fteMtifKt KVIJUKNE AK<UE
Leto (ono) XXIX, 3	EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA	maj (mayo) 1982
dvoje svelov - dvoje misli?
Opredeliti vlogo sodobnega pisatelja in znanstvenika -se pravi, zajeti jo v času in razširiti v prostoru. Zdomski ustvarjalec mora še prav posebej odkrivati svoj čas in deželo, v katerih odigrava svoj graditeljski del življenja.
Zavest, da mora živeti tu in zdaj, za katero je pisatelj odgovoren sebi in človeku, je v zdomskem življenju nova. Pisatelj, ki ustvarja v mislih in podobah, ji mora v obliki ustvariti vsebino.
Kakšna je ta zavest? V srečanju dveh miselnosti, recimo slovenske in južnoameriške, se že ne more več odpovedati katerikoli od obeh. To velja zlasti še za tistega, ki se je odločil, da bo njegova misel dejavna. Res: dvoje svetov - dvoje misli. A en duh.
Kljub neizmernim težavam in naporom, s katerimi se bori za živo besedo in misel, kljub mori, s katero ga hoče vsakdanjost potlačiti in razočarati, je neutajljivo vedro veselje, ki prešinja kulturnika za živost svojega izročila. Kdo ve, ali res spaja dva svetova? Ali res more preseči dihotomijo idej? Zdomec - razpet med dvema kulturama, zasidran v dveh morjih — ki goji slovenstvo in hoče živeti, nujno staplja oba svetova.
Slovenskemu pisatelju in znanstveniku se je odprl in primaknil še drug svet. Le v izrednih primerih zadenemo Pa soglasje, ki bo edino trajno. življenje je tudi ohranje-vanje. A ohranjevanje je neplodno, če ne upošteva časovno pogojenih prvin. Zdomec ni več človek, ki Preži nanj smrt, in njegovo bistvo ni zgolj v ohranjevanju. Zato ne pozna omejenih svetov, razdvojenih misli, umpak mu je sporočilo nje-9ovih kulturnih dediščin o ljubezni do vsega dobrega in lepega postalo resnična kulturna vsebina.	A. R.
priča življenja
RED nami je dvojna številka XVIII. letnika revije MEDDOBJE na 168
straneh besedila in s štirimi stranmi likovne priloge.
Ko gledamo tega novorojenega otroka slovenske kulturne dejavnosti v izseljenstvu in zamejstvu, se spomnimo evangeljske žene, ki je v bolečinah pričakovala dete, a ja zdaj vsa vesela, ker je človek rojen na svet.
Tudi SKA in vsi njeni prijatelji so le po nemajhni bridkosti in žrtvah dočakali to novo rojstvo. In smo vsi veseli te žive priče s^venskega kulturnega življenja v svetu.
Novorojeno Meddobje je najprej priča še vedno plodnega življenja SKA. Kmalu bo trideset let, kar je zaživela med nami. V začetku je bila kot izbruh kulturnega vulkana ki je predolgo hranil žarečo lavo, in tedaj je SKA kar bruhala številke Meddobja, Vrednot, Zgodovinskega zbornika in knjigo za knjigo. Potem sc je kulturno rojevanje umirilo, pred letom dni pa skoraj zamrlo, a ne ker v slovenski izseljenski in zamejski skupnosti ne bi bilo več kulturne plodnosti, ampak radi ekonomskega hiranja telesa naše ustanove. Toda pravočasno smo se zavzeli za ozdravljenje, z zdravjem se je povrnila rodovitnost - in tu je zdaj novorojenček: MEDDOBJE XVIIL, 1-2!
