zaradi tega so obsodb« sledeče: Di Salvo 8 let in 4 mesece, odi katerih so mu 2 leti odpustili in 150 tisoč lir globe, od teh 116 tisoč pogojno; Arena na 5 ičt, od teh so mu 1 leto odpustTi, in pogojno 60 tisoč lir globe; In-terdonato 5 let, od katerih fo mu 2 leti odšteli, in pogojno 116 tisoč lir globe; Curk 5 let (2 leti so mu odšteli) in pogojno 116 tisoč lir globe; Refolo 2 leti (1 leto go mu odšteli) in pogojno 116 tisoč lir globe; Redi 2 leti (1 leto odšteto); Trissolini pa samo pogojno 34.000 lir globe. Tako s« je končal proces proti tihotapcem s precej milimi obsodbami. Major Bayliss s« je na koncu procesa obrnil na obtoženca Di Salva in mu otožno dejal: «Kaj s: morem pričakovati od drugih, če ate vi, narednik civilne policije,' tako pokvarjen?* No, prava sreča bi bila, če bi bili taki samo naredniki. Spominski dnevi 1944 so pričeli Nemci veliko ofenzivo no, IX. korpus NOV in POS. Človek se mora truditi, delati v potu svojega obraza, pa naj bo kdor koli, in edino v tem je smisel in cilj njegovega življenja, njegova sreča, njegovi ideali. (Cehov). Vremensko poročilo z dne 18. julija. Tlak 758; toplota 20.2, 24.4; brez vetra; nebo oblačno; morje skoraj mirno; toplota morja 24.4. Preskrba Konec delitve živ.l. Z današnjim dnem se zaključi delitev koruznega zdroba in masti za mesto Trst. Za tovarniške točilnioe in menze. Danes, 19. t. m. naj dvignejo vodstva tovarniških točilnic od 9.-12. ure nakazila za olje. Isto naj store v ponedeljek, 21. t. m. vodstva tovarniških menz. Dvig nakazil. Občinski prehranjevalni uradi naj dvignejo v teku današnjega dne nakazila za testenine za brezposelne, upokojence in reveže. Izredna delitev olja. Sepral sporoča, da se prične z današnjim dnem izredna delitev olja za brezposelne, upokojence in reveže na dodatne nakaznice. Delili bodo 2 dc olja na odrezek 3 c. Cene za moško perilo Urad za cene je določil v spora zumu z ZVU nove cene za moško perilo na nakaznice. Srajce z dolgimi rokavj in rezervni ovratnik I.200 lir, s. kratkimi rokavi 825 lir, kratke spodnje hlače 385 lir. Nakup tega perila je dovoljen potrošnikom samo v trgovinah, kjer so se vpisali, na nakaznice marec-jun'j. Platno dvojne širin« bo na razpolago najprej javnim dobrodelnim ustanovam. Ostanek bodo prejeli tudi potrošniki. Zadružni konzorcij trgovcev z živili v Trstu, ul. Torre-bianca 27 a, ima v zalogi mineralno vodo «Radenska Slatina*, sveža jajca in marmelado v zabojih po 20 kg. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča vse kmetovalce, ki so naročili sadike nanoškega zelja, naj jih takoj dvignejo v prodajalni zadruge, ul. Mčrcadante 4, da se ne pokvarijo. Tečaji za popravne izpite Dijaška matica v Trstu skupno z roditeljskim svetom za srednje šole bo pripravila tečaje za dijake slovenskih srednjih šol, ki imajo popravne izpite. Prijav« sprejema uprava Slovčnskega dijaškega doma v Trstu, ul. Buonarroti 31. Obvestilo objavljeno v našem časopisu 17. t. m. pod naslovom »Tečaji Enotnih sindikatov* velja 2a dijake italijanskih srednjih šol. Šolski