* Kupu jmo Ž »ojne - BONDE * in , ZNAMKE iS" d' . K163 ftMERISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEffiSPAPEl CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JULY 16, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII wi tW AVKA PRI FIRESTONE ODPOVEDANA DANES Predsednik se bo danes j izkrcal v Antwerpnu brez ceremonij London, 14. jul. — Danes je plula križarka Augusta po Ro-kavskem prelivu na potu proti j Antwerpnu. Neka angleška kri-| žarka je vozila naprej in šest Delavci pri Firestone Tire &' angleških rušilcev je plulo kot em, ko so bili delavci na stavki 2 tedna, so od-it glasovali z 3 proti 1, da se vrnejo danes zjutraj , na delo. .je« < tAkron, O. 14. julija. ^ber Co. so danes odglasovali z 3 proti 1, da bodo poslu-1 častna straža ob strani Auguste. j Ultimat vladnega delavskega odbora in šli nazaj na delo (Flotila je plula bljju angleškega! ,< ndeljek zjutraj. Splošno ne smatra, da je vladni delav-j'°brf|f pri Dov™ in na ^ ,.. . ,r j . _ , , ^ angleškega naroda se je zbralo ^dbor, ki je postal zadnje case bolj strog napram stav- ! pečin^h( da so videli predsedJ Aj|!m, dosegel veliko zmago. ! nikovo ladjo. j Dočim so se delavci pri Fire-1 Predsednik Truman se bo da-1 stone Co. prostovoljno vrnili na-jnes izkrcal v Antwerpnu, kjer zaj na delo, je morala mornari-'ga bo pozdravil Charles Sawyer,1 ca prevzeti Goodyear tovarno po'ameriški poslanik v Belgiji. Na 19 dneh stavke. pomolu bo tvorila 35. ameriška Gr v JfOLLYWOODU BI Snda radi MfGO VLADO wlhington- — 0dsek Poslance bornice, ki preiskuje ne-ške aktivnosti v tej deže-at j'klenil poslati svojega pre-ist "•'ca na pacifično obalo, da befr!' ako -ie kaJ resnice na 3n fci, da so tam na delu pod-—aktivnosti. i gfli tega odseka trdijo, da fp mnogo pritožb zlasti iz pije, naj začno s pre-• Poslanec Rankin je izjavi je na delu v Hollywoodu E^Ska zarota, da se strmo-edanjo ameriško vlado. modeli 1942 bodo !iz racioniranja hington. __ Vsi avti, mo-' ,942, ki jih je še kakih V zalogi, bodo vzeti iz ra-CJija, poroča urad za kon-^en. Toda pod racionira-; Jpdo vsi novi modeli, ki jih >sx ela avtna industrija izde-siN«letošnje poletje. Pod ra-N® "Jem bodo do začetka efett"! net*. trio* tem 1942 modelom je t leta 1942. Vrhu tega „ lec lahko računa k temu iers,a stroške skladišča za zad. r(i(|i leta. jI či novim modelom bo večja od predvojnih avtov, \ se računa k 1942 modeli t stroške za skladišče, poli Mo riovi cenej i. jC)a Je to odredila, da se J* Jlci iznebijo brez izgube Te naJ razporoko razve- , n Primora ženina, da • OF kodninO' možu za sr-_pečine. podjetje poklicalo na delo oskrbovalno osobje v nedeljo popoldne. Ti naj pripravijo vse potrebno, da se v pondeljek zjutraj lahko prične z normalnim obratom. Tudi uradniško osobje začne z delom v pondeljek zjutraj. Po glasovanju je izjavila gla_ vna unija, da bo stala z vso močjo ob strani lokalni uniji pri Firegstone Co., da se poravnajo nesporazumi, radi katerih so šli delavci na stavko. Pri Firestone Co. je bilo 14 dni na stavki 16,700 delavcev. Radi stavke je moralo biti pa doma tudi 4,000 uradniškega osobja. -o- Vojaki smejo zdaj govoriti z odraslimi Nemci London. — Poveljstvo angle"; ških in ameriških okupacijskih armad v Nemčiji in Avstriji je zdaj dovolilo svojim vojakom, da smejo govoriti z odraslimi Nemci na cestah in v javnih prostorih. To jim je bilo do-zdaj prepovedano. Vojak, ki je kršil to iprepoved, je bil ka-novan 2 globo $65. Rusko poveljstvo ni svojim četam nikdar prepovedovalo prijazno občevati z Nemci. Tako ameriško kot angleško poveljstvo je dobro vedelo, da so vojaki prepoved skrivaj kršili, zato je to zdaj odpravilo. ---o- "C" karte za gazolin iz veljave Denarja ko toče, pravijo Leonard. Fuerst, okrajni klerk v Clevelandu pravi, da se posebno poznajo dobri časi pri plačevanju za vzdrževanje ločencev. Letos prihajajo odplačila za lfi°/v več kot lansko leto. Do 1. julija so ločenci plačali že $254,366, lansko leto ob istem času pa komaj $181,-681. Pa menda imajo zdaj tudi ženske denar, ker niso tako urne pri kolektanju te podpore. Klerk ima na rokah $1,174, ki jih ločene Žene še niso prišle iskat. Neka žena, katere prvo ime je Janet, ima kar $570.94, lci nanjo čakajo. Kdor ne pride po denar v teku enega leta, postane denar last okraja. Japonci so izgubili 128 ladij bo stopil pa v letalo, ki ga bo odpeljalo v Potsdam pri Berlinu, kjer se bo začela v torek konferenca predsednika Truma, na, premierja Churchilla in maršala Stalina. Poroča se, da bo Mr. Truman j ponudil Evropi vso pomoč Zed. držav za rehabitilacijo po vojni, j __ toda bo za to zahteval zagotovi-. w, 1.. . , . o, da ostanejo evropske dežele ltall-»a_ Ae napovedala ITALIJA JE V VOJNI Z JAPONSKO Sirovo maslo je zdaj U točk pri funtu, mmma 0PA 1 Washington. — Urad za kontrolo cen je naznanil v soboto, da je ukazal znižati točke za sirovo maslo in sicer za 8 točk pri funtu. Odredba je stopila v veljavo včeraj ob 12:01 zjutraj. Sirovo maslo, ki je bilo zdaj 24 točk pri funtu, bo odslej 16 točk. To ostane v veljavi pa samo tedaj, če se bo pokazalo, da bodo zaloge dovolj velike za vse civilne potrebščine. Armada je znižala nakupovanje in to je vzrok, da se sirovo maslo lahko povsod dobi, samo točke so bile previsoke. mirne. Angleška ladja je zadela našo v newyorskem zalivu S tem je Italija pokazala, je gleški tovorni purnik Papanu ameriško ladjo James Caldwell, .... . . . , , , , t o i ; izjavilo zunanie ministrstvo tik ki je vozila vojake domov. Sunek j ,___c......... .„,.,_.,_ ^^ je bil tako silen, da je bil ubit nek ameriški korporal, trije vojaki pa težko ranjeni. Korporal se je vračal domov, da bo odpuščen iz armade. Kolizija se je pripetila ob 7 :48 zjutraj, ko so bili vojaki ravno pri zajtrku. Ker je bila ladja zadeta ravno v sredino, je naj-aolj poškodovalo jedilnico. -o- Priznala je, da je le navadna ženska Seattle, Wash. — Marcella Majerus, ki meri brez čevljev na nogah 6 čevljev, je zdaj prizna. a, da je bila preoblečena kot moški nad 3 leta in da je bila v em času dvema ženskama kot 'mož." Doma je iz Stillwater, Minnesota. Washington. — Na 1. oktobra bodo šle iz veljave "C" ga-zolinske karte. Od tedaj bodo v veljavi samo "A" in "B" karte. Vzrok je, ker lastniki "B" ■ ka,rt zdaJ dobijo prav toliko L.0!1 eazolina, kot oni z "C" kartami, če dokažejo namreč potrebo. Moto je namočilo 3oto smo imeli res močan actm vremenski urad je ®|> da je padlo 1.65 pal--Ja To je bilo največje °a lanskega 17. avgusta, ^^padlo.2.07 palcev. Zatrjuje, da Japonci niso ponudili premirja Washington. — Pomožni državni tajnik Grew izjavlja, da Zed. države niso prejele od Japonske nobenih mirovnih ponudb, ne uradno in ne kako drugače. f ^ Tedenski koledar za racioniranje RadDNZERVE — Plave znamke T-2 do N-l so v veljavi zdaj lia«cW 0 v veljavi samo do 31. julija. if5" Slr» sirovo maslo itd. — Rdeče znamke K-2 do E-] - ^ AnrA j' K~2 do P"2 80 veljavne samo do 31. julija. ^puitOR — Znamka 36 za 5 funtov je veljavna do 31. doUl 77- Znamke 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve-sta N°Va znamka 4 iz knj^e 3 