Poiitiftio Drc$€n€č€ii!€ brcz eruncrc Berlin—Mbskva zaveznika Zadnjič smo poročali, da sta sklenili Nemčija in sovjetska Rusija v Berlinu 20. Vin. trgovinski ter kreditni sporazum ob času, ko se vršijo dolgotrajna pogajanja za sklenitev trozveze: Anglija, Francija in Rusija. Že to novico je sprejela svetovna javnost z velikim presenečenjem. Največje iznenadenje je doživel svet, ko je bila v noči na 23. VIII. predana iz Berlina javnosti vest, da so bila tamkaj zakljueena med zastopniki Nemčije ter Rusije pogajanja in sklenjen sporazum za nenapadalno pogodbo med Nemčijo in Rusijo. Nemški zunanji minister Joahim Ribbentrop se je odpeljal 23. VIII. iz Berlina z 31 strokovnjaki in novinarji v treh letalih v Moskvo. Na moskovskem letališču so sprejeli Ribbentropa odposlanci sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve, nemški ter italijanski poslanik. Nemški zunanji minister se je odpeljal z letališča v bivše avstrijsko poslaništvo, ki je v neposredni bližini nemškega poslaništva ter »Doma gostov«, v katerem so bili nastanjeni angleški in francoski vojaški strokovnjaki, kateri bi naj bili zaključili dolgovezna pogajanja za sklenitev trozveze: Anglija, Francija, Rusija, ki bi bila glede obrambe Poljske protiutež za zvezo med Italijo ter Nemčijo. Do sklepa te pogodbe ni prišlo in je zapustilo angleško-francosko vojaško odposlanstvo Moskvo 26. VIII. ter se vrnilo v London. Nemški zunanji minister se je podal 23. VIII. ob 4. uri popoldne v Kremelj. Tam se je sestal s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom in Stalinom. Ti pogovori so bili ob 10. uri zvečer zaključeni s podpisom že omenjene in v Berlinu sklenjene pogodbe o nenapadanju. Pogodba obsega 7 točk. Sklenjena je za dobo 10 let s pripombo, da se podaljša za 5 let, ako je katera od pogodbenic ne odpove, tekom enega leta pred potekom. Nenapadalni sporazum je bil podpisan od Ribbentropa in Molotova v navzočnosti Jožefa Stalina. Nemški zunanji minister je javil 24. av* gusta ob eni uri čez polnoč podpis pogodbe in svoj odlet iz Moskve ob 13. uri. Ribbentrop se je odpeljal naravnost v Obersalzberg, kjer je poročal o poteku pogajanj in podpisu pogodbe kanclerju Hitlerju. Po poročilih iz Berlina se je Hitler 24. in 25. avgusta posvetoval s svojimi najožjiini sodelavci, posebno z maršalom Goringom in zunanjim ministrom Ribbentropom. Teh posvetovanj so se udeleževali tudi odločilni generali. Nemški kancler Hitler je klical k sebl po večkrat dnevno poslanike velesil in je bil v neprestanih stikih z Mussolinijem. Zadnjo soboto je ustavila Nemčija ves zračni promet s tujimi državami in je tudi železniški promet skrčila le na par vlakov dnevno. Celo med Jugoslavijo in Nemčijo sta vozila od 27. VIII. naprej le dva osebna vlaka od Beljaka do Jesenic in obratno. Promet med Mariborom in Nemčijo je bil s 27. avg. povsem ukinjen. Nemška vlada je uvedla 27. avg. za živ^ Ijenjske potrebščine karte, da bi bila zagotovljena pravična razdelitev najpotrebnejših predmetov med prebivalstvo. Koraki Anglije Poročila o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Nemčijo ter Rusijo so bila veliko presenečenje za Anglijo, kateri najbrž ni bilo znano, kaj se plete za njenim hrbtom. Angleška vlada je sklicala 23. VIII. sejo. Kralj Jurij VI., kateri se je mudil na Škotskem, se je takoj vrnil v London, da je prisostvoval kronskemu svetu. Po posvetih vlade je bilo razglašeno, da se skliče parlament za 24. VIII. popoldne. Na sklicani parlamentarni seji je podal ministrski predsednik Chamberlain obširno poročilo o nenadni spremembi v mednarodnem položaju in omenil obveznosti Anglije do Poljske. Za Chamberlainom so govorili vodilni poslanci iz vrst opozicije, ki so pa vsl Odobravali stališče vlade. Po tej razpravi je bil zbornici predložen kot jaujen predlog načrt posebnega zakona, ki daje vladl izredna pooblastila za vse varnostne in druge ukrepe, ki bi jih smatrala za potrebne za obrambo države in javnega reda na