Glasilo slovenskega ženstva Št. 1 v Trstu 2. januarja 1897. Letnik I Slovenka. Slovenka sem ; Slovenka m) rodila Je majka dragomila. Dolžnosti moje dobro so mi znane : Pred Bogom vsegambgočnim klanjam glavo. I nj('inu pojem slavo, ¦ Ki sam gospod vesoljnosti prostrane, V slovensko je deželo *?Mil#ir rtii zibelo/' ¦ ' Za Bogom narod! Njemu le goreče. Dokler v prsih živo' mi trepeče, Srce zvesto ostani. Ž njim. radila, ž njim čii iia, trpela : Ž njim žalostna, vesela :. Ž njim tukla v boj, ko treba bo mu brani: Ž njim slavna in ponosna, (,'e vračala se bodem zmagouosna! A ko odvrne Bog nam dneve b jne, In tekle ure bodo nam pokojne, Z družicami, ko ptica v mladi vesni, Prepevala slovenske bodem pesni: Otrokom svojim razkladala čine Junakov slavnih drage domovine: Sejala v mlada .«rca seme zdravo, Učila spo-tovati majko Slavo, In ne se vragov malodušno bati: Xositi po koncu glavo. Ljubiti na vsikdar svoj jezik zlati : Značajnosti jeklene Učila z vzgledom mlade bom Slovone. In kedar tujec pride mi pred .vrata Ponujat mi česti, veselja, zlata, "; Da le svoj narod zatajim, nikoli Te neprenosne boli . Ne prouzročim .dragi majki Slavi. Preboile naj me prej, naj ine ffbglavi, ' • 1: A jaz, nikdar v nesramno trgovjno Ne- bom opravljala, ne. svetinj breze niU : -. Značajnost — je/. 1; — narod -t- domovino ! Ostanem pri Slovenih ; Nazaj, tujin ! Navzgor teko naj roko, .\ izlajalka jaz ne bom na veke'. " Slovesen je naš dan. Pozor, sestrice! Povzdignimo desnice ; ^ Po sitni domovini naj razlega Iz src kipečih svet i se ijrisega, T>x vse mladic, deve vse in ženki' .'Hi konca dni ostanemo Slovenlte'. Zaincjahi (,'c torej hočeš, premila slovenska mati, da , l)odeš prava olikovalka svojega naroda in sa- ' donosna vzgojiteljica zlate svoje dece, jemlji ..-t/ocf/f ho l-njigo v roke. I v a n J e me r š i č. . Eyo -Vam, mile sestre, drage Slovence list, kate-rey:a ste si želele. Našo idejo so pozdravljali nekateri prisrčno, nekateri veselo, a drugi vsaj prijazno. In će se je tudi komu zdela nepotrebna množitev slovenskega časopisja, ideja je bila vendar, dobra, spoznal je, da navzlic razmerno velikemu številu časopisov, utegne list koristiti: > prav mnogo, ako ga bode .seveda naše ženstvo podpiralo in čitalo. . - Nekateri dobro misleči in dobro koteči rodoljubi in pisatelji izrekli so prav poštenim namenom svojo Jmja/en, da bode listu nedostajalo dobrih, v resnici kaj vrednih spisov. Ali moj Bog! Saj imamo poleg izvrstnih pisateljev, ki so gbečali sodelovati, ¦ . Priloga 1. št. „EDINOSTI" . Str. -2 .SLOVENKA' St. 1 to ali ono; piši, razpravljaj, kar te veseli najbolj, a piši tako, da bode zanimalo tudi druge! Nekateri so nam izrekli svoje pomislike radi naročnic. Ali moj Bog! Bi li ne bila sramota, da bi vse slovensko ženstvo (brez naročnikov tudi ne bode) ne moglo vzdrževati enega samega, tako cenega lista? V vseh ženskih podružnicah družbe sv. Cirila in Metoda je okoli 3000 družabnic, med temi bode jih vendar toliko zavednih za stvar, da bode list osiguran. Bila bi res prava sramota za slovensko ženstvo, ako bi list hiral radi nedostajanja naročnic. Ali tudi čitali bodo morale Slovenke svoj list, in, ne kakor se čestokrat dogaja, da leži cel kup nerazrezanih in še zapečatenih listov tam kje na mizi, če ne ceI6 v kakem kotu. .Sedanji vek imenuje se vek čitanja kakor je bil v starih časih vek govorništva. Ali žalibog! mnoge naše matere vzamejo prej v roke kake nemške, francoske ali italijanske romane in novele nego slovensko knjigo", — toži župnik Jemeršič v znani svoji knjigi. Slušajte, Slovenke drage, svet slavnega pesnika, ki pravi : — „Svoje — tudjem svedj predpostavljajte. Svoje hudje — bolje je no