Pride v veljavo ie^IN^Kup0n A"16' vsak za. 6 Salon. J'e veljaven do "embra; B-7 m C-7 ter B-8 in C-8 vsak za 5 galon. nedeljo vojno japon skemu imperiju. Rim, 14. jul. — Italijansko zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je Italija napovedala New York. — V soboto zju- j vojno japonski. Odredba stopi v raj je v veliki megli zadel an- ve]javo v nedeiio ,i5. julija. pred konferenco velikih treh v Berlinu, da je pripravljena nastopiti proti vsakemu imperialističnemu militarizmu, kjerkoli se bo pojavil. Italija sicer nima svojih interesov na Daljnem vzhodu, je iz_ javil zunanji minister, toda pri- Rudy Novak je umrl ! Danes zjutraj ob 8:10 je umrl Rudolf Novak, soprog Albine , Novak, urednice Zarje. Nahajal se je v Emergency Clinic zadnji teden. Zdravniki so upa_ li do zadnjega, da ga bodo obdržali pri življenju, čas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. -o- Vojne ujetnike in pa begunce pošljimo domov i Washington. — Senator May-bank je zahteval v zbornici, da se takoj odpošlje domov evro-pejske begunce, obenem a tujci, ki so tukaj internirani ter vse vojne ujetnike. Ako ostanejo v tej deželi, je rekel senator, bodo tekmovali pri delu z vrnivšimi vojaki. j Dalje je rekel, da je v tej deželi 150,000 beguncev,' ki so že zaslužili $800,000,000, ,ne da bi za to plačali kaj davka. V bodoče naj bi to zaslužili vrnivši pravi jena se je boriti proti vsem ameriški vojaki, je izjavil sena V dveh dneh je ameriška bojna mornarica razbila Japoncem 128 ladij. V pristanišče Muroran so poslale topovske baterije do 1,000 ton krogel Guam, 16. julija. — Ameriška bojna mornarica je z bojnimi ladjami in letali napadala japonsko obrežje v soboto in nedeljo. Rezultat tega napada je bil: 128 japonskih ladij in 92 letal uničenih ali poškodovanih, jeklarska industrija v dveh mestih porušena, eno japonsko mesto do tal požgano, drugo pa malodane v razvalinah. Tako poroča danes admiral ---——-- fioti-(Tajni dogovori v Moskvi zmetala več kot l.ooo ton so velike važnosti ČESAR NISO MOGLI JAPONCI, JE SIN Los Angeles. — Robert Chapman je bil v mnogih bojih na Pacifiku. Te dni se je vrnil domov brez vsake praske. Doma je vzel svojega 4 letnega sinkota na farmo, da bosta streljala v tarčo. Sinko je vzel risanko in pognal kroglo svojemu očetu po nesreči v nogo. --o- Potovanje v Lemont Danas je še čas, da še priglasite za potovanje v Lemont s skupino, ki se bo udeležila romanja Slovenske ženske zveze nedeljo 22. julija. Za podrobnosti pokličite Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66. St. ali Mrs. Frances Sietz, 1249 E. 67. St. EN 7076. Na busu je še nekaj sedežev, toda prijaviti se morate še danes. Okraj Cuyahoga je dosegel kvoto v 7. posojilu Okraj €uyahoga je pri 7. vojnem posojilu kupil več vojnih obveznic, kot je bila pa predpisana kvoa. Bondov serije "E" se je prodalo za $55,-042,226, drugih pa za $120,786 140. sovražnikom združenih narodov, kot je to delala zadnji dve leti, odkar se je podala zaveznikom. Diplomatski odnošaji med Italijo in Japonsko so bili prekinjeni že septembra 1943, ko se je Italija podala. Japonci so pa že prej internirali vse italijanske diplomatske in konzularne urad. nike, kar je bilo proti mednarodnim zakonom. Ta vojna napoved je bila gotovo odobrena prej od zaveznikov, ker Italija glasom mirovnih pogojev ne sme napraviti nobene mednarodne poteze, če se prej ne posvetuje z zavezniki. -o--- Manj sladkorja za civiliste Washington. — Poljedelski .oddelek naznanja, da bo treba znižati odmerke sladkorja civilnemu prebivalstvu v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. Za koliko, še ni znano. -o—-- Na počitnicah Frank A. Turek, naš pomožni urednik je odšel s svojo družino za en teden na počitnice na Debevčevo farmo v Madison, O. Z običajno nevošijivostjo jim želimo kar najbolj prijetne čase. tor. Rooseveltov rojstni dan, praznik Clevelandski industrijski kon_ cil (CIO) je sprejel resolucijo, v kateri delavci urgirajo kongres, naj določi rojstni dan Franklin D. Roosevelta za vsakoletni narodni praznik. Sporočilo iz domovine Mrs. Zupančič iz 6708 Bonna Ave. je prejela od sestre Ivane Žerjav iz Ljubljane brzojav, da so vsi zdravi. Družina njene sestre Kunštek iz Dol j ne Dobrave pri Trebnjem je pa vsa mrtva razen sina Ludvika. ) Ne odlafojie! )) Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. krogel v industrijsko pristanišče Muroran na otoku Hokkaido. Admiral Nimitz poroča, da ni nudil sovražnik skoro nobenega odpora, take ne v soboto in ne v nedeljo. Večina mesta Kuširo na otoku Hokkaido, ki je štelo 63,000 prebivalstva, je bilo požganega pri napadu v soboto. Bojne ladje Missouri, Iowa in Wisconsin so včeraj ves dan obstreljevale z 16 palčnimi topovi jeklarske tovarne v pristanišču Muroran. Te tovarne dozdaj še niso bile nikoli napadene. Danes so vse kup ožganih razvalin. Nad mestom je bil tako gost dim, da so se morala poizvedovalna letala spustiti nižje kot 1,000 čevljev, če so hotela videti uspehe obstreljevanja. Naše bojne .ladje so se približale pristanišču Muroran na 3,000 jardov in potem neprestano 58 minut bruhale težke topovske izstrelke v mesto. Opazovalci so videli, da je prav vsaka krogla zadela tarčo. Ves ta čas ni bilo na izpregled nobenega japonskega letala ali bojne ladje. -o- Nov grob Kot smo že poročali je umrl, zadet od mrtvouda, Joseph Bol. dan, star 53 let, po domače Beleč. Stanoval je na 669 E. 159. St. Doma je bil iz vasi Sela, fara Hinje pri Žužemberku, odkoder je prišel v Cleveland pred' 33 leti. Delal je v Mills Co. Tukaj zapuša brata Martina in sestri Frances Modic, 1107 E. 64. St. in Johana Prijatelj, 1234 Norwood Rd. Bil je član ISMZ št. 3. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, pre-ostlim sožlje. "Vinegar Joe" prevzel poveljstvo. — Ta zanimiva slika je bila posneta na otoku Okinawa malo pred smrtjo generala Simon Bolivar Buckner-ja (levi na sliki), ki je bil ubit v bojih. Poleg njega (desni na sliki) je general Joseph W. Stihvell (Vinegar Joe), katerega je vrhovni poveljnik general MacArthur imenoval na mesto ubitega generala Bucknerja poveljnikom 10. ameriške armade na otoku Okinaiva. Moskva. — Tajni dogovori, ki se vrše v Kremi ju med Rusijo in Kitajsko, bodo kmalu zaključni ter dosežen sporazum skrajno velike važnosti. Tako trdijo dobro informirani krogi. Uradne izjave pa ni ne od ruske ne od kitajske strani o poteku teh dogovorov. Toda diplomatski viri trdijo, da se razvija, jo dogovori zadovoljivo in da bo kmalu odšel domov kitajski premier Soon g zadovoljen nad uspehom. Soong se je enkrat sestal formalno s Stalinom, štirikrat pa uradno ob navzočnosti ruskega zunanjega komisarja Molotova. Vmes je pa kitajski diplomat večkrat govoril a ameriškim poslanikom Harrimanom. —i—o-- Iz raznih naselbin Chicago. — V Pullmanu, je 20. jun. naglo umrla Ana Golo-bič, stara 70 let, doma od Celja na štajerskem, v Ameriki od leta 1904. Zapušča moža, dva sinova v vojni, (tretji je padel na bojišču) in dve poročeni hčeri. — V So. Chicagu sta se poročila Sgt. John Petrič iz New Yor-ka in bivši vojni ujetnik v Nemčiji ter Pauline Kete. Chicago. — Dne 4. jul. je umrl Steve Marich, doma iz Prekmurja. Zapušča ženo. Clairton, Pa. — Dne 29. jun. je Sophie J. Smrkolj napravila zdravniški izpit v zdravniški šoli univerze Pittsburgh, dne 1. ju. lija pa je nastopila svojo pripravno službo kot zdravnica v bolnišnici. Mulberry, Kansas. — Tukaj je umrl Louis Aidnik, star 72 let, doma v škocjanu na Dolenjskem in v Ameriki 42 let. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. Barberton, O. — Po petih letih in devetih mesecih je bil častno odpuščen iz armade Leo Bregar ml. On se je udeležil bojev v Afriki, Italiji in Nemčiji. Z japonskega bojišča pa je prišel na 30-dnevni dopust njegov brat Cpl. Adolph J. Bregar. Claridge, Pa.—Tukaj je umrl Frank Novak, star 68 let in rojen v Dolšah pri Novem mestu. Ely, Minn. — Družina Joseph Mavetz st. je bila obveščena, da je bil njen sin Sgt. Frank L. Mavetz 12. jun. ranjen na filipinskem otoku Mindanao. Pri vojakih je že 41 mesecev in v tem času še ni bil doma na dopustu. -o.-- Vojak je prišel na dpust pa je našel smrt Welch, W. Va. — Pfc. Dawson ' je prišel domov na dopust. Hotel je domače presenetiti, pa se je podal po železniški progi domov. Nekaj ur pozneje so našli njegovo truplo ob progi. Zadel ga je vlak. Dospel je iz Nemčije, ne da bi o tem obvestil svojj starše. t " 3SHERISKA DOMOVINA, JULY 16, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. IlEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto $7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po DoStl. doI leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcth: Celo leto $6-50. pol leta »3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.50 per fear. Cleveland, by mall, $7.50 per year. O. s. and Canada, $3.60 for 6 month*. Cleveland, by mail. $4 00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.26 for S month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.60 per year; $3.60 for 6 month«. $2.00 for 3 month«. Single cople« S centa. Entered as second-class matter January 5th. 180», at the Post Offlc« at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 163 Mon., July 16, 1945 Kako delajo komunisti v Romuniji .............. ..................- • Romunija je ena izmed dežel, ki je danes popolnoma odvisna od Rusije. .Z Jugoslavijo, Bolgarijo, Češko in Poljsko tvori pas, ki naj varuje Rusijo pred zapadnjimi vplivi. Vse te dežele morajo po sovjetskem načrtu postati komunistične. Vendar je postopek v eni in drugi različen. Zdi se, da ima sovjetski komunizem za vsako svoj poseben načrt. V eni gre sovjetizacija hitreje, v drugi počasneje. Povsod pa čisto sigurno. Mnogo potez, kako se polagoma vse'pretvarja v komunističen režim, pa je povsod istih. Zato je prav zanimivo poročilo, ki ga je podal o Romuniji Ameri-kanec Leigh White (The S. E. Post 23. junija). Amerikanski žurnalisti so sicer zahtevali, da bi smeli prepotovati .ves Balkan in spoznati od blizu vse dežele, ki so prišle pod ruski vpliv, toda v Belgrad in Sofijo jim ni bilo dovoljeno iti. Jugoslavija in Bolgarija sta še vedno tako zaprti, da sme o njih poročati samo 100% komunist. Iz tega si lahko vsakdo ustvari sodbo, kaj se godi z ljudstvom pod Titovim režimom. Zakaj bi se bali tujih poročevalcev, če je vse v najboljšem redu? Poročila o Romuniji se zde Rusom manj nevarna. Zato so smeli ameriški žurnalisti iti tja in pogledati, kaj se godi. Kar nam ti poročajo, dovolj priča, kaj uganja komunizem in kako pretvarja deželo v sovjetski raj . . . Naj iz tega poročila navedemo samo nekaj značilnih stvari. Odkar so vrgli Rusi prvega predsednika po odhodu Nemcev, gen. Radescu, vladajo v Romuniji komunisti neomejeno. Četudi je Radescu bil interniran od Niemcev, vendar rt i bil komunistom dovolj "demokratičen." Vprizorili so proti njemu "ljudske" demonstracije. Poročevalci pravijo, da je bil vsak, kdor je šel kričat, plačan s 300 levi. Za tak denar se že dobi demonstrante! Mož se je zatekel pq_ zaščito k Angležem, zavladala pa je popolnoma Narodna demokratska fronta. Ha ima sedaj vlado v rokah in ta od-ločftje o življenju in smrti Romunov. Predsednik vlade je neki Peter Groza. Bil je trgovec v mestecu Deva. Imel je tri hotele in svojo banko. Zemlje je imel več tisoč oralov, kjer so mu romunski kmetje morali delati. Imel je tudi dve manjši tovrani. Torej ljudska pijavka prve vrste. Ta mož je o pravem času presedlal in je sedaj bič svojemu narodu v drugi obliki. Pisali smo že o tem, kako so tudi v Jugoslaviji nekateri hitro presedlali. Iz nekdanjih orjunašov so postali najzvestejši in najbolj prepričani Titovi pristaši. Nekdanji predsednik fašistične Orjune sedi v Londonu kot Titov poslanik. Je pač prijetno marširati z močnimi bataljoni. Če je to tudi lepo in častno, o tem se pri komunistih ne vpraša. Tudi pri SANSu po takih buržujskih pojmih, kot je poštenje, ne vprašujejo. Toda tudi tej Grozi, ki stoji romunskemu kmetu za vratom, menda komunisti ne zaupajo popolnoma. V resnici vodi romunsko komunistično stranko neka 52 let stara komunistka Ana Pauker. Po poklicu je ljudskošolška učiteljica, bavila pa se je od svojega 25. leta le s komunizmom. Izvežbala. se je v Moskvi kot vsi drugi komunistični vodi-tejli od Tita do Beiruta. Ta ženska je po poročilu resnična moč za odrom, ki vse po moskovskih željah v Romuniji vodi in ukazuje. Sredstva komunistov so popvsod ista, Tudi v Romuniji so najprej zatrli vse časopise brez izjeme, če niso trobili tako. kot hoče Moskva. Ne sme se več povedati, da kdo drugače misli, kot je ukazano. Nihče ne sme več slišati kaj drugega, kot samo to, kar pove vlada. Vzeti človeku vsako svobodo, to je prvo, kar stori komunizem povsod. Prav isto je, kof vemo, v Jugoslaviji. Vsi listi so samo trobilo vlade. Ker je vlada v komunističnih rokah, morajo vsi brez izjeme vpiti za komunistični sistem, ki ga uvajata Tito in znani Kardelj. V Ljubljani so se polastili listov in tiskaren s surovim nasiltvom. Brez nadaljnega so ukradli, kar so drugi v dolgih desetletjih spravili skupaj. Podobno so delali v Romuniji. Pri tem so se v Romuniji poslužili tudi organizacije stavcev. Te vodi sedaj velik komunist, ki je bil pod Nemci vodja onih stavcev, ki so bili za fašistično organizacijo Železna garda. Tudi ta je presedlal ob pravem času. Tudi vse radio postaje so zasegli komunisti. Nihče ne sme poslušati ničesar, kar bi bilo proti vladinim mislim. Prav tako so prepovedani vsi shodi, če niso komunistični. . . Vse natančno kot v Jugoslaviji. .Zdi še, da so v eni stvari v Romuniji le malo bolj človeški kot v Jugoslaviji., Tam, piše Amerikanec, so ječe polne ljudi, ki bi mogli biti vladi nevarni. V tem so Jugoslovani bolj napredni. V Jugoslaviji ljudi pobijejo, da jim ne delajo napote po ječah. Ali je ljudstvo za tak režim? Poročevalec pravi, da jr govoril s starim vodjem romunske kmečke stranke julijem Maniu. Mož je znan po tem, da se ni uklonil Nemcem in ne romunski diktaturi. Kot dober katoličan (vzhodnega obreda) je vedno nastopal proti vsaki diktaturi, bodisi kraljevi, bodisi Antonescu-jevi. Sedaj leži*bolan, vendar je povedal žurnalistom, da je