Novorojeno Meddobje je tudi priča kulturnega iskanja slovenskega zdomskega človeka: Slovenci v svetu nismo le kruhoborci, ampak tudi kulturotvorci. Cela vrsta različnih avtorjev, kar 18, se nam v tem Meddobju predstavi s svojimi stvaritvami: Misleci, esejisti, novelisti pesniki, kritiki, slikarji služijo v tem Meddobju Resnici, Lepoti in Dobroti, vrednotam duha, ki kraljuje in zmaguje nad golo materijo in materialistično miselnostjo. V njih stvaritvah slovenska zdomska skupnost kot v ogledalu gleda svoj duhovni obraz. Meddobje je med nami spet izraz nadvlade duhovnega v našem izseljenskem življenju. Umetniška in kulturna vrednost objavljenega je različna. Morda bo kak kritični bralec celo zmajal z glavo nad vrednostjo tega ali onega sestavka. ,,Meddobje“ si ne dela utvar, da objavlja vse najboljše, kar zmore zdomski ustvarjalni duh, a objavlja gotovo najboljše, kar objavljajo ustvarjalci v izseljenstvu. Misel, da bi revija sprejemala v objavo le stvaritve, ki bi dosegle če ne absolutno, pa vsaj časovni kulturni ravni povprečno višino, se nam zdi lep sen. A zadovoljiti se moramo vsaj z najboljšim, kar zmoremo, čeprav SKA z vsem svojim dej-stvovanjem posebno pri publikacijah stremi vedno za čim večjo ustvarjalnostjo. Posebno velika želja Slovenske kulturne akcije v pogledu te naše revije je, da bi se spet pridružili ,,Meddobju" vsi tisti pisci, ki so že bili njegovi sodelavci, pa so umolknili. Ker so nekateri med njimi v naši reviji objavljali visokovredna dela, bi njih obnovljeno sodelovanje pomembno dvignilo raven revije. SKA si zato njih sodelovanje pri reviji iskreno želi.
L. L.
V pričujoči številki „Meddobja je objavljeno sledeče:
PESNIŠTVO - Glavni urednik France Papež objavlja zapis v kasteljanščini “Un saludo”, v slovenščini pa pesem „Araukarija“ - Vladimir Kos je poslal pesnitev „Tri-najst polnočnih harf" - Jože Cukale objavlja štiri pesmi - Karel Rakovec je prepesnil 11 pesmi angleških, španskih, nemških in italijanskih avtorjev.
NOVELE - Vinko Beličif začenja objavljati vrsto črtic pod naslovom „Slovo od puste dežele", v tej številki tri: Jurkovi, Ob nekem portretu in Opomin? - Nikolaj Jeločnik je v slovenščino prevedel novelo Marice Meštrovič “Roselight”, ki jo je s štirimi risbami ilustrirala Bara Remec - Ljerka Lavrenčič je napisala spominsko kulturno meditacijo „Z glasbeno spremljavo" - Fran Bukvič objavlja črtico “Marduk” -Rezi Marinšek „Ob Srebrni reki" - Ted Kramolc „Foto Album" in Vladimir Kos ,,Maclen“. Kar sedem različnih novelistov!
RAZPRAVE - Vinko Brumen podaja razmišljanje „Idealizini - pravi in krivi" -P. Maver Grebenc objavlja obširno zgodovinsko razpravo „Virida v Stični". DRAMATIKA - V tej številki je objavljeno prvo dejanje Diego Fabrija drame „Preiskava“, ki jo je že pred 25 leti prevedel za gledališki odsek SKA Branko Rozman in ki je doživela letos v Buenos Airesu svojo drugo uprizoritev; v naslednjih dveh številkah bosta objavljeni še obe naslednji dejanji.
PRETEKLOST - Pod tem zaglavjem obuja topel spomin na prvega urednika Meddobja in predsednika SKA Rude Jurčeca sedanji glavni urednik France Papež, Ladislav Lenček pa objavlja okvirni Jurčecev osnutek dela „Skozi luči in sence", tudi četrte knjige, ki je Jurčec ni napisal in ni izšla.
SPOROČILA - Pod tem novim zaglavjem objavlja „Meddobje“ Vladimirja Kosa Trigrame, to pot ,,Tokijski trigram v mesecu ledenih vetrov".
Ubitih OUijcUt^
Nove redna članica SKA - Katica Cukjati
Zgodovinski odsek je med svoje redne člane povabil pravnico gdč. Katico Cukjati, ki se že nekaj let predstavlja v slovenski skupnosti v Buenos Airesu kot esejistka, predavateljica in vzgojiteljica. Katica Cukjati je povabilo k članstvu z veseljem sprejela in zagotovila odseku svojo prizadevnost in dejavnost.