tudje Izvezeno, resam podkičeuo..." Čitajte, ker ljubite čtivo, le čitajte tudi v tujih jezikih ali čitajte najprej to, kar se vam nudi v vašem, da se same vnamete za stvar in jo potem širite v svojih krogih! Ako ne boste poznale našega slovstva, naših knjig, naših pisateljev ter ne našega lepega jezika, ne bodete mogle biti nikdar oduševljene iz srca za Slovenstvo. Kako bi se tudi mogle oduševljati za to, česar ne poznate, kako ljubiti jezik, če ne poznate njegove lepote, če se ne znate razgovarjati v njem, kako bi mogle ljubiti na- i rod, kateri vam je tuj in kojega ne umejete? Žal, da i je bilo do zdaj v Slovenkah tako; izobražale so se v ! drugem, tujem duhu, za svoj rod in dom prihajale so le'; na veselice in plese, ker so tako hoteli njihovi očetje i — Slovenci. ; Nadejamo se, da skoro poreemo: ti časi so za! nami! Višja dekliška šola v Ljubljani morala bode po-: praviti te nedostatke in »Slovenki" bode tudi namen j opozarjati naše ženstvo naj bode narodno, naj bode — \ — slovensko! Zakaj bi se ponašale in šopirile s tujim; perjem ? — — — I tudjim se paunite perjem Kraj svojega perja, zlatoperja... ' očita zopet pesnik in svari, da bi nas mogle ponosne! ,tudjinke* radi tujeg§ psrja . „pr'jekoriti"' in da njihovi ukor bi upičil kakor kača. i Najprej svoje, a zatem tuje, tako delajo vsi na-j rodje in zakaj bi baš naš narod ljubil bolj tuje nego» svoje ? Dokler sami ne ljubimo svojega, dokler se sami' ne potegujemo za svoje z vsemi silami, dokler sami ne' spoštujemo sebe in svojega naroda, svojega jezika, šegj in svojega slovstva, zaman bo izdihovanje po napredku li Možje da, naši možje so se že čestokrat izkazali » idealno, požrtvovalno ljubeznijo do naroda, delujejo in bojujejo se še, žrtvujejo časa in imetja ali žal, da je bil, je in bode ves njihov trud zastonj, ako si ne pridobi tudi ženstva za svoje ideje. Pri razpošiljatvi „Pozivov" na Slovenko pisal nam je naš ženijalni Aškerc med drugim tudi to : .Čeprav imamo mi Slovenci brž preveč ko premalo časnikov, vendar mora vsak pameten človek pripoznavati važnost Vašega podjetja. Če bode Vaše žensko glasilo prinašalo dobrih člankov in bode spretno uredovano, utegne veliko koristiti izobrazbi našega ženstva. In to ženstvo naše je res sila zaostalo! Kaj pa čitajo takozvane meščanske dame ? Domača literatura jim je španjska vas. A govoriti o važnosti ženske izobrazbe, reklo bi se vodo v morje izlivati. Žensko vprašanje je jedno najvažnejših vprašanj tudi za nas. Ako hočemo napredovati v svetovni omiki, napredovati mora vsporedno z moškoj inteligencijoj tudi ženska, drugače smo zgubljeni." V drugem pismu pa zopet: Pozabiti ne smete, da boste izdajali »Slovenko" ravno za — Slovenke in ne morda za Poljakinje, Čehi- . nje ali Rusinje, ki so svoje slovenske sestre daleč daleč prehitele v marsičem. Ali Vas bodo mogle in hotele razumeti vaše lepe Slovenke in pojmiti Vaš plemeniti namen? Ali Vas bodo dovolj podpirale gmotno in duševno ? Bojim se tudi jaz kakor G., da pojde težko. Toda ne obupajte, nego pogumno na delo! In drug uzoren duhovnik, visoko naobražen filozof in umetnik zajedno nam je pisal: „Vest o novem ženskem listu me je zelo razveselila. Dobro došel — na mnogaja leta ! Vi dobro veste, koliko važnost pripisujem Slovenkam za preporod našega vedno šepajočega in v temi in negotovosti tavajočega naroda. Stokrat sem že rekel, da ostane brez podlage in brez trajnega vspeha vse možko delovanje in ves napor rodoljubov, ako ženske posebno inteligenca ne bodo odločno narodne. Prva vzgoja je vsa v njih rokah in baš ta, prva vzgoja je odločilna. Ako vcepi že mati mlademu otroku v rahlo srce ljubezen in veselje do naroda in do njegovih svetinj, potem je narod rešen. Mnogo dobrega nam prinese višja dekliška slovenska šola v Ljubljani, kakor nalašč o pravem času pride še Vaš list. Izvrstno! Zdrav bode moral biti, eleganten, posebno naroden in — slovansk. Vsega ne bode možno doseči že v prvem letniku ; počasi a dosledno in napredno. Čestitam in želim najboljšega vspeha!