Angleškem. V zbornici se je začela koj razprava o omenjenem zakonskem načrtu, kateri je bil enoglasno sprejet in ga je tudi kralj koj potrdil. Dne 24. VIII. je odletel angleški poslanik Henderson v Berlinu z letalom k Hitlerju v Obersalzberg na Bavarsko. Poslanik je izročil kanclerju pismo predsednika angleške vlade, v katerem mu sporoča angleška vlada sklep, da ne bodo z nemško-rusko nenapadalno pogodbo v nobenem oziru prizadeta jamstva Anglije Poljski. Hitler je odgovoril na to poslanico, da Nemčija ne odstopi od svojih živIjenskih koristi. Od 24. vm. naprej se je trudila Anglija, da bi nemško-poljski spor rešila mirnim potom. Vlada je imela dnevno seje. Angleški poslanik v Berlinu Kenderson je prenašal primerna sporočila med Chamberlainom in Hitlerjem. Kljub vsem pomirjevalium prizadevanjem je poslala Anglija 27. VIII. prve oddelke svoje vojske v Francijo, od koder so bili poslani na franeosko mejo. Kaj je storila Francija? Kakor hitro so zaznali v Parizu o nemško-ruski pogodbi, je bila 24. VIII. sklicana seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Parlament zaenkrat ni bil pozvan, ker ima vlada že vsa potrebna pooblastila, da lahko izda ukaze, ki bi jih zahtevali mednarodni dogodki. Francoska vlada je tudi koj poskrbela, da je postal vsakemu državljanu jasen najnovejši položaj. da bo nastopila Francija za obrambo Poljske, ako bi bila ta napadena. Položaj Poljske Poljske vlade presenetljive vesti iz Berlina in Moskve niso spravile iz ravnovesja. Poljaki niso nikdar pričakovali od sovjetske Rusije dejanske pomoči za obrambo napram Nemčiji, dasi imajo že davno s sovjeti nenapadalno pogodbo. Poljska je zrla koj po sprejemu vesti o nenapadalnem sporazumu svojih velikih sosed hladnokrvno na razvoj dogodkov, upirajoč se na naslednje pogodbe: 1. Pogodbo o medsebojni pomoči s Francijo iz leta 1925., ki je bila leta 1933. izpopolnjena še z vojaško zvezo. 2. Pogodbo o nenapadanju in medsebojni pomoči z Rumunijo iz leta 1931. 3. Nenapadalno pogodbo z Rusijo iz leta 1934. 4. Svečano izjavo angleške vlade, ki jo je podal ministrski predsednik Chamberlain v spodnji zbornici o jamstvih Anglije za neodvisnost Poljske. Pač pa se je zelo zresnil položaj na nemško-poljski meji 23. VHI. Ta dan je bilo zbranih na mejah Poljske 70 nemških divizij. S tem je Nemčija zaključila mobilizacijo napram Poljakom. Tudi Poljska je že imela omenjeni dan svoje meje zašČitene z vojaštvom, katero je zastražilo v obmejnem pzemlju mostove ter prehode, izkopalo strelske jarke in potegnilo žične ovlre. Kdo bo poklical Nemce v Gdansk? Senat svobodnega mesta Gdansk je razsglasil 24. VIII. zakon, po katerem je proglašen pokrajinski voditelj narodno-so cialistične stranke Foerster za državnega poglavarja v Gdansku. Foerster je sedaj voditelj stranke ter načeljuje oblasti in je on tisti, kateri lahko pokliče Nemce, da vzamejo v zaščito svobodno mesto Gdansk. Ako se bo to zgodilo, bo prišlo do vojne, ker Poljska noče dopustiti, da bi se priključil Gdansk k Nemčiji. Prizadevanje za ohranitev mlru Dne 24. VIII. je imel papež Pij XII. po radiu nagovor na ves krščanski svet. Poudaril je veliko odgovornost vseh državnih poglavarjev za ohranitev miru, sklicujoč se na Kristusove besede o bratstvu vseh narodov. Sv. oče je posebno podčrtal dejstvc, da z mirom ni nič izgubljeno, a vse z vojno. Na svetu morata zavladati resnica ter svoboda. Predsednik Združenih ameriških di-žav Roosevelt je poslal po ameriškem poslaniku v Rimu italijanskemu kralju in cesarju posebno mirovno poslanico, v kateri prosi vladarja Italije, da se zavzara^ za mir, ker imajo vsi narodi pravico d^ neodvisnosti. Ako priznavarao to načel< kot zdravo, ga moramo tudi držati. T pomeni mir. Vladati nad slabšim pa p: meni vojno ter zatiranje. Amerika se fc pridružila vsaki mirni rešitvi, katero b predlagala italijanska vlada. Sličen poziv kakor italijanski vladar sl prejela od Roosevelta kancler Hitler ! predsednik poljske republike Moscicki.