prepričan, da bi pri svobodnih volitvah 70% Romunov'volilo z njegovo stranko. Takih volitev seveda ne pričakuje pod komunizmom, ki tudi v Romuniji vedno poudarja, da mora biti samo ena stranka. Vsi tisti tedaj, ki včasih govore o bodočih svobodnih volitvah v teh od Rusije odvisnih deželah, se samo igrajo z besedami. Kaj naj ljudje volijo, kaj naj izbirajo, če pa je vse eno. Komu- nistična vlada je tu, diktator je tu; samo on vse ve in vse sme. Vse je že dano, vse izvršeno. Kaj naj se še voli? Ali naj v Jugoslaviji izbirajo Tita, če ga pa že imajo? In kaj boljšega se po zatrdilih v vseh ameriških svobodomiselnih listih sploh ne da izbrati. Ali so že kdaj otroci volili očeta? Še ena poteza -iz Romunije je značilna tudi za postopanje jugoslovanskih komunistov. Že imenovana Ana Pauker, ki je celo življenje delala za komunizem je razlagala žurnalistom, da ne mislijo Romunije sovjetizirati. Potem, ko so to po večini dejansko že storili, pravijo, da ne mislijo storiti. To je svoje vrste taktika, s katero varajo domače prebivalstvo, pa mislijo da varajo tudi tujce. Radi verjamemo, da se jim ne mudi vsega naenkrat spremeniti. Ker im^-jo v rokah vso moč, jim res ni treba hiteti, da bi vse podr-žavili. To jim pade v naročje kot zrelo jabolko, če obdrže vso moč v svojih rokah. Zato skušajo v Jugoslaviji z umori svojih nasprotnikov zagotoviti v prvi vrsti, da bi jim politične moči ne mogel nihče izpuliti iz rok. Toda če beremo Kardeljeve govore, je čisto jasno, da je popolna sovjetizacija po ruskem vzorcu v načrtu. Brez laži ne shajajo ne romunski, ne jugoslovanski komunisti. Občudujemo nekatere ameriške Slovence, ki tako slepo drve za komunizmom, zraven pa sveto dopovedujejo, da niso za komunizem. Ali je neumnost, ki jim brani spoznati položaj? Ali je morda tu trma, ki ne mara priznati, da so se motili, Je neka žival, pri kateri se po navadni človeški sodbi obe ti lastnosti srečujeta. V tem tednu, odkar sem pisal zadnjo kolono, je bilo dosti poročil iz nesrečne stare domovine in o njej. Sami ste videli. ■ Eno poročilo bolj porazno ko drugo. Po vsem tem pač ni popolnoma nič pretiraval P. Hugo Bren v Rimu, ki je dne 7. maja napisal na naslov Fathra Petriča v New Yorku v imenu nekomunističnih Slovencev doma: MORITURI VOS SALU-TANT — umirajoči vas pozdravljajo. . . Tako so nekoč kristjani v rimskih arenah pozdravljali svoje cesarje, preden so se prikazali krvoločni tigri. . . * * * P. Hugo tisti dan še ni mogel imeti direktnih poročil iz Slovenije, saj so se stvari ravno začele razvijati. Vseeno je zapisal prav tisto, kar je bilo na vso žalost popolnoma res. Če bi bil Father Petrič takoj po prejemu Hugonove opazke njegove besede objavil, bi seveda tukaj mnogi padli po njem, kakor so padli ,že neštetokrat po nas clrifgih, češ — sedaj je začel tudi ta raznašati nekak "bav-bav" med nas. . . Kako je mogel P. Hugo vedeti, kaj se godi? In kako samo mogli mi drugi vedeti, kaj se bo godilo? Kako, da nismo popolnoma nič zaupali komunistom in posebno ne Kidričevi vladi? Če bi drugega ne bilo, odgovor na to je zapisan v evangeliju pretekle nedelje; PO NJIHOVIH SADOVIH JIH BOSTE SPOZNALI. . . Vedeli smo za "sadove" komunistov, pripovedovali smo o njih, navajali smo celo pričevanje nesrečnega Adamiča, ki je že pred dvema leti zapisal o Kidriču, da je zmožen vsega in da — nima nobene morale. * * * Kiju temu smo morali doživeti, da se je v nekaterih naših katoliških listih bral pozdrav tej "prvi" slovenski vladi, ki da bo prinesla Slovencem boljšo bodočnost. Neverjetno je, kako se morejo katoličani, pa še taki, ki naj bi bili "učitelji" (mi pa le "učenčki" po trditvi "Sina Notranjske". . .) in celo učitelji z "mnogimi skušnjami," tako silno izpozabiti. Saj prvič ni res, da je to "prva" slovenska vlada. Kam ste pa dejali ono, ki je nastopila leta 1918, katero je VES slovenski narod s takim navdušenjem sprejel? In drugič ni res, da je Kidričeva vlada "slovenska" vlada. Samo Kidričeva vlada je in pa vlada tistih "nekaj vrtoglavih komunistov," katerih majhno število prizna 'Sin Notranjske* sam, z njim vred pa tudi Amerikanski Slovenec in še Father Trunk. Kljub temu moramo požirati slavospeve tej "vladi" v našem katoliškem tisku! Popolnoma v skladu z vsako mislijo o človeški doslednosti, če sedaj tukajšnji rdečkarji in nekdanji ♦liberalci — oboji skupaj pa zdaj vsaj sopotniki, če že ne naravnost komunisti— prekipevajo od veselja nad mesnico, ki sta jo privlekla v Slovenijo Tito in Kidrič-. Mi ni smo od1 teh ljudi nič drugega pričakovali, čeravno smo že pred kratkim slišali, kako so nas skušali skoraj prekositi v svojih obsodbah komunizma, o-benem pa na ves glas vpili, da komunizma ni nikjer drugje kot v naši domišljiji. Izmislili smo si ga, so dejali, da imamo pri rokah pripraven "bav-bav." Neverjetno pa je, da so si dali naši katoliški ljudje, in še taki, ki so posebej poklicani, da študirajo in razlagajo evangelij, tako silno mero peska na-metati v oči. In ko smo mi navadni "učenčki" skušali najprej od osebe do osebe pravilno informirati, pozneje pa, ko ves naš notranji napor ni nič pomagal, se spustili v javno "kritiko," moramo zdaj celo gledati, kako se nekateri teh zaslep-ljencev postavljajo v vlogo "mučenikov" in trpinov radi nekakega našega "preganjanja!" * * * , Tolikokrat smo morali že slišati očitek, da ne znamo prave "taktike" in da že radi nje ne bomo ničesar dosegli. Nedavno je ponovil ta očitek tudi gospod "Sin Notranjske" v Ame-rikanskem Slovencu. Med tem mi je tudi prišlo na uho, kdo je prav za prav ta "Sin Notranjske" in zdi se mi prav verjetno. Čudno se mi zdi, zakaj je tudi njemu bolj ugajala "taktika" komunistov na Slovenskem in "taktika" tukajšnjih njihovih sopotnikov, kot jim je ugajala naša taktika. Pa to naj bo. Toda kar se tiče vprašanja, kdo je ali bo kaj "dosegel," so menda pač res taki časi, da mi s svojim oznanjevanjem vere (Nadaljevanje na 3. strani) teh, ki bi* zidali nove hiše in pokupili parcele, je zato'kor-poracija tem potom izdala poziv na družine, da se takoj pri-glase in pokupijo vse parcele, kar jih ne bo spadalo pod igrišče in pod novo vpeljano cesto. To je nujno potrebno. Ako ne bo več zanimanja za naselitev lastnikov, ki bi hoteli prevzeti parcele v kratkem času, potem ni treba biti iznenadeni, če se bo 'korporacija razpustila in zahvalila. Ako bi korporacija špekulirala, bi lahko sama pokupila parcele in jih zopet prodala. Ker pa je korporacija samo posredovalka, v namenu, da se naselbina uredi na moderen način, zato korporacija pričakuje, da se bodo še drugi domači, posebno trgovci zavzeli za pokup teh parcel. Korporacija se je ustanovila samo iz namena pomoči v korist celokupne naselbine. Da bi se priglasili za nakup parcel, je korporacija določila čas do "28. julija. V tem času se daje prilika, da se priglase družine, ki bi hotele zidati svoj dom. Katera družina bi ga ne hotela začeti takoj zidati, bo to lahko storila v doglednem času, ko bodo morda boljše prilike. Nekateri pa začnejo takoj, za kar že* težko *čakajo. Ker pa niso bila dosedaj poganja s plinsko družbo končana, tudi merjenje