* Tretji, Ijübezüjivi "pisatelj spisov za mladino, odgo-varjaje na ,Poziv" je vskliknil veselo: .Slovenko" radostno pozdravljam. Upam, da jo pozdravijo v s i Slovenci, osobito pa Slovenke z veseljem, s kakoršnem sem jo jaz!" Urednik uglednega leposlovnega lista odgovoril je brzo na dopisnici: .Bog živi .Slovenko", ideja imenitna. št. 1 »SLOVENKA« Str. 3 . A vnet rodoljub odzval se je »Pozivu* takö-le: »Srčno želim, da se skoro porodi .Slovenka" — mati rodoljubja snujoča krog domačega ognjišča načrt za načrtom, kako obvarovati deco pred tujimi navali. .Slovenka" naj nosi žar domovinske ljubezni tja, kjer vlada sedaj še nebrižnost za naše narodna svetinje ali pa celo sovraštvo do njih. „Slovenka" bodivzbujevalka narodnega ponosa med našim ženstvom, ona bodi prerokinja znaneča nam svetlejšo bodočnost. V to ime bodi iskreno pozdravljena !¦* Ne mogle bi .Slovenke' bolje priporočati nego so jo priporočili imenitni in izkušeni možje .slovenski v svojih pismih, iz katerih smo posnele njihove krasne pozdrave in priporočila. Toda ne samo naši možje, tudi naše narodne dame pozdravile so vest o našem listu z oduševljenjem. Obilo vzpodbuje in laskavih besed ter obetov, da nam pomorejo, poslale so nam skoro vse imenitnejše ljubljanske dame. Navajati iz vseh njihovih ljubeznivih pissm, bilo bi predolgo. Idealno navdušena, izobražena narodnjakinja pisala je nekako tako-le: „Vaše pismo sem prejela in radostno pozdravila .Slovenko". Da ste se odločile izdavati list tako potreben našemu ženstvju, odobravati in podpirati moi-a vsaka zavedna domorodkinja. Težko breme ste si naložili toda neustrašenost in dosedanja delavnost na literarnem polju nam je porok, da bode novi list častno vršil svojo nalogo. Dobo se pač tudi tu ljudje, ki poreko, da je še prezgodaj in da je treba čakati, ker ne bode dovolj iz-obraženega ženstva in sto druzih pomislekov. Začeti je treba enkrat, saj smemo računiti na podporo od strani možkega razumništva, kateremu je dolžnost podpirati nas. Da so naše dame tako malo-brižne za v s e stvari, ki se tičejo našega naroda, da so one, ki se prve klanjajo vsakemu tujemu uplivu, je rak-rana v našem narodnem življenji in skrajni čas je, da se ta rana ozdravi. Nemške šole kvarijo mnogo, ali napačna domača vzgoja ter vedno čitanje nemških knjig napravlja mnogo večjo kvar. S pomilovanjem gleda marsikatera gospica na slovensko knjigo in jo prezira, ker ne ve za domače bisere. Imenitno nalogo buditi, kazati na lepoto našega jezika, vzbujati veselje do domačih pisateljev in pisateljic, dramiti zaspanke, vtrjati mlačneže to bodi „Slovenki' namen. Zatorej pozdravljen bodi prvi ženski slovenski list, dobro nam došel !' Sklepamo: Vi vsi, ki soglašate z nami podpirajte »as, a ve Slovenke drage, pomislite, da ako bode list sijajno vspeval, bode vaša čast, ako bode pa hiral... sramota. Uredništvo. Triglav. SiJisal idealist. „Warum denn in die Ferne schweifen? Sieh', das Gute liegt so nah'!" I. V Gracu, v znaa«« hotein .Wien" 90 sedefi trij* Slowad, vsi nriadi, vsi l«pi. Videl si jih ondi vs»k v«čer, vedno za isto mizo in vedno na istih stoleh. Prišli so skupaj točno ob 7. uri ter odšli istotako skupaj točno ob V.IO. In kadar so prišli, zašumelo je mej natakarji: , Triglav'* je tu ! — Sedeli pa so vedno tako, da so videli v prvo sobo tik veže ter mogli iz dalje namiga vati si s