tečaji Enotnih sindikatov Za učence vseh šol in razredov, ki imajo popravne izpite v jeseni, bodo začeli popravni tečaji 1. avgusta. Tečaji bodo v ul. Monfort št. 3 vsak dan od 16. do 19. ure. Za po-jahnila in vpis naj se interesenti zglase v ul. Imbriani št. 5-1. soba II, dnevno 11.30 do 13. ure. Vrnitev otrok s prve počitniške kolonije Obveščamo starše, da- se bodo vrnili njihovi otroci s prve počitniške kolonije v Kranju v ponedeljek, 21. t. m. ob 21. uri. Staršr naj pridejo pred Dom pristaniških delavcev. Otroke s Proseka, Opčin in Nabrežine pa naj počakajo starši na postajah. Obvestilo pomorščakom V uradu pristaniškega po-veljstv^ naj se zglasijo pomorščaki p® dečem redu: n1 ,j0 Pomorske knjižice od št. 8700 21. t. m.; od 8701 do t. m.; od 90001 do 9300 23. t. pv od 9301 do 9600 24 t. m.; "L do 9900 25. t. m. Zamudniki °<* 8401 do 9900 26. t. m. Kulturna prireditev v Čež®1^ Namesto »šagre*, ki bi se »e rala vršiti pri nas v n*d®1J07rno t. m., smo sklenili, da p*‘!r€. večjo kulturno prireditev, pr: , teri bodo sodelovali vsi bhznj , venski, in italijanski pevski * .j godbe iz Brtokov, Sv. Ah'0 tud: člani Slovenskega narodnega S ^ dališča iz Trsta ter pevski z . 0 Sv. Ivana pri Trstu. Govor-tov. Stoka. — V nedeljo^ naj se re v Cežarjih vsa Koprščina. Prosvetno društvo «L Cankar* iz Šentjakoba priredi V nedeljo, t. m. v gostilni pri Tirolcu za * večer s petjem, recitacijami in ^ go zabavo. Začetek bo ob L- Plesna zabava Prosvetno društvo cHassi ® Vrdelci (Gcstilna Miniussi. u-lo Scoglio 197) priredi v ne *ein 20 t. m. plesno zabavo na Pr0 s pričetkom ob 18. DAROVI IN PRISPEVKI Za počitniške kolonije I. prispevali: tovariši in tovariš- . rajona, 5. sektor 2234 lir, u3*1"’ pnZe Adriaimpex 2000 lir, člani ® «A1 Gambero* 1520 lir, Beccar■ žefina 1000 lir, Slebar Ivana, Jožef, Trevisan Marij, Cella . Majcen Anamarija po 500 Uh jjj za Doma pristaniških delavce ]jf, lir, Prihavlc, Udovič, Pertot J Namesto cvetja učiteljstvu e cem šolskega leta darujejo ® -350 otrok iz III. razreda v Rojam* lir za otroške'kolonije. Kadilski sporedi v soboto 19. julij® TRST II 7.30 Koledar — jutranja 7.45 Napoved časa in p3r°čil8- ,a. Opoldanska glasba. 12.00 Prt m nje. 12.15 Slovenske in part:2** f0. pesmi. 12.45 Napoved časa ročila. 13.00 Komorni zbor. Opfretna glasba. 13.48 Zdra 'bJ, predavanj«. 14.00 Pestra s gpc-14.15 Predavanje. 14.28 C1 ta nje ^ reda. 17.30 Plesna glasba. lbau" ted denski pregled. 18.15 Pester Ir slovenskih pesmi. 18.45 SodoD ijj, nim vosti. 19.00 Glasbena fa*jj M* 19.45 Napoved časa in P” vSK' 20.00 Dunajski valčki. 20.15 m koncert — Lavrenčič. 20.30 L t„r. glasba. 20.45 Politični koru 21.00 Opera «Andrea Ghem ij V. Giordano. 23.00 Napoved poročila. 23.15 Nadaljevanje 23.55 C!tanj« sporeda. KIN0PRED3TAUE VIALE. 16.00: »Sovražni «£$ vohunski film. Trevor ^1, MASSIMO. 16.00: »Morski •’ Erik Portman in John M*-ITALIA. 16.00: »Odkar s* r ? Claudette Colbert in J- Jorl'’^jte IMPERO. 15.45: «Rigoletto»-Gobbi.

' K R N A R 8 T V O "V TELKfO1 1 -j*. TRST, IH,. TH^TO tl * >