parcel ni moglo biti skončano, radi tega se tudi z zidavo ni moglo pričeti. Še par vrstic, zakaj vabimo za nakup parcel in za zidanje hiš. Odgovor: Zato, ker bo ta nova vas v tem delu nekaj posebnega, ker ima svojo restrik-cijo in vse ugodnosti, kakor je domače igrišče in varnostno zavetje pred truki in dirjaj o-čimi avtomobili. Radi tega bo zaprta tudi 61. cessta, da bo varstvo za otroke, ki bodo obiskovali igrišče in park. Restrikcija za rezidence je velikega pomena. Da so hiše moderno zidane, je to za lastnike hiš največja vrednota. Hiša, ki je moderna, naredi še sosedovo hišo več vredno. Da so hiše vse enako od hodišča odmaknjene, je to veljava za vso cesto in vse hiše so vredne več. Mesto je določilo, da bo še to jesen nasadilo drevored po vsej naselbini. Pomislite! Ali je bolj pametno iti ven iz našel" bine po več milj daleč na stanovanje, tukaj pa prepulstiti tako sijajno priliko morebit- Iz urada korporacije VAŽNA NAZNANILA. Glede nove naselbine fee sedaj vršijo zadnja pogajanja s plin-ko' družbo radi parcel, katere hoče dobiti korporacija, kakor je bilo od začetka v"dogovoru. Kompanija pa tudi želi, kar največ more, da za sebe obdrži. V tem je sedaj, v zadnjih razgovorih, predno bo mestna u-prava sprejela in potrdila ta kontrakt med korporacijo in plinsko družbo. Ker je mesto pripravljeno potrošiti precej denarja za ig-ršiče in za novo cesto, tudi pričakuje, da bo ta naselbina vsa pozidana. Drugače je vse delo korporacije in mesta brez pomena in brez podlage. Ker se pa dosedaj še ni priglasilo dovolj veliko, število HitililHIHIIt]* Ca jam iT pa ne niBimiiiaiUib Tistim, ki imate otroke, kot jim v vsakdanjem 'življenju pravimo starši, bi resno polagal na srce zelo pameten nasvet. Posebno takim, ki imajo še majhne otroke, ki se jih še lahko priveže ob kol, da rastejo, kakor je pošteno in prav. Za one, ki tožijo, da jajce več kot putka ve, je pa ta nasvet že prepozen, ker tam se je jabolko že predaleč zatrkljalo od jablane, da bi se ga moglo s pridom uravnati v pravo smer. Nasvet dajem zasttt^-j ne vsiljujem nikomu' \ moram reči, da je ze ten. Ta nasvet obsto, da dajte vselej otroke jim nekaj ukažete, t,/ r dober zgled. Drugjl ^ dobre besede, govorjt kom k dobri vzgoji, v ' no, ki prileti naraVM<1(^ v vaš nos. Tako se j., meni in iz te moje je rodil ta od sile par svet. [. , m t Pri nas smo nam'€]ja Trni dan pri slavnostiij. ^ Jimmy, ki je srečnotjen prvega razreda in jeseni že lahko odpri odvetniško pisarno, ^ guvernanta Jean, ki |V]ja dovano spretnostjo } tre na mizo tri rihte: k?' nim tovarnam, ko si prav tako lahko sezidate tukaj najmodernejšo hišo in vrt, kakor jih zidajo v East Clevelandu in pa drugod za mnoge tisoče. Tako bi lahko naštevali še mnoge druge dokaze, da je tukaj bolj potrebno in bolj vredno zidati moderne in udobne rezidence, potem se pa pognati za svoje rezidenčne pravice, nego se umikati iz svojih pionirskih naselij in za velike denarje kupiti hišo med tujci, kjer se marsikdo ne bo mogel dolgo privaditi. Naša stara naselbina naj pa radi tega trpi škodo, z njo pa še trgovine, cerkev in narodni dom, sodite, če ni vse to res. Dovolj je teh pojasnil. Čas je, da se odločite, kakor zgoraj omenjeno v najkrajšem času. Priglasite se pri kateremkoli odborniku, ki so bili že večkrat označeni, kadar bo pa sklicana seja, se pa ist^ udeležite. Da je napisano to naznanilo, se je vršilo poprej posvetovanje s koncilmani in odborniki. Odbor korporacije se zahvaljuje za kooperacijo lastnikov parcel, ki so bili tako prijazni, da so podpisali parcele korpo-raciji. Brez korporacije bi se ne dalo ničesar doseči. Ako bo dosežen cilj, bo šlo priznanje ravno tem in pa onim, ki so ponudili denar kot posojilo. Ako se pa prijavijo novi lastniki za parcele, pa posojila potreba ne bo, in bo toliko bolje. Hvala tudi obema koncilmano-ma: Kovačiču in Pucelu ter vsem odbornikom, ki sodelujejo. Anton Grdina, predsednik. Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobile lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. , VM vso 1 lato in za 10 rdečih a ^ dine, pa, kakopak, stolu tam v kotu M prjj sedel jaz kot hišni r,jj ki mora gledati, da f deljevanje živeža P!na j ne tako kakor nam L • '. .jnnjs jejo OP A po Ameriiikrbe] deljevaje je pošten^ ^ čno sorazmerno. T'j |(/ da dobi najmanjši k _ največji pa največj bod' pri razdeljevanju "ftreb solatce sem vedno L trokoma dam vsake>p01ui kaj peresc, potem P*. cj1_u skledo k sebi in .jo | g zadnjega pereščka^^ ' pa spijem še zabelo.. ^ vilegij vsakega drif ^ četa, kot mi je zatdelat dni farmar Tone ^ Pa to ni tisto, knim j slil povedati. To je§Tetr govor, da si boste 'bi stavi j ali naše slavij ^ je in potek banket»j0 jej Ker imamo pri r'.[ tega ščansko navado, dftjric, čer j i tudi naceja^če za prinesel iz ledenietega Potokarjevega, a ^jbolj nalila sebi in brateto nje zarec mleka. Vs^bi se Naš bodoči gospo*!" Se pred menoj pop, leseni posluži ameriške 1 uro j. in zahteva tudi za^Bric, pa, da ne. Med . vnela velika in ^a z r z dokazi in proti'' pren bili na moji strani je pi konkretni, zlasti še mu j pri vse registre, l|ko ds take slučaje prip^vsem gospodarski oče. trakov jaz, čeprav si fl^ob ki cenjena čitateljicSfoncu. sem. i zdaj Do tedaj je bil" Ko j toda polomija odpočila se je pričela šelf)rekri2 sem nastavil Poto'akor ( usta in se začel Smrtjo sem'bil ravno v elfebci s val prijetno pijMInja, ( shrambo, se ogleda je i ze naš bodoči g°5i med čne na ves glas sat in p "Saj nič ne reeki je g bim popa in če se jati z mlekom, ^o pa ljudje vpričo prl| vpraš skomine s poporfli&ven n steno, to pa ni *P|o mi slab zgled dajejo' je svojim otroko%v in nje dober pop, M bost; tem to, rta bi. bi' rja, ki za oroke. Pa nfU.jčlovek otroci dobro vzg^iadva ; Meni se je že *;nes (k ga slavnostnega k.11-karjev zaletel, *ln na kašljati in kreha^Pomaj ke besede sem Ie1 in ga nesel nazaJ se močno in zelo °tro bo, "da pop res to in si večerji." Se veli sti pop potem sp1 dosed; sam v kuhinji, ^ 111 zad prič pri roki. A'? upan. je pa dal, JimeKfrne. , Aha, uganili ste.ivema ( tudi jaz pri ne svi mleka, ki ga sicef Mala ko spijem, pa F> kaj ( da kolega prek°ako br< pazi na to, če g3 ^aterir tako se lika otro^f strani re. AMERIŠKA DOHOVINS, JULY 16, 1945 .sto nu' ii sto; ako vetloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA mislim, da bo Gašper 'J' je menil Bric. "Potlej orjfica rešena in bo nanovo IV«1 ie; p pa se bojim," je rekel "da pojde ona kmalu za m ,Jko mu i premi, in ti'ho se je poslovil od paf*1" mu Je bilo pri srcu, v premišljeval to verjet- atIfelJa» ki se je . odpravljal f t po gospoda. en den se je še vrnil Bric z zdaj snel kapo, zdaj jo dejal zopet na glavo, in Brica, ki se ji še nikdar ni zdel tako imeniten, in može, ki so nosili. Gašperček je pobešal oči in stiskal ustnice; solzil se ni, ker se ni znal še hliniti. Ko je mlada vdova še nekoliko pomolila ob svežem grobu, se je vrnila z otrokoma v osamelo hišo. Utrujena je sedla na klop v veži, stisnila otroka k sebi in zbirala misli, 1845 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 544 SNPJ in proslava 20 letni- ^Ikom, je bil Gašper že iz- kako bi se lotila novega dela. Ipri no, Jerici so zrastle zdaj ki|ln opravki čez glavvo. ^ Ivi jati bi bila morala, kar V} treba za pogreb, oprav- •ih Vso hišo, skrbeti za otro-a družino. za šni ia L 0 p, ---------, za živino, m se je komaj pokoncu dr- Prihiteli sta ji na pomoč nji prijateljici, ki sta se let ogibali hiše, Rozala na, in ji odvzeli velik del ^.jjinjstva. Bric in Tone pno ' kar Je bil° Potre-rfft Pogreb. šil je dosti pijače pri hi-' vprašala Jerica, "za ti- ve& i , v oodo culi pri mrliču.?1" 1 treba nobenega človeka kiene pijače, Jerica," je ^ Jone. »Cul bom jaz in I druge bomo odpravili. 