pikantnimi deklici, ki so hodile ukusno načičkane z velikimi, pisanimi, ilnatimi vrči po pivo ali pa z brušenimi steklenicami po vino za svojo gospodo. Tako je bilo pri mizi /Triglava" vedno dosti smehu in govorjenja. In kako tudi ne ? — „Triglav' je bil dvotipen, šaljiv in ljubezniv do vedno poredno se nasmihajočih modernih Heb, katerim se je nepopisno dobro zdelo, da so „doktorji" toli prijazni z njimi, preprostimi, slabo plačanimi, a mnogo trpečimi služkinjami. Kadar je zašel k .Triglavu" kak slovenski pomarančar ali kostanjar, nagromadil se je v hipu sredi mize izbor najlepših in najboljših, rdečih in rumenih naranč ter cel kup dišečega maronija. Potem pa se je začelo bombardiranje lepih deklet, ki so vriščć in hihitaje lovile po zraku leteče pomaranče in kostanje, pa ometavale koketno izbegovaje svoje napadovalce z lupinami in luščinami. Seveda je tako idilično zabavanje veseljaškega .Triglava" vznemirilo in razkačilo marsikaterega filistra, ki je hotel v miru prebavljati svoje „ledice" ali „jetrca" tam v kotu za svojim „Abend-„Blattom" poleg vrčka piva. Nu, „Triglav" se ni brigal za godrnjače, nego se grohota 1 in ometa val veselo svojo pot. O, ta mladina! II. In zopet so sedeli na svojih stoleh v hotelu „Wien". „Triglav" se je prav vrnil z velikonočnih počitnic. Vse je ostalo pri starem : stoli, miza, natakarji, punice z vrči in s steklenicami, pomarančarji in kostanjarji, prijatelj Ciril, prijatelj Anton.., toda prijatelj Ivan je bil spremenjen popolnoma. Ni se smejal s tovarišema, ni se šalil s punicami, le jedva nasmihal se je, sicer pa molčal ter razmišljeno strmel v svojo časo. „Pa kaj ti je zlomek ? ga je vprašal končno Ciril, širokopleč, visok mladenič lepe Paibensove glave in krasnih brk. „Že ves večer molčiš! Ali imaš domotoije ?" Ivan se je le melanholično nasmehnil, pa molče dvignil svojo kupo k ustom. Odgovoril ni ničesar. „Vraga, menda vendar nisi zaljubljen ! ? — Boga mi, držiš se kakor Romeo, ko je moral zapustiti Julijo radi slavca!" se je norčeval Anton. „Prosim, radi škrjanca!" je zinil Ivan. „Sicer pa — končno — slame ali škrjanec — dejstvo je, da sem res zaljubljen!" „Ah ! — K^j ? — Torej zaljubljen ? — Ha, ha, ha! ^ Beži, beži! Ti^pa zaljubljen! — Za koliko tednov ? Pomisli vendar, kaj poreče Malči!" Ivan pa je naslonil svojo kodravo glavo na roko' otožno se smehlja, pa molče čakal, da ga nehata oštevati ogorčena prijatelja. Potem pa je dejal: ,V9ak po svoje 1 Tudi jaz bi dobil kedaj morda bogato krasotico, kakoršna je vama idejal. Nu, sedaj ne pustim Manice za ves svet, za žensko krasoto celega Str. 4 „S l 0 y E N K A" St. 1 ¦ Gradca ! Maiiica mi je najlepša in najbogatejša; dasi nima ničesar. Njo hočem vzeti za ženo, le njo, zakaj samo ,z " Manico :l)om niišel vso srečo"; - ¦ ,A če te zapusti tvoja'Manica ?" ga je naglo vprašal Tone. i " .... . ,Ah, to ni možno! Ona me ne...' • '¦ ,fPa recimo : č e te zapusti! •' ;Potem... potem... kaj vem V — menda zblaznim! •— menda skočim v vodo, pod vlak, da se končam !' je odgovoril Ivan-, lica im so mu-zažarela in plave, sanjave oči so se mu zaiskrile. ... Prijatelja pft sta se zagrohotala. •'»Oh, ti si bolan ! — ti nisi več normalen ! — O, ' o, daleč si že padel! — Obžalujem te! ubožec!" ' In še dolgo sta se rogala Tone in ¦ Ciril svojemu tovarišu, ki pa je nelial braniti se ter ju je konečno le poslušal, kako se oženita onadva, praktična prijatelja... ¦ „Fuit Ilion, fuimus Troes... sedaj pa je minilo vse! " Ne čudita^ se,- zakaj res je, da sem našel pretekle počitnice dekleta, katero ljubim resno in -premišljeno, katera ljubi i mene !" ,Ali je lepaje vprašal Ciril. ,,Lepa? — Ne vem. Menda ne. Prijeten obrazek ima in blaga, plemenita in izobražena je... ah! — da bi | jo poznala vidva !"