Štev. 33. V Mariboru 18. avgusta 1892. Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na j Posamezni Ihti dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 5 kr. dom za cel(> leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta i Hokopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo. 05 kr. Naročnina se pošilja npravnistvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 krM hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebno naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Kronska veljava. Od dne 11. avgusta imamo že novi denar, to se pravi: denarja Se sicer nimamo, ali postave, ki ga določujejo, so že v veljavi. Od tega dneva naprej lahko rečemo, če damo komu goldinar na roko: Tu ste dve zlati kroni! Ali če damo beraču krajcar, zalivali se nam on lahko: Hvala vam za dva beliča! Z novim denarjem je torej sedaj že resnica, vsaj v računu in predno poteče leto, dobimo ga tudi v resnici in stari se mu ugane, vsaj nekaj starih penez nam izgine po polnem izpred očij. Za sedaj pa velja ves stari denar ravno toliko, kolikor doslej, če izvzamemo stare tolarje in dvajsetice (»cvancigarice«). Le-te moramo prej ko prej zamenjati za goldinarje, petake itd. Ako človek ne stori tega in še ono srebro obdrži na dalje, potem ne dobi za-nj po novem letu ničesar in nihče ga ne vzame več, tudi ne v zameno. Mi torej našim bralcem svetujemo, da se tega srebra (tolarjev in starih dvajsetic) brž ko brž ¡znebijo. Pri tolarjih izgubijo že sedaj veliko, ako so tuji n. pr. bavarski; za stare dvajsetice pa še dobijo po 33 kr. in jih še pod to ceno ni treba dati iz roke. Ali če je ta-srebrni denar iz veljave, zato še ostali ni brez veljave. Dosedanje srebro: dva goldinarja, goldinar, Vjgoldinarja, potem (nove) dvajsetice, desetice in baker: 4, 1 in 1/2krajcarja — ta denar še volja ves tudi naprej, dokler se ne prekliče, da je iz veljave. Ker bode v tem oziru veliko zmot, zato prosimo naše bralce, da si to zapomnijo in se ne dajo nikomur, da jih v tem oziru ukani. Dosedanje (nove) dvajsetice, desetice in ves denar, kar ga je doslej v bakru, ta pride sicer v kratkem iz veljave, toda doslej še ni in on ne pride iz veljave, dokler visoka vlada tega ne izreče. To pa se izgodi očitno in v takem času, da ga more vsakdo še zameniti za novi denar. Ves ostali denar: zlati, srebrni in papirnati pa še ne pride tako hitro ob svojo polno veljavo. ' Tudi to se poslej ne ¡zgodi naglo ali v tako kratkem času, da bi si ga človek ne zamenil brez vse težave za nove denarje — za krone ali beliče. Če ga je toliko, da znese 10 ali pet kron, dobi za-nj zlato, sicer pa srebro, beliči pa bodo iz brona. Nekoliko časa št; torej, kje do novega leta, ne dobimo novega denarja pred oči, računimo ali govorimo pa že lahko tako, k akni da ga imamo v rokah. Tako hoče visoka vlada in kolikor se dozdeva nam, je'od nje to modro, kajti s tem se privadimo novemu denarju hitreje in ko ga dobimo v roke, nam bode nov le po obliki, ne pa po veljavi. Potem pa tudi cena ostane tako pri vseh rečeh stara kajti plača se sedaj v starem denarji, če se tudi računi po novem; pozneje pa se računi in plača v vse novem denarji. Cena se po takem ne izpremeni lahko, ne na škodo kupcu. Težko pa tudi ni računiti v novem denarji, kajti sedanji goldinar velja dve kroni, sedanji krajcar pa dva beliča in po tem ravna se tudi vsaka višja svota: 5 goldinarjev je 10 kron, 100 gold. pa je 200 kron ¡11 50 krajcarjev je 1 krona. Če se torej človek tudi sicer težko privadi kaki novi reči, novemu denarju, sodimo da se vsakdo, tudi če že stoji visoko v letih, privadi brez večje težave. •le-li bila potreba za to, da se vpelje novi denar, tega sedaj, ko jt! že v veljavi, ne vprašamo, pač pa želimo, da imamo z njim več sreče, kakor s starim. Le-ta je bil v veljavi od leta 1858 in ves ta čas nismo imeli sreče ne na bojišči, ne v domačem političnem življenji. Pač vemo, da denar ni bil kriv ne nesreče na bojišči leta 1859 in 1866, ne nesreče dvalizma 1867 in vednih prepirov, ali te nevolje smo v naši državi doživeli, dokler smo računali v srebru. Naravno jo torej, da nam one pridejo na misel, ko so poslavlja od n;is srebrna veljava in se oglaša zlata doba. Upamo, da nam zlata, kronska veljava prinese s časom v resnici zlato, torej srečno dobo! Cerkvene zadeve. Novi zvonovi v Lembahu. Kaj boš rekel, dragi čitatelj, kdo zamore zdaj v teb žalostnih in revnih časih, in slabih letinah o vesolji govoriti ali pisati! In še posebno kmet, ki tiči do grla v dolgih in nima druga, kakor delo in trpljenje in na vse strani veliko plačila, brez konca in kraja, .laz pa rečeni: Je, predragi kristjan, je veselje tudi še na tem svetu, ali iskati in najti ga jo treba. In lako veselje je obhajala poštena in daleč okoli znana Lembaška fara 12. tega rožnika, to je na praznik sv. Trojice, ko je dobila štiri lepe nove zvonove, katerih je bila potrebna, pa tudi vredna naša prelepa cerkev. Že dolgo smo želeli dobiti novo in boljše zvonenje, kakor ga imajo že sosednje fare več let. Ali odkod dobiti toliko denarja, da bi se toliki stroški poravnali; ker vinogradi, nekdaj naša najboljša pomoč do denarja, nam že več kit kljubujejo in od drugod ni dobiti denarja še za navadne potrebe. Ali kar Hog hoče in dobri ljudje, to se vse lahko zgodi. Tako se je posrečilo tudi našemu č. gosp. župniku najti lakih dobrotnikov, kateri so v kratkem spravili toliko denarja skupaj, da se je zamoglo vse poravnati, ako je ravno bilo blizo 7000 fl. stroškov. Nekaj daroval je vsak pošteni faran, ki ima srce na pravem mestu. A vse to bilo je le trohica proti svoti, katero jo darovala dobrotljiva roka že daleč okoli znanega velikega dobrotnika in visoko spoštovanega g. Janeza Pahernika, posestnika in lesotržca v Vuhredu. On ima tudi v tukajšnji fari veliko posestev, posebno vinogradov, in menda med vsemi posestniki Pekerskih goric najbolj polne kleli samo žlahtne vinske kapljice. l'a tudi mila gospa soproga je iz poštene Bobičove rodovine, katera je tudi daleč okoli znana. Ona sta darovala celo 4600 11., res lep dar, ki zasluži veliko hvalo tukaj, večno plačilo pa v nebesih. Svečanost in sprejem zvonov vršila se je po sledečem redu. Ko se nam je binkoštni ponedeljek naznanilo, da bode prihodnjo soboto sprejem novih zvonov, priskrbelo in opravilo se je vse, kar je le mogoče. Napravili smo dva slavoloka, postavili okirtčana drevesa in vse drugo za to potrebno. Pred peto uro zvečer se je zbralo