ZAKASNITEV V SPREJEMANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV
Fovišanje plač v gospodarstvu bi mo-raJo ibiti izvedeao že <m1 1. januarja letos naprej. Da bi ga lahiko pravočasno iz-¦vedlli, je objavil zvtzni Lzvršni svet že v začetku novcmbra 1*>56 navodMo, ki je omogočik)   podjetjem   potrebne   priiprave.
Ma,rec ipa i~e /e pri Ikoivcu, vl ¦večid-cl ia-rifnili pravilnikov še jiiso sprejeli. Za slkiuipmo HJiii) ijKKlijctij v državi, za katera je treba sprejeti tarifne pravi.lnike, jih je bik> do 10. murca sprejetMi le 2T25 ali nfti 20 odstotkov. P»»sebuo slaibo je stanje na Hrvalskcm in v O/.ji Srbiji, kjor je bilo do tega dn« sprejotih 1« 5 ozir-ama il odstotkov tarifnih pravilnikov. Le v Vojvodiiui je stainje netkaj boljlše — <>d skupno 1.89" tarifnih pravij.nikov jih je bilo sprejetih 1.3%. V Crni gori jih je bilo sprejelili 55%>, v Mu-kedoiviji okro# 43 %, v Sloveniji pa okrag 15 % tarifnih pravitnikov.
Vzroki za tako nezadovoljivo stanje so različni. Sama podjetja večinoma ne hi-tijo z izdeJavo predU*gov tarifnih praviJ-aikov. To posobno velja ze Ožjo Srbijo iu Hrvatsko. Razt>n tega se |x>gosk> d<>-gaja, d-a preclložijo podjetja netočen obra-čuii ali iipzadoslno dokumeaitaeijo <> ruv-ni tarifnih postavk in jiru zalo tarifne pravidniike vrnejo i>n zaf« grc v izgulx> pTecej časa. V Srbiji s<> na primer inorali "vrniti podjftjfiu od 895 prt'dk>goy, ki so jdh predložili <lo 28. febriiarja, 427. Na Hrvatskem je bilo od 1.256 vrnjenih 325. V Bosni in Uercegovini so jih <>d 76*), ki so bili pre<lloženi do 10. februarja, vrnili 407. V Beogrndu so iMMljotja, ki ]x>rubijo za neznatne dopoluitvo dokinneniutije po dvajset in več dni, čoprav bi laliko t<> delo opravila v enem ali dveh dnch. Pod-jetja posebno zavlačujejo prodložitev ni>-
vih predkkgov, ko jih komisije ljudskega odbora in sindikata opozorijo na preve-liko povišanje tarif.nili pos-tavt vodilnemu osebju iii uislužbfncem.
Biili so i'u<l.i primeri, da se ,podijetija oiiso loitila u-ffolavljaiiijn novi-h tarifuili ip«s'tavlk, ali pa so pretrgala dolo v prepričanju, (k\ bwlo tarifni pravilniki odveč po spre-mfjnbah v sistemu raz.delkve skapnega dohod-ka. ki jih pripravljajo. Tako ravna-nje podjt-tij je ¦neuteincljeuo, ker spre-membe v sistcmu razdelitve skupnega do-hodka podjctij upoštevajo spremembe v višini tarifnili p-ostavk na temelju pove-čane ravui za 5 in 10 <xLstotkov in iz njih tudi izhajajo. Tarifni pravilniki pa so ra-zen tega še naprej osnova za razdelkev plač  v  samcm podjetju.
fosledice za.kasnitve v izdejavi tarifnih praviliiikov bodo vplivale tudi na samo p-oslo^vaiiije ipodljetij, raizen driigega tudii zato, ker -povzroča zavilač-evanje nervozo pri dolavcih in uslužbencih zaradi nego-tovosti, kaikšno tarifno p^ostavko jim bod« priznali.
K zastoju v sprejemanju pra-vilnikov prispevajo tudi občinski ljuoiski odi>ori, ker njihove komisije, ki inorajo izreči svoje soglasjf, precej dolgo zadržujejo predkjfre. Po zbranih informacijah so na Hrvatskeni na prinier od 800 predlogov — katerih dokurnentacijo o ravni tarif-niih iposiavik &o aprejeli brez priipomib — dokončno sp«?jeli le 208 pravilnikov, a v Sloveniji <>d 707 I? 320. V Srbiji Ln Crni gori ie v teim po^ledu stanj« še sla'bše. Ta-ko pride do kopičenja predlogov in na-diBiljinje-ga podailijševanj-a že taiko veiliike zaka*nitve v siprejemainij'u tarifnih pra-vi.]ni.kov.   .                                 T. Tomič