^ „Ali je bogata?" je poizvedoval Anton, zvijaje si novo cigareto. „0 ničesar nima!' je odgovoril Ivan ter se nekam plaho ozrl po tovarišili. „Nič nima ! ? — In ti si zaljubljen... ah, beži! —-ne bodi prismoda !' ga je zavrnil Anton. ,Zakaj pa? Kako si čuden!" ,Niti lepa, niti bogata... boga mi! — grozen ukus! Ne umejem te", se je odzval Ciril z rahlim zaničevanjem v tonu govora. , .»Kaj me brigata lepota in bogastvo!" se je branil Ivaij, ravnajo si svoje plave kodre. Bil je bled, vitek mladenič z jedva vidnimi brčičami. »Obojega ni treba i k sreči. Manica je učiteljica..." .. »Oh, oh, učiteljica ! — emancipirana učiteljica !' je strmel Anton, glade si kratko rdečo brado. .Nosil je na-nosnik. „.Ha, opuosti Ivan: ti si bedak !,' j,e dostavil Ciril, zavihniLbrke ter, izpraznil čašo. »Kaj pa boš z učiteljico? ¦ ¦ Kaj Ji zna? Gospodinjiti ? Nič.! Kuhati? Nič! Samo na „abecednik" se razume, sicer nič in nič! Ne bodi tepec! Napihnjene beračice vendar pe boš jemal. Še celo krilo za poroko, jej boš moral, kopiti sam! As čim? Hoj, pOr misli, pa ne bodi tolik idealist!" , . »Da, daj ti si slep idealist!" mu je pritegnil Ciril. ¦jDomišljuješ sij da. boš..mogel živeti ob sami Manični ljubezni, ob Manični srčni plemenitosti in jzobraženosti! Kaj plemenitost!. Denar, to. je glavno za srečen zakon, zakaj ob krulečih- želodcih in scefranih ¦ rokavih — prokleto !.—: sß, neha vsa poezija." , ,. „Takö je^ dobro si povedal!" pritrjeval je Tone in junaško pil.. »Zaljubljenost je neumnost. Hvala Bogu, da : vsaj tega ne pozaam!".. . , . »Jaz tudi ne !": je-pritaknil naglo Ciril. - .To pa rečem",: je .nadaljeval Tone, „to pa rečem : če se bom kdaj -nav^^jsa.! na kako babnico...." „0-, prosim govp>ri,:,malo. finejše !', ga je karal Ivan. •i , »... če bi s^.zniotU kdaj s kakim dekletom, morala 1)0 imeti lep.;pJ)raZj. kipn.o rast, predvsem pa vsaj trideset tisočakov-!"*,fv,- ¦,i.Tak6 jßv liki),-je!-Brez lepote in brez denarja pa -ženske resno niti ne pogledam", je modroval Ciril ter gladil brke. . . . . (Pride še). Želja ill nada. v Kiuši ini-trepeče želja. Zreti mu v oči sanjave '. Zop'^t. iz srca nestrpno Plo ve vzdih za njim v daljave Ko se astri cvet razvije, Predno roža se razsuje, . Prišel bode v kraje naše Zabil tU dežele ptuje. Bolest. Do srca bolt/st mi šine, Kot bi pičila me kača. Kedar vodna sestra moja Jezfk moj mi s tujim vrača Se solzami mislim na-te. Zvesta in uesrečna mati. Lepa mati domovina, In na-te nvoj jezik zlati. / . Vida., Mladostne sanje spisal Vanda • iMoja dobra Zorka '. Dva tedna sta že prešla, odkar se ne vidiva, draga mi prijateljica; dva tedna že odkar sem ostavila rojstve-ni kraj, odkar sem se poslovila od preljube obitelji, poslovila od vseh predragili mi prijateljev, ki so me spremili v domačo cerkev — k poroki. Ker se ne povrnem še tako liitro s svojim soprogom v hišo, kjer bodem -odslej gospodinjila, ker vem, da se ne snideva še tako kmalu, hočem ti vsaj zabeležiti par vrstic. Draga mi Zorka ! Ti poznaš vso mojo prošlost, znan ti je vsak do-godljaj iz mojega življenja, in ravno zato nočem ti hiti sedaj, četudi soproga, prikrivati ničesar. Vedno sva si bili najboljši in najiskrenejši prijateljici, kakoršni hočeva tudi ostatii. S tem,le pismom vred dobiš tudi moj dnevnik, katerega sem vzela radi neke tajne sile s seboj. Gotovo se čudiš in . radovedno povprašuješ:' Čemu mi bode njen dnevnik ? zakaj ga. pošilja meni ?" — Evo mojega odgovora : Popreči hočemti sebi in svojemu Stankotu nekaj neprijetnega. On bi se gotovo razveselil najdenega dnevnika, a ne toliko njegove vsebine, kajti ista bi ga storila gotovo