Nova članica naše ustanove je diplomirala kot pravnica na državni univerzi v Buenos Airesu leta 1979. Juridično prakso je opravila v mestu Buenos Aires na področju civilnega prava. Več let je kot učiteljica delovala na osnovnih šolah. Pravtako je na srednji šoli poučevala državljansko in ustavno pravo ter na Slovenskem srednješolskem tečaju ra v. Marka Bajuka v Buenos Airesu slovensko zgodovino. Zdaj je na istem tečaju pomožna profesorica slovenščine in svetovnih nazorov. Katica Cukjati je v zadnjih letih imela mnogo predavanj, katerih glavne teme so pretežno družboslovne in izjemoma iz političnega ali zgodovinskega področja. Naj tu omenimo le njeno predavanje v zadnji Dragi, „Med domovino in zdomstvom", kjer je predstavila argentinsko slovensko skupnost. Na tem forumu svobodne slovenske besede je bila deležna zasluženega priznanja. Svoje članke in eseje objavlja v tedniku Svobodna Slovenija.
Marjanca Savinšek spet razstavlja
Naša članica v likovnem odseku, akad. slikarka MARJANCA D. SAVINŠEK, je te dni priredila v Strasbourgu novo razstavo svojih najnovejših stvaritev. Razstava je v galeriji Holiday Inn (20, Plače Bordeaux), v prestolnici Alzacije. Slovesno je bila odprta 6. maja in bo trajala do konca meseca. O pomembnem kulturnem dogodku bomo poročali v prihodnjem Glasu z objavo francoskih in nemških kritik. Slikarki že zdaj k novemu dosežku čestitamo!
Prvi poklon umetniški loteriji SKA
Akademski kipar France Gorše, naš redni član, nam je za umetniško loterijo, ki jo s pomočjo plemenitih naših likovnikov nameravamo organizirati prihodnje leto, daroval štiri velike svoje risbe, ki bi, primerno vokvirjene. krasile in ovrednotile vsak slovenski dom. Plemenitemu darovalcu, prijatelju in članu srčna hvala!
Dr. Mirko Gogala
Vodja teološkega odseka Slovenske kulturne akcije in generalni provikar v San Miguelu pri Buenos Airesu, mons. dr. Mirko Gogala, je letos prevzel stolico cerkvenega prava na teološki fakulteti jezuitske univerze El Salvador v San Miguelu.
Alojzij Rezelj
Član gledališkega odseka in odbornik SKA (blagajnik), Obenem član Slovenskega gledališča v Buenos Airesu, se je v zadnjih letih uveljavil z organiziranjem ŽIVEGA KRIŽEVEGA POTA ha prostem v času Velikega tedna. Razne župnije povabijo Slovensko gledališče, da jim uprizori to dramo odrešenja človeškega rodu. Pri tem sodelujejo tudi številni.člani gledališkega odseka SKA, pa kakih 40 drugih sodelujočih iz vrst. Slovenskega gledališča. Z zunanjimi pripravami in učinki pomagajo navadno krajevne oblasti. Vsa besedila se kajpada .oddajajo- po zvočnikih, ki so jih preje na trak v, španskem besedilu sneli nastopajoči. Letos je bila uprizoritev v bližnjem kraju Viha Ballester. ,
POGLEDI — Tu je Leva Detela sestavek „Beseda o slovenski književnosti".
KRITIKE — Andrej Rot poroča o Antona štruklja v Ljubljani izišli knjigi „življenje iz polnosti vere", ki jo je bil napisal kot svojo doktorsko dizertacijo.
LIKOVNA PRILOGA na štirih straneh objavlja v črno-beli tehniki kiparska dela slikarja-kiparja Ivana Bukovca.
Papež Janez Pavel II. z dirigentko Lučko Kralj.