4a,i čuvajem ni za molitev; elo'i ° molijo doma ali v drUi; za Pijačo jim je in za zat?' kakor da bi si prišli 'pdelat iz mrliča." ° ^ se 'e tudi zgodilo, in >> nim ljudem se je zdelo 1 j Tetrev in nekateri dru-Lr1 bili radi čuli in piii; ,a;j° tudi' zabavljali, da se Kt 'Jo lepe stare navade ri |te«a jeTetreva še stra-fnc' ki se je odpravljal >ja%e za pogreb, je bil nagega moža, ki je v vsej ajjbolj utegnil, naj pride raWto njega dan zvonit. I,,j se le ne zvonilo tako P°V" se Je branil Tetrev. »P, jeseni, ko ni toliko dela uro gori ali doli," ga je' pre- ke 1 za' Bric, tako da ga'je ed . 2 mrbčem se je bila ■oti« prenesla v cerkev. Najbolj jo je skrbelo, v kakšnem stanju da je zapustil mož gospodarstvo. Ce sta namreč mož in žena poštena in pametna, imata oba natančen pregled vsega premoženja. Mož ne skriva pred ženo ne svojega denarja ne svojih dolgov, in žena ne zapravlja skrivaj in ne spravlja natihem v svojo skrinjo. Naj umrje potem mož ali žena, bo vdovec ali vdova dobro vedela, pri čem da je. če pa ni tega vzajemnega zaupanja, nastanejo po smrti zmešnjave. Oglase se upniki, o katerih ni prej nikoli nič slišala vdova, in zahteva se marsikaterikrat vračilo dolgov, katere je bil mož že poravnal. Zakaj denar jt velika izkušnjava, in kadai g.ori hiša, pritisnejo tat je, df bi zase kaj rešili in odnesli. Ni se bila še pomirila Jerca že je prinesel pismonoš troje priporočenih pisem. S tresoče roko je potrdila Jerica prejeir in odpirala pismo za pismom Glasila so se podobno; povsod sožalje zaradi bridke nesreče ki je zadela hišo, in potem prošnja, da naj vdova kmalu poravna, kar se je bil zadolžil rajni mož, da se izogne sodnemu postopanju; takoj pa na.; pripozna ta dolg. Oglasila se je Rožanka, da bi potolažile Jerico; ko pa je odhajala, je omenila gredoč, da je ostal Gašper še nekaj na dolgu; dt se sicer ne mudi tako hudo; a dobro je vendar, da se stvai ne pozabi. Tolažit je prišel sorodnih in" Tetrev, ki je tudi namignil, da S" r& J Je Prišel Tetrev zvonit, je nekoč, kakor se mu zdi, Ga ti f. mu je udaril mrtvaški šperju, Bog mu daj nebesa! e, H vo da mu je zagomeze- posodil- par goldinarjev, ki np vsem životu. Stopil je ji'h je on takorekoč od ust pri-;e .|ak°v naprej ia se spo-: trgal, in da bi bilo lepo, če b. tf ob krsto; njegovi lasje | jih vdova vrnila, da bi rajniku jic toncu. Tema, duh, kr- teh par krajcarjev ne zapirale 1 zdaj naj človek dan' bii° Ko Pa je krsta še ne-o4 Počila, se je Tetrev obr-šelfrekrižal in bežal iz cer->oto»akor da bi šel rajnik s ;el tart j o nadenj, v el^ebci so bili večinoma te-pijafenja, da je Gašper prav glafda je umrl. Ko je rekel goSt med molitvami: "Re-is s|t in pace!" je odgovori? re&i je stregel: "Deo gra-e se' i. *k0 pa odgovarjaš?" ga pru vprašal Rozman, ki je 3oiH»aven njega, ni ip^o mi je>» je pošepetal ejo 29. — Piknik Slovenskega | ce obstoja. Piknik se vrši na demokratskega kluba 32. var- prostorih Doma zapadnih Slo-de na prostorih SDD na Recher Ave. v Euclidu. AVGUST 5. — Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Clair Ave. vencev, 6818 Denison Ave. OKTOBER 20. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 2. — Piknik dr. Velebit št. 21.—'Prireditev Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani. ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . nebeškega kraljestva. Potem pa se je požrtvovalno ponudi za variha otrok, češ, da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbrž sam na smrtni postelji prosil te usluge, in on, Tetrev, bi ne mogel odreči; tako rad ga je imel; on bi pa tudi posvetil varovancema vse sVoje moči in ves svoj čas, in časa ima dosti, otroke pa posebne rad. "No, Gašperček, Jerica, pri-, dita!" je klical, "in dajta roko stričku,!" A naj je vabil še tako zapeljivo, otroka mu nista zaupala in Jerica tudi ne, ki je menila, da mora vse to še dobro premisliti. "Oh, kaj bo še prišlo nad mene!" je tarnala, ko ni bile dobiti pri hiši nobenega denarja, stroškov pa že toliko napovedanih in Bog ve koliko še neznanih. A najprej bo treba preskrbeti variha. Toda katerega? Oh, ona bi že vedela; toda kdo si upa prositi tistega, katerega je razžalil! Kdo ■sme zahtevati dobroto za krivico ! Popoldne je prišla Rozala, in Jerica ji je potožila svoje težave. "To bo vse varih uredil," je menila Rozala. "Ali si ga že izbrala?" "Oh, nič ne vem, kam bi se obrnila," je dejala Jerica. — "Kdo bo pž 'hotel prevzeti, ko ,,(< — — o—je vse tako zmešano! Kaj ,tr° | rani> župnika, ki je praviš ti, koga bi naprosila?" (Nadaljevanje z 2 strani) in morale nismo ničfesar dosegli, dočim so oni, ki nimajo nobene morale (Adamičevo pričevanje.pred dvemi leti!!!) dosegli vse. Po vrhu drugega celo to, da so jim dali dobro priprego tu v Ameriki razni katoliški "učitelji z bogatimi življenjskimi skušnjami" in nič manj razni "Sinovi Notranjske". . . * * * > Toda, koncem konca, ali res nismo popolnoma nič dosegli? Ali je Ameriška Domovina z vsemi svojimi sodelavci vred res doživela popoln poraz? Gtospodje in gospe v katoliških krogih, ki ste toliko "pomilo-/ali" Ameriško Domovino in ijene "bav-bave" — vprašam Vas samo eno: Ali ste brali pi-,mo Fathra Bazilika iz Trsta? Tam ste najprej lahko videli, ca j ste "dosegli," ali vsaj po-nagali doseči — Vi in Ve! Ali ste res imeli namen delovati za lako "novo" Slovenijo? Ne, ne!t Pega Vas niti najbolj zagre-ijen Vaš "kritik" pe,.dQlžiL Va-■;a nesreča je v tem, da v "bav-iave" Ameriške -Domovine, Jugoslovanskega Obzora in Ave Marije niste verjeli. . . Nadalje ste pa videli v pismu Fathra Bazilika še nekaj. Vi-leli ste in priti Vam je moralo lo zavesti, da je Ameriška Do-novina in poleg nje omenjena Iruga dva lista, Vendar doseg-a nekaj. In tisto "nekaj" je precej več kot se "Vam morda lanes zdi. Dosegli so ti listi .11 njihovi sotrudniki to, da i-.najo danes čisto vest in cla jih le zadene sodba v pismu Fathra Baznika — sodba, ki bi se ■zrcalila iz njegovega poročila sama od sebe, pa čeprav bi je dečko ne bil zapisal: Sodba se glasi: "Reči pa moram, da bodo ljudje, ki so tam v Ameriki toliko opevali in podpirali komunistično partizanstvo, daja lo zelo bi mi želeli, da bi tudi Vas ta sodba ne zadela. Ali morete reči, dt, Vas ne? Žal, danes si morate priznati v svojih srcih in svoji vesti, da je to prav vse, kar ste dosegli. Ne bomo se vdali skušnjavi po po maščevalnih besedah, toliko pa zapišem, da kar se nas tiče, Vas prav iskreno pomilujemo. * * # Mr. Anton