ne'šrečnega. Padi tega ga pošiljam tebi, da mi ga shraniš, dokler se ne vrnem. Pročitaj ga in gotovo uvidiš, da ravnam pametno", kajti čemu bi z njim ogre-nila življenje svojega soproga? Gotovo si misliš, da sera poleg svojega dobrega: moža srečna. Al, oh Zorka, jaz — jaz vendar nisem srečna bodem še le, ako pozabim njega — Davorina! Upala sem vedno, da pozabim prvo ljubezen, upala,"'da pozabim tudi onega, ki mi jo je vsa- St. 1 „S L O V E N K A" Str. 5 dil v srce, onega kateri je še vedno mojemu srcu naj- j dražji. • ' ' ¦ Nekaj i)Osebnega se mi je dogodilo, kar liočem tu zamolčati. dobro vede^ da- je v mojem dnevniku bolje narisano. Čitaje. žveS kaj se je godilo oni trenotek v mojej. duši. Sodi me kakor liočeš! Ako me no sadiš-prestrogo, spoznaš lalikd, da Dragica 'ni baš srečna, vendar znam jiirikrivätr vse to. Zadovoljnost, sreča in ljubezen sije mi brenlla z'obraza, ko slonim z glavo v naročji svojega moža, katerega imam rada, dasi ne morem pozabiti njega Radovana. Dovolj naj ti bode za danes. Vsaj še ne vem, kako mi je bilo mogoče zabeležiti toliko, med tem, ko ne daleč od meno sedi Stanko, čitaje časnike. Gotovo meni., da tebi svoji prijateljici, opisujem vso srečo, katero vživam na njega strani. Z njegovimi pokloni prejnii najsrčnejše pozdrave in poljube svoje •' Drnrjice. O ženski osvoboji in družinski sreči. Prava svoboda je zavest dobro spolnjenih ' • • ¦ ¦ ¦ dolžnostij in pridobitev k temu potrebnih 2;možnostij. Če govorimo O ženski emancipaciji —: ženski osvoboji — imamo v mislih socijalno stanje sedanjega, žen stva — osobito stanje samostojnega, za kruh se borečega ženstva. : , Kakor pri drugih, naobraženejšili narodih vzbudilo se je i v nas Slovencih vprašanje o socijalnem stanji ženstva. ¦ • ,Narodno življenje nima trdne podlage brez narodnega ženstva" pise naš Stritar. Zgodovina pa nam kaže, da je po socijalnem stanji ženstva, soditi narod : po njegovem napredku, njegovi omiki, kajti znana resnica je, da narodi, ki ne priznavajo ženski pristojne veljave, životarijo v temi, surovosti in izprijeni omiki. Kakoršno ženstvo, takšno družbinsko življenje naroda. ¦ Pomanjkanje jednakorodnega, naobraženega ženstva, pogrešek družbinskega življenja je izpodkopalo klar sično helenstvo, kajti čimbolj se je ojačilo moštvo in povzdignilo v vzorne junake, tolikanj se je^ skrbelo za-omiko ženstva in tragična posledica je bilo podivjanje ' moštva -- propad naroda. In pri nas v Slovencih ? ¦ Dovzeten narod kakor je more pogrešati naobraženega ženstva. A vendar skrbi se v nas mnogo, mnogo premalo za izobraženje ženskega spola. Tudi-v uas se bode kmalu prikazal globok - pre^ pad med žensko ia-« moško naobrazbo in posledica bode. . . ? Uže sedaj je mnogo opazovati v naših družbah. Mož ne govori-z žensko pametnega pogo.vora. Ali se ji laska — ali pa se-čisto odteguje nje. družbi. Redkokje opazuješ, da bi n*ož govoril svoji ženi o .svojem delo-- vanji . . . „Saj mu žena ni jednakorodna po mislih, saj ni sposobna ga iimevati!" In ako se srečata z žensko, ki je užila nekoliko višjo naol)razbo — brrr, to je pa emancipirana ženska, ta se pa ne bode slepo klanjala mojim nazorom, moji.učenosti---Emancipirana je pri nas vsak|i, kolikortolijio naobražena ženska, in z imenom emancipacija zanesli so se i v nas nazori o ženskah s pretiranimi, blaznimi zahtevami — nazori o emancipiranih ženskah zlega pomena. To napačno nazirauje je nastalo iz dveh uzrokov : 1) ker večina ljudij, ki se čutijo pokHcaue, da sodijo o vsem, k^ar umö in ne urno, volijo v to svrho napačna stali.