Pomembno kulturno delovanje slovenske glasbenice v Argentini
Argentinski zbor Ninos y Jovenes Cantores de Barilo-che pod vodstvom slovenske izseljenke ge. Lučke Kralj Jerman je meseca februarja gostoval po raznih evropskih mestih. Obiskal je Gorico, Rim, druga italijanska mesta, svojo turnejo pa je zaključil v Nemčiji, kjer je imel številne koncerte.
O zboru in njegovi pomembnosti je že obširno pisal slovenski zamejski in zdomski tisk. Pravtako tudi časopisje drugih jezikovnih skupnosti (nemških in kaste-Ijanskih). Tržaški Novi list na primer pravi (25. feb. 1982): Bilo je ,pravo umetniško doživetje... srečanje z zborom izrednih pevskih sposobnosti... Tako številna publika in dolgi aplavzi pa so bili zahvala in priznanje Lučki Kralj in njeni pevski skupini, ki je v našem mestu - znanem po mednarodnih tekmovanjih, po nastopih vrhunskih pevskih in instrumentalnih skupin, po kvalitetnem glasbenem življenju - pustila nepozaben vtis, njen nastop pa bo ostal gotovo zapisan kot eden izmed naj lepših večerov v glasbeni kroniki goriškega mesta."
Lučka Kralj vodi V Barilochah ta zbor, ki ga sestavljajo otroci raznih tamkaj živečih naseljencev, med njimi tudi Slovencev. Kot gosta sta moške glasove odlično okrepila tudi dva pevca iz slovenske skupnosti v Buenos Airesu Janez Vasle in Marko Fink ter zdaj v Barilochah živeči Janez Rode.
Prizor križanja.
Pismo iz Tokia [april 1982)
Dragi Glas!
Moram Ti pisati, kako me veseli, da si si opomogel. Naj Te nič ne vznemirja, da si shujSal; nekoč bo lepše; tukaj pravimo po laponsko: uazaudi mo sdnnen okeba, jo ni tdcu — (dobesedno: po treh letih je tudi spomin na nezgodo koristen. Transkripcija je bolj po naše; -nn- v sdnnen” je dvojni n, in “jo” je treba izgovoriti kot jo-o, z močnejšim poudarkom na prvem o. To pač spada k skrivnostim japonščine: Eno je gotovo: en sam -n- in en sam -o- popolnoma spremenita pomen besed v našem primeru.)
Radio, televizija in časopisi zdaj skoraj vsak dan omenjajo spor med Argentino in Britanijo; ljudje me včasih vprašajo: Kaj mislite, bo prišlo do vojne? In potem skoraj v isti sapi sami dodajo: Verjetno. . . Način, kako vprašujejo in kako jim verjetnost oboroženega spopada ne dela posebnih težav, kažeta, da se nam ta problem zdi skoraj tako daleč kot raketno vozilo, ki še zmeraj potuje proti Neptunu.
Meni pa se zdi, da prisostvujemo enemu izmed poskusov v zgodovinskem laboratoriju: zdi se mi, da bo oblikoval razmerje med celinsko Kitajsko in Taiwan-om. Lahko mi verjameš, da odkrito upam, da se v tej stvari motim.
Sicer so pa naši otoki nekako razjedeni od vulkanov — kadar ni potresov, strokovnjaki otoke lepo in mirno opredeljujejo v sediam velikih vullcanskih sistemov. Tem bi morali prišteti ke tri posebne vrste: problem štirih japonskih otokov, ki jih je Sovjetska Zveza odvzela Japonski po njenem porazu 1945; trikotnik celinska Kitajska — Taiivan — Z.D.A.; in razmerje japonskega izvoza do njenega uvoza (v mednarodni trgovinski statistiki).
Oni dan si mi pisal, kako je tudi v republiki SKA vzplamtel ognjenik ustvarjalne darežljiv osti, ki zdaj s svojo skrivnostno, blagodejno svetlobo vabi druge ustvarjalce, dal sedejo in pišejo za vse predele naše trdožive republike — Bog jo ohrani nepregledno vrsto let! Skoraj čudež se mi zdi, če pomislim, da je vrednost denarja v Tvoji deželi dosegla neslutene globine, z dvema besedama: finančno brezno. A z božjo pomočjo se tudi na koncu 20. stoletja dajo doseči razne občudovanja vredne stvari.