Grdina je imel navado zadnje čase, da je rad zapisal na naslov Vas, gospodje in gospe: Dajali boste odgovor pred narodom katoliške Slovenije. Iz tega se vidi, da je še vedno — upal. . . Father Bazilik se ne sklicuje na narod, niti ne samo na katoliški del naroda v stari domovini, on naravnost pravi; . . . odgovor pred svojim Stvarnikom. . . . Iz tega se' razvidi dvoje: Zapisal je svojo opazko na naslov onih, ki pravijo, da verujejo v Stvarnika in še kaj več. - Drugič je razvidno to, da po njegovem mnenju katoliškega naroda v Sloveniji ni več, zato ne bo mogel klicati na odgovor. Torej tako kot P. Hugo: Mori-turi vos salutant . . . ; Lepe reči ste toxej "dosegli," lospodje in gospe! Mi k temu ;amo pristavljamo: Bog daj, da bi se NE izpolnile besede Fathra Baznika, ki pravi: "in ca odgovor ne bo lahak. . . *> * * Človek ne more sproti vsega opaziti in tako se je zgodilo, da nisem sam od sebe opazil, kar je nedavno tega zapisal u-rednik Ivan Zupan v neki uredniški notici. Pozneje so me o-pozorili in povedali, da vsaj deloma leti tudi na mojo kolono. Zapisal je torej gospod I-van Zupan: ". . . vsak pes enkrat utihne." To je gola resnica. Zato nič ne trdimo, da "psi," ki nas je imel Ivan Zupan v mislih, ne bomo utihnili. Saj bo moral z nami vred utihniti tudi ubogi "pes," ki so ga prav pb pasje vrgli iz hiše Zupanovi varovanci, komunistični partizani - jo brez dvoma ima, zalajalo ke-sanje, bridko kesanje nad strašno slepioto, da ni pravočasno poslušal — ne našega, ampak SLOVENSKEGA "lajanja." — Tisti pes v Vaši vesti, gospod I-van Zupan, ne bo utihnil prej kot boste utihnili — Vi! * * * "Sin Notranjske" v Ameri-kanskem Slovencu nam je zabrusil : "Potem se pa jezite, da vam ljudstvo ne sledi." Gospod "Sin!" Mi nismo nikoli zahtevali, naj ljudstvo "sledi" nam. Svetovali smo pa, resno svetovali, naj sledi dogodkom, djestvom, razvoju položaja. Zato smo pisali o dejstvih in slikali položaj po verodostojnih poročilih. Tisti izmed ljudstva, ki so po branju Ameriške Domovine in še dveh drugih listov dejstva poznali, so jim večinoma tudi sledili in BELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. iz ust "učitelja z mnogimi živ-Ijenskimi skušnjami," ki se je glasila kratko in jedrnato: Dervišarija. . . Nič ne dvomim, da bo enako kritiko dobila pričujoča kolona. Nič ne de. Naj jo dobi. Če je poročilo Fathra Baznika, da ustvarjali pravilno sodbo o po-,v stari domovini po šolah visi loža ju — ne tako kot Vi. Niso sledili nam, sledili so dejstvom. Nekaj Vas je vseeno bilo, ki ste zamenjavali dejstva in "bavibav." Vi, gospod, ste med tistimi, ki ste ta dejstva zavračali in pripomogli do tega, da nekateri naši katoliški listi in ljudje niso hoteli dejstev priznati in so jih nalašč držali proč od 'ljudstvi," so o njih molčali, ali pa celo nalašč postavljali v drugačno luč nego so prihajala od TAM. Med temi je poleg Glasila in Zarje in Novega Sveta tudi Amerikanski Slovenec, kjer ste napisali svojo ponesrečeno reč. Ljudstvo počasi vseeno dobiva predse DEJSTVA in je razočarano ne samo nad potekom dogodkov ampak tudi nad Vami! * * * Ko je Father Sla je nekako pred dvema leti napisal v Zarji nekaj o Stalinu, komunizmu in tako dalje, je bil to njegov — zadnji prispevek. Zakaj, je znano. Prav ni bilo, pa za to tu ne gre. Takrat se je slišala po "underground" telefonu kritika o tistem članku Fathra Slajeta okojev in Križman sta trdi-i, W bosta zelo pogrešala ■ bi lja, ki je bil pošten in naj, človek; brez napak pa vzgoiiadva nista. "Tako smo že *nes de jutri," je dejal ega •a.n- "Trudimo se in de-;1, (i,:m nazadnje vse vkup reh^'Pomaga. Kaj hočemo? ^ v«a je letina." iazajf«n se je smilila Jerica, o r/z otrokoma omahovala res to in si brisala oči. D asi rečfa veliko pretrpela, je n sg Posedaj vsaj nekoliko ji, K in zadnji dan ji je bilo . Ah upanje, da se Gašper imelf rne. Zdaj je ostala ga_ ste. tvema otrokoma, ki ji ne ved ne svetovati, ne poma-sice' Mala Jerica je komaj pa *'> kaj da pomeni izpre-,rek°ako brezskrbna je hodi-e g" Materini roki in gledala li nekoč odgovor pred svojim | katoliški slovenski narod! La-Stvarnikom in ta odgovor ne ja, laja, na vso moč žalostno bo lahak." j zavij a ta "pes" — Ivan Zupan Vidite, gospodje in gospe!;ga ne sliši. Tega Ivanu Zupa-Nas ta sodba ne zadene in Sjnu ne privoščimo. Še manj mu tem smo v teh žmešanih razme-; pa privoščimo to, da bo prišel rah — jako mnogo dosegli. Ze-|dan, ko bo v njegovi vesti, saj Titova slika namesto KRIŽA — če je to dervišarija — in če je dervišarija tudi vse drugo, kar smo te dni brali o starem kraju — naj bo tudi ta kolona zgolj — dervišarija! Sprejeto in podpisano! -o--— Francoščina — bliskovit jezik Doslej smo poznali samo bliskovite risarje in bliskovite fotografe (ali brzo-fotografe). Sedanja vojska pa nas je seznanila tudi z "bliskovitim vojskovanjem" in neki švedski učenjak je odkril celo "bliskovit jezik." V tej panogi so Francozi izmed vseh narodov na prvem mestu, švedski učenjak je dognal, da spregovori Francoz povprečno po 350 zlogov v eni minuti. Celo Japonci spregovorijo le 310 zlogov v eni minuti in Nemci, ki so se bili v "bliskoviti vojski," so Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. (x) Išče se ženska Sprejme se ženska, da bi prala in likala; samo 2 v trgovski družini. Pokličite ENdicott 0670. (163) MALI OGLASI Ali bi radi barvarja? Ali potrebujete dobrega barvarja ali papirarja? Dobro ill poceni vam napravi John Peskar 3604 E. 80. St. DI 8408 (163) «Za novoporočence! Proda se malo rabljeno pohištvo, lepe svetilke in električni šivalni stroj, lepa bela Grand kuhinjska peč na plin; vse v dobrem stanju. Oglasite se po 5 uri zvečer na 1857 E. 63. St. (x) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 glede na bliskovitost jezika da-|AdcHson zgorej. Vse udob-leč za Francijo, saj spregovo- nosti in centralna gorkota. (x) rijo v minuti sto zlogov manj kot Francozi. Tudi zgovorni Italijani spregovorijo v minuti le 230 zlogov, Angleži 220, a Polinezijci le 50, so torej najbolj počasni. -o-- — Okrajšana označba funta "lb" izhaja iz latinske besede "libra," kar pomeni funt. Belgijski kralj Leopold III. je pričakoval, da se po petih letih zopet vrne na, svoj kraljevski stolček, a pojavile so se v državi stranke, ki mu bodo ta stolček najbrže spodnesle. Leopold je bil v nemškem ujetništvu ter po ameriških četah osvobojen 7. maja letos. PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, , Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) MALI OGLASI Pivo Pivo na zaboje raznih vrst dobite pri Emery's Bar 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. (169) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo plhalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. ______(x) Hiša naprodaj Proda se hiša na Coit Rd. 5 sob spodaj, 5 zgorej, za vsako stanovanje furnez, dvojna garaža ; spodaj se lahko vselite takoj. Na odplačila. Lastnik je na 1903 W. 54. St. (164) Ceste in že itak slaba pota na otoku Okinaiva so v takem stan ju, da je vsako prevažanje s trulci ali vozovi nemogoče, ker bi vse obtičalo v globokem blatu. Zato pa so ma-rinom na fronto dovažati hrano in vodo ter druge potrebščine z letali, kar so spustili na tla s padali. Na sliki vidimo naše vojake, ki pospravljajo, kar jim je padlo izpod neba. Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandei Drug Lodi Mandei, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredali. Hiša za 2 družini Proda se hiša na E. 71. St. 10 sob, za 2 družini, porč spodaj in zgorej, furnez, škriljeva streha, velik lot, 3 garaže. Vdova proda radi odhoda iz mesta. Vse. lite se lahko takoj. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (181) Vino Prvovrstno ohijsko vino. Posebnost za ta mesec $2.50 galon. Emery's Bar 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj. __(169) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists 1 Votral St. Clair Ave. in E. 6Stk ENdicott 4311 Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 16, 1945 Kup Z M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN £ id Po tej misli je začel grof Vo-lonov z mrzličnim, nemirnim glasom dajati povelje za poveljem, navodilo za navodilom. Sli so jezdili kakor strele na vse strani, da bi obvestili poveljnike posameznih, utrjenih postojank ne le v prvi, marveč tudi v drugi in tretji obrambni črti, da so Angleži planili v napad in se bližajo Bal^klavi. Kljub vsej samozavesti in zaupanju v rusko moč Volonov le ni bil docela gotov, da Angleži ne bodo predrli čez prvo njihovo črto. Če bodo Angleži v gosto stisnjenih oddelkih, potem jih bodo topovj pokosili do zadnjega. Potem se ni treba bati, da bi njihov napad prizadel Rusom kaj škode. In zavezniki bodo dobili nauk, tako krvav, kakor ga v tej dolgi vojni še niso! Volonov se je bal samo nečesa, njegov strah se je znova in znova porajal v misli: "Kaj pa če bodo napadali ... v razkropljenih, raztegnjenih vrstah . . . kaj pa potem? kjer je vladalo mrzlično življenje in beganje. Šele pozneje, ko je stal v prvi črti na bregu, odkoder je z daljnogledom lahko razločil v daljavi tanki, črni trak, ki je brzel proti ruskim postojankam — sovražno konjenico — šele tedaj je Volonov postal pozoren na nekaj, česar prej v razburjenem poveljevanju in mrzličnem razmišljanju sploh ni opazil: Videl je, da Suratkan ni odjezdil z njimi v prvo vrsto in da je zginil, ne da bi kdo vedel, kd'aj, ne da bi kdo mogel povedati, kam . . . Šeststo vitezov smrti. Nebo se je bilo medtem zopet stemnilo, megle so se zostle, zdelo se je, da se siva zavesa spušča tik do zemlje kakor žalosten mrtvaški prt. Sedem in dvajseti polk indijske brigade se je v gostih vrstah pomikal naprej po ravnini proti temnemu ustju Doline smrti, ki je bilo pripravljeno, da požre teh šeststo hrabrih Tam daleč, toda že tako blizu, da je bilo mogoče razpoznati prvo vrsto konjenikov, ki so se razvijali za napad, se je prikazal sovražnik, prihajal je vse bližje . . . Topovi so bil pripravljeni za ogenj. Častniki so z daljnogledom sledili premikanju angleških konjenikov. Še deset sekund, pa bodo Rusi dali povelje za ogenj! Grof Volonov je slutil nekaj hudega. V divjem diru se je s svojim spremstvom vrnil v drugo ob- rambno črto. Tam se je ustavil na bregu in odondot pošiljal na vse strani povelja, katera so raznašali pribočniki. Zdaj se je pri njem spet znašel Surat-kan, ki je bil zdaj docela miren in je nepremično gledal v daljavo. Nekdo od častnikov je vzkliknil: ;!!(:$ "Pripravljajo se za napad!" "Naj baterije začno ogenj!" Grof Volonov. je to zapove-dal z mirnim glasom, vendar je častnik zapazil, da mu je glas hripav od divjega srda in od razburjenja. Povelje za ogenj je letelo od baterije do baterije, od topa do topa ter se izgubljalo v prvih pokih topov, ki so začeli bruhati smrt in uničenje v na- skakujoče vrste . . . * * * Sedem in dvajseti polk indijske brigade se je spustil v napad. S sklonjenimi glavami, krčevito stiskajoč kopja in sablje,, najprej častniki, za njimi vojaki — tako je sedem in dvajseti polk drvel naprej vse hitreje in hitreje ,zajel ga je vihar si- Ali ne bo potem vse topovsko ljudi, ki se niso menili za og-streljanje zastonj?" njeno smrt, prežečo na višinah Zavpil je častnikom, ki so čakali novih povelj : okoli Balaklave. Slišati je bilo samo topota- "Naj polk pehote i tako j zase-;nje konj; hrzanje, ki je plašno de drugo črto! Takoj!" Sam pri sebi je zamrmral: "Za prvo je tako in tako že prepozno! Ne bi več prišli o pravem času tja!" Vsa ta nenadna reč z angleškim napadom mu kar ni hotela ugajati. Morda pritiskajo za indijskimi konjeniki drugi angleški oddelki . . . ? Kaj pa, če je to splošni glavni napadi, ki so se nanj zavezniki tako dolgo na tihem pripravljali, ne da bi on ali kdorkoli od ruskega poveljstva računal na to . . . ? Naj je bilo kakor že! Zdaj ni utegnil (premišljevati. Položaj je bil zdaj tak, kakršnega je ustvaril angleški napad, s tem je bilo treba računati in se ravnati po njem! Zavpil je še enkrat častnikom : "Naprej! Gremo v prvo črto! Častniki so zaobračali konje, jih pognali za Volonovim in zdrveli naprej proti utrdbam, V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Raymond Mivšek ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči dne 16. Julija, 1940. Sinko ljubi, dragi bratec, več ne čuje Tvoj se glas, v raju uživaš zdaj veselje, prosi tam Boga za nas. Žalujoči: STARŠI. BRATJE in SESTRE. Cleveland, O.. 16. julija, 1945. vstajalo iznad stisnjenih vrst in žvenket orožja. Z Balaklavskih višin je začel prihajati hladen vetrič. Zdelo se je, da udarja hladen dih z drugega sveta, iz cesarstva smrti, ter pozdravlja in opominja vojsko, ki je jezdila smrti naproti. Zastavice na kopjih konj eni kov so plapolale kakor pisani jeziki, kopja so stala pokonci v rokah vojakov »kakor gost gozd vitkih stebel. Tudi perja-nica na čeladi starega junaka Warrentona je v vetru veselo prhutala, toda obraz tega pre-skušenega vojaka je bil te trenutke trd in negiben kakor kamen. Da, besede so bile zdaj čisto odveč . . . Warrenton in Vickers sta jezdila nema in resna kakor na veliki paradi s sabljo v desnici, v levici pa sta držala vajeti svojega konja. Samo zdaj pa zdaj sta dvignila glavo in pogledala v daljavo, tja na tiste bregove, za katerimi so čakali nanje ruski topovi, pripravljeni, da začno bruhati vanje o-genj in zaorje smrt v širokih brazdah pot med vrste teh neustrašenih šest sto vojakov, ki so na slepo, brez oklevanja in brez srahu jahali v gotovo smrt. Oba sta računala: "Še dva tisoč metrov ... Še pet minut . . . potem vzdignem sabljo . . . trobentači bodo dali znamenje za napad . . . vojaki bodo pobesili kopja, vzpodbodli konje ... in planili bodo naprej ... Ta trenutek bodo zatreskali topovi z vseh strani . . . šest sto mož se bo znašlo v tem peklenskem kotlu, iz katerega je mogoče samo naprej, a nikdar več ne nazaj . Tam, na istih bregovih so nevidna vrata, skozi katera drži pot iz življenja v smrt . . . ' Warrenton je vzdignil sabljo in trobentač je zatrobil, naj se indijtska brigada pripravi in i kraj ! am še in nada kot st •rmadi radij lahko Pa n< taji s t vest ti ang iti vel « ukcijc "ičeli ] tiri fi ahka Sele z odo le . bode