^ča, stališča, katera jim nikakor ne odpirajo jasnega razgleda na stvar ; 2) je vzrok, vseobča človeška slabost : pretiravost. Vse se nam kaže sko;5i to povekšalno steklo — tudi ženska emancipacija. Izvirni pomen besede — emancipacija — osvobo-jenje samega sebe (slov. izraz je dokaj milejši) kaže na nekdanjo postavno osvobojo dece od varuštva starišev. Ženska osvoboja pomeni nje osvobojo od postavnega , varuštva mo/la. Uzrok temu slednjemu je dejstvo, da žene v za-lionu le prečestokrat prelmdo trpe ob krivičuosti in nezasluženi trpkosti moževi, pred katerimi ne da bi jo branila postava (skoro, da jih še provzroča) in vsled katerih trpi sreča zakonska. Drugi vzrok so težkoče, ovire, ki se stavljajo samostojnim, za kruh se borečim ženskam v njih poklicu. Kar se tiče prvega vzroka, izreči moramo — v opravičenje ali v obsod,bo? — resnico, da k nesrečnemu zakonu trel)a vedno dteh popačenih značajev. Pri takili žalostnih družbinskih razmerah ne iščimo uzroka drugod, nego pri posameznikih, kateri. v odločilnem trenotji niso spoznali in uyazevali važnosti koraka —• resnobe življenja. Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Slobodno mora misliti, razumevati, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi. — Kakšne napore telesnih moči, kakšne dušne boje jo to stane, ve ona sama. Brezvestnost hujskačev, ki so omejali medse})ojno zaupnost mej ženstvom in moštvom, so krivi napaćnili na?oiov o ženski osvoboji. Drugače pa: katera ženska — bi uničevala ugled svojega soproga, brata sorodnika, prijatelja, znanca, rojaka — v očeh dece, domačinov, sorodnikov,-ptujcev, sovražnikpv? . Vsaka ženska ..dobro ve, da prava družbinska — zemeljska — sreča obstoji le v medsebojnem spoštovanji, v spoštovanii brez laskanja in preziranja, v spoštavanji, katero se izraža v zvestobi, vestnem spolnjevanji dolžnostij in — v zaupanji. Mož, ki hoče biti čislan, ne bode storil koraka;' ki bi utegnil omajati zaupanje njegove žene, dočim, ga bode nje zaupanje vodilo, krepilo in tešilo tudi v slučajih, ako ni dosegel stavljenih si.smotrov. Dvignilo ga bode iz prepada, kamor ga je dovedla sovražnikova rok^. . , ...f, Kjer se govori o znamenitem moži — omenja se matere, katera, ga je vzgojila —.soproge, ki mu je bila Str. 6 -SLOVENKA" St. 1 tovarišica na poti življenja; — kjer propada mož, tam je prvo vprašanje: kakšna je njegova žena'? — Sreča, katera pospešuje napredek v človeštvu — izvira jedino le iz rodbinske sreče — iz mejsebojnega spoštovanja in ljubezni njenih članov. Ta ljubezen pro-cvita le tam, kjer je mati — gospodinja — kos svoji nalogi. Ta ljubezen ima svoj izvor v besedah: mati, hči, sestra . . . Kdor toraj hoče pripomoči k tej sreči, dela naj po možnosti v prospeh rodbinske sreče; dela naj na to, da se osvobodi žena, osvobodi v pravem pomenu besede: osvobodi po izomiki! Po tej osvoboji — emancipaciji — teži slovensko ženstvo ! Bog z nami — in z Vami, ki ste nam prijatelji! S 1 o v e n k a. t Pomagajmo družbi sv. Cirila in Metoda. Spisal L. S v e t e C. Res posebne vrednosti mora biti naš slovenski narod. Vsi naši sosedje okoli in okoH, posebno pa Nemci in Lahi bi'si ga radi prilastili in srde se in črte nas samo za to, ker se držimo svoje narodnosti in se ji ne damo odtujiti. Še tako se ti naši ljubeznjivi sosedje spozabljajo v svoji narodni pohlepnosti, da oni, ki visoko časte svoje rodoljube in zaničujejo tiste, ki so nemarni za svojo narodnost, z največjim sovražtvom napadajo vsakega našega narodnjaka; odlikujejo pa in do nebes povzdigujejo naše narodne odpadnike. In kako iznajdljivi so ti naši narodni nasprotniki v pomočkih, da bi dosegli svoj namen in kolikor mogoče mnogo naših ljudi ujeli v svoje narodne mreže. Znano je, da so dosedanje naše vlade bile nam Slovencem kolikor mogoče malo prijazne, a podpirale so