Skoraj bi pozabil. Tukaj Ti pošiljam 31-zložno pesem z naslovom Takardzuka, kar pomeni Grič Zakladnice; pred kakšnim mesecem sem moral v to mestece, ki slovi po vsej Japonski po svojem gledališču, bolje rečeno, neke vrste operi, kjer lahko nastopajo samo dekleta, tudi za moške vloge. Pol ure od tam je samostan iz Amerike prispelih pasionistk; med njimi je zdaj tudi sestra Marija Frančiška, ki je nekoč kot otroška vzgojiteljica pomagala naši misijonski postojanki. Takardzuka je bila vsa zavita v cvetoče češnje.
Za kretnjami golih plesalk na Zakladnice Griču češnje cvetijo v lepih očeh ubogih pasionistk.
Ysega je torej 31 zlogov, tudi pet vrstic spominja na laponsko pet-vrstično “tanka”, kot take vrste pesmi lrnenujejo; le dolžina vrstic je prikrojena (vsaj tokrat) slovenščini.
Vem, da že zdaj misliš na to, da praznuješ spomin ‘‘uučencev-junakov visokega poletja 1945. Za to priliko Ti pošiljam tudi jaz iz srca napisan spominček; vsaj za Tvoj album važnih dogodkov, ki oblikujejo naše življe-V-iel Naslov te „37-zložnice“ je „30 in 7 “
Trideset in sedem zlogov - let za grob ob grobu, skrit, zravnan, preklet: o, Bogu znani rod Slovenije!
Z groba raste lipa na pot.
... A partir del 2 de abril, la Argentina se ha encontrado —debe eneontrarse— con su destino austral y americano. Este es el ambito geografico y natural en que Dios nos puso, y a partir del cual debemos poner en aeto nuestras enormes potencias. El nmndo en el cual creiamos, nos ha dado la espalda; en cambio, los paises hispanoamericanos, con tantos motivos para hacer lo mismo, nos han dado la bienvenida. Este, no otro, es el verdadero significado de la votacion en la OEA y de las adhesiones individuales: el regrese de la Aigentina a la heredad comun. Se trata, pues, de un punto de partida para la fundacion de un mundo nuevo.. .
Tal vez nosotros no lo veamos, pero empezamos a hacerlo. La America espanola, la heredera de la cruz y la espada, ha gritado su segunda independencia, arrastrada por el ejemplo argentino. Se ha afirmado en el sur, que es nuestro norte, pese a las dos defecciones que jamas olvi-daremos. Como toda empresa grande, costara esfuerzo y dolor. Pero es el futuro, nuestro futuro, hacia el cual empuja el heroismo de la hora presente.
Gerardo Palacios Hardy, Esquiu, Ano XXIII, N” 1150, pag. 2.
Ne vem, če sem Ti kdaj že razložil pomen besede “tanka” za japonsko zvrst pesmi. “Tan” pomeni (v tej povezavi) „kratek, kratka”; “ka” (enako v tej povezavi, ker te besede ne moremo rabiti neodvisno) pomeni „pesem“; torej „kratka pesem”. Zdi se mi kar se da vljudna oznaka; in človek se uči ob njej ceniti posa-meztne besede. Vsaj jaz se hočem tega naučiti. Kot pravimo tukaj: hačidžu no tenardi - pisalne vaje osemdesetletnika (so dragocene).
Na svidenje! Pazi na zdravje glave, srca in denarnice. Tvoj zmeraj vdani
Ob stoletnici rojstva Marka Bajuka
Dne 29. marca je bila stoletnica rojstva velikega Slovenca Marka Bajuka. Ne bomo na tem mestu naštevali vsega njegovega dejstvovanja. Na vseh področjih je ravnatelj Bajuk želel dvigniti kulturno raven Slovencev. Ustanovil je več pevskih zborov in tamburaških orkestrov, od vsega začetka, ko je študiral na Dunaju, do poslednje naselitve v Mendozi. Brez- dvoma bo ostal v slovenski zgodovini kot ustanovitelj prve begunske gimnazije v Peggezu pri Lienzu. Kot glasbenik in skladatelj je izdal sledeča dela: Slovenska pevska šola; Prva slovenska tamburaška šola; Mera v slovenski narodni pesmi ter pet zvezkov narodnih pesmi. Na evharističnem kongresu v Ljubljani je pod njegovo taktirko pel zbor dva tisoč štiristo pevcev. To nam priča, da je bil ravn. Marko Bajuk izvrsten pevovodja, eden najvažnejših v svoji dobi. V razmeroma mali skupini slovenskih izseljencev v Mendozi je ustvaril odlični pevski zbor, ki je gostoval tudi med domačini. Nepozaben bo njegov nastop s tem zborom in z združenimi zbori Velikega Buenos Airesa pred mnogimi leti v Buenos Airesu.
Dvajsetega junija 1960 je sredi dela umrl v Mendozi.
A. J.
80-letnica velikega podpornika SKA
Slovenska duhovščina v izseljenstvu je na splošno velika materialna in moralna opora naši ustanovi. V Združenih državah Severne Amerike živi na primer upokojeni župnik Jože Ferkulj, ki z velikim razumevanjem podpira vse pozitivno v slovenstvu, kolikor le more. Tudi SKA ga more od ustanovitve naprej šteti med svoje stalne podpornike. Jubilantu s širokim slovenskim srcem in vedno odprtimi rokami se Slovenska kulturna akcija ob njegovi osemdesetletnici zahvaljuje, ga daje kot vzgled kulturne zavzetosti vsem rojakom, posebno sobratom, in mu želi še dolgo vrsto let na dobrih delih bogatega življenja!
Slovencem še malo poznani umetnik
Rapotec je razstavljal v Parizu.
Med številne kulturnoumetnostne prireditve predpomlad-nega pariškega razpoloženja, ki je v tem obdobju zelo razgibano, se je uvrstila tudi razstava likovnega opusa slovenskega zdomskega slikarja Stanislava Rapotec-a. Razstava je bila odprta 4. marca z izrednim coctelom v veliki razstavni dvorani avstralske ambasade v Parizu ob lepi udeležbi pariške in mednarodne publike. Povsem umevna je bila prisotnost njegovih rojakov Slovencev in drugih Jugoslovanov, likovnih in glasbenih ustvarjalcev, ki so s svojo udeležbo učinkovito doprinesli k manifestaciji slovenske zdomske umetnostne ustvarjalnosti, odgovarjajoči zven narodnostne in kulturne povezanosti.
Mislim, da so take prilike najbolj ugodne za razpoznavo in dojetje tako kulturnega dogodka kot osebe, ki mu daje snov in gibalo. Rapotec je umetnik, ki ga zapadni kulturni svet pozna mnogo bolj kot pa njega lastna domovina, saj ga je zgodovinska nasilnost potisnila v široki svobodni svet že v začetkih ustvarjalnega brstenja. Bodoči biograf bo bolj poklican analizirati ga kot človeka in umetnika, za nas pa je v vsej naši skromnosti važna njegova sedanja podoba umetnika, ki je tako pomembno izstopila iz opusa razstavljenih del.
Iz velikih panojev veje vsa širina navzven odprtega sveta in vedno znova skrivnostnega, ki mu umetnik tiplje v drobovje in ga osvetljuje v optiki večje razumevnosti in poenostavljenosti. Rapotec hoče dati materiji vso statično
„SIovenik" v Rimu je povabil Rapotca, da je poslikal levo steno notranje veže.
važnost, ji dati v kompoziciji funkcijski utrip in v zajetju prostora presenetljivo dinamiko. Za takšno izpovedovanje mu je potrebna skrbno pretehtana paleta in tehnika arhitektonske drznosti, s katero mojstrsko obvladuje prostor in v njem dejstvujočo dinamiko. Vedno ostaja zvest svoji analizi predmeta, ki mu prepušča vlogo medija v vsej njegovi izvirnosti.
Mislim, da Rapotec na vsej svoji poti umetnika nikdar ni zgrešil smeri, čeprav bi ga tako tematično in tehnično lahko identificiral s francoskim Soulages-om, ki ga Rapotec v barvni konstrukciji gotovo prekaša. Vsekakor spada Rapotec v prvo vrsto abstraktnih ekspresionistov svobodnega sveta in kot tak tudi v vrh slovenskih zdomskih likovnih umetnikov.
Na razstavi so od 22tih panojev (3 -6 kv. meterske lesonitne plošče v akrilnih barvah) najmočnejši in najbolj dognani “Kyrie I in 11” in “Magnificat”, ki bi jim v isti zvrsti težko- našli enakovredne. Mogočna “Storm at Mont Olvm-pus I. in II.” previharjata obzorja v vsej mogočnosti, če prav je struktura komaj vizionalno dojetna, je pa impakt toliko bolj učinkovit v dimenzionalni pogojenosti. “Char-tres” in “Baroque Splendour” izpričujeta medlečo mistiko arhitektonske lepote, kot bi bila v potegih čopiča zajeta stoletja. Tako tudi v “Catedral I. in II.”, ki v njih linijah in obokih, komaj zaznavni kot so, odmira čas kot molitev.
Še bi lahko naštevali, in čim bolj bi skušali pronikniti v samo bit teh polikromnih stvaritev, tem bližje bi se dokopali do človeka Rapotca, ki je iz rojstnega kraja Trsta kot 20 letni mladenič prišel na univerzo v Zagreb, tam tudi diplomiral, dokler ga vojna ni vrgla v svetovni vrtinec. Po vojni ga nahajamo v Sydneju v Avstraliji, kjer pričenja njegova pot svetovnega potnika-likovnika: od tedaj šteje 18 samostojnih razstav, 24 skupinskih s štirimi velikimi nagradami. 11 njegovih del je v muzejih in galerijah širom sveta. Pariz, Rim, Sydney, Koroška, vsakoletna pota, štirideset let borbe z življenjem in časom in prostorom, v katerem si je končno priboril zasluženo mesto kot umetnik, človek in Slovenec, na katerega moramo in smemo biti ponosni vsi, ki smo člani istega naroda.
D. M. Savinšek, slikarka
iz blagajne SKA. . .
Lepo prosimo vse naročnike, prijatelje, podporne člane in druge naše dobrotnike, da pošiljate čeke in druga nakazila samo na ime blagajnika: ALOJZIJ REZELJ, ki potem more dvigniti z osebno' izkaznico poslano nam vsoto.
PRIJATELJI!
NAROČNIKI!
SKA
VAS PROSI ZA SODELOVANJE
Ta številka Meddobja (dvojna) nas s poštnino vred stane okrog 2.000 dolarjev. Račune moramo plačevati, a naša blagajna je prazna! Kar sHo prejeli podpor, je šlo v kritje dolgov. . .
Račune Meddobja moremo plačati samo z naročnino, zadolžiti se ne smemo več!
Lepo prosimo: Ko prejmete to številko, pristopite k plačilu naročnine!! Ne odlašajte brez vzroka!
Pomaitjali ste Meddobju k vstajenju, pomagajte mu še k nadaljnemu življenju!
Revijo smo ali bomo poslali vsem dosedanjim naročnikom. Vebimo k naročbi tudi vse druge prijatelje SKA! Vaša naročnina bo za ustvarjalce velika moralna opora, za ustanovo pa ‘‘conditio sine qua non”, materialni pogoj izdajanja!
Celotna naročnina za Meddobje z Glasom je 30 USA dolarjev ali odgovarjajoče v drugih valutah (v Kanadi npr. 35 dolarjev).
	
oE	TARIFA REDUCIDA
2-z	CONCKION 422*
Sgiš* < O	
	«. P. 1. 132*33»
GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Urejuje ga tajništvo. Tisk Editorial Baraga del Centro Misional Baraga, Colon 2544, 1826 Remedios de Escalada, Pcia. Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na: Alojzij Rezelj, Ramon L. Fakon 4158, Buenos Aires 1407, Argentina. - Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Andrčs Jos6 Rot), Ram6n L. Falcčn 4158, Buenos Aires 1407, Argentina.