povsod, kar se je dalo, naše nasprotnike. Vendar tem pohlepnežem vladna podpora še ni zadostovala. Osnovali so si svoj .Schulverein" in svojo »Lego nazionale", ki napravljata med nami Slovenci zasebne neoiške in laške otroške vrtove in šole, sicer s pretvezo, da skrbita za nemške in laške otroke, kar je pa smešno, zakaj za te je že brez tega, kar najbolje preskrbljeno, temveč kar je iz dejanja očitno, le s tem namenom, da lovita va-aje slovenske otroke in jih potujčujeta. Ali moremo mi Slovenci to poče«ijanje naših narodnih nasprotnikov mirno ^dati ? Nikakor ne! Saj nam uprav oni sami kažejo, kolike važaosti je narodnost, kako je treba zanjo poganjati se in žrtvovati. Ako imajo Nemci in Lahi sVoj „Schiilvereiü* in „Lego", imamo mi družbo sv. Cirila in Metoda. Ako nemške in laške gospe in gospodičine z veseljem in ognjevitostjo delajo za svoji omenjeni družbi, ki sta nepotrebni, ki đ«lata le krivico; koliko raji in s koliko svetejšim ogajett bomo SM Slo- venke skrbele za našo družbo, ki nikomur ne dela krivice, ki brani le svoje in varuje kolikor more slovensko deco grdega narodnega odpadništva. Ako na,ši nasprotniki kažejo na veliko število svojega naroda in se bahajo s svojo kulturo, nas to ne bo motilo: tudi Slovenstvo povsod napreduje in Slovan povsod brate ima. Če oni delajo za germansko in italijansko prihodnost, hočemo me delati in živeti za prihodnost Slovansko ! Čuvajte se opekline! Spisal F. Gosti. Pri velikem številu vsled opeklin ponesrečenih, katere sem imel priliko opazovati v dunajski obč. bolnici — saj ga ni tedna v letu, v katerem ne bi došlo po več slučajev nevarnih in po največ smrtnih opeklin, — uveril sem se, da pripada njih ogromna večina ženskemu spolu, (a takoj za temi je največ otrok), — ter da je v največ slučajih bila nesreča pouzročena vsled nepazno-sti ali malomarnosti. Ker imajo ženske največ opravila z ognjem v gospodinjstvu, in ker se njih krila mnogo lažje unamejo nego možka obleka, razjasnjeno nam je njih pretežno število pri ponesrečencih ; a nebrižnost za otroke in to, da si oni ne vedo pomagati v sili, poja-snuje nam zopet relativno v«liko število ponesrečb pri otrocih. Opekline pouzročajo neznosne bolečine, one včasih zapuste trajne poškodbe aU kazenja, one pa tudi, zlasti ako so bile močne in razširjene, pouzročijo smrt pone-srečenčevo. Tem žalostneje je to, ako zadeva krivda ponesrečenca samega ali njegovo obližje, ter ako si morajo dotičniki priznati to v svoji vesti. Ne upoštevajoč onih slučajev, kjer opekline nastiwejo po nezgodah, katere preprečiti ni v naši moči, opozoriti hočem le na najnavadnejše slučaje v katerih se greši z malomarnostjo in nepaznostjo. Tu ne velja izgovor, da se sto in stokrat to dogaja brez vseh zlih nasledkov. Nikdar ne pazimo preveč, in primeri se lahko,'da se tudi samo jednokratna nepaznost grozno maščuje. V gospodinjstvu primeri se lahko, da vsled nepa-znosti pri kurjavi pade goreče oglje ali les iz ognjišča ali peči na krilo in se to uname. Zato je treba vedno pozornosti pri zalaganju netila v uže goreče ognjišče ali peč. - Mnogokrat ulijejo dekle na mokrotnä drva, ki se vsled tega nerada užgo, petrolej, da bi bolje vspiamtela. To je zelo nevarno, ker se lahko uname in eksplodira; zato ne bi se smelo to nikdar dogajati. Iz istega uzroka ne isme se priliti petrolej pojemajoči svetjlki, predao se ta ne ugasne; in pri ugaševanji svetilk n» sme se luč izpihavati, temveč naj se stenj (doht) odvije. — Većkrat primeri s« opekHna, ako se svitilka prevrne in petrolej razlije po obleki in uname. Svetilka naj se torej nikdar ne postavlja na parobek mize ali druge neprimerne kraje. Zlasti je treba paziti pri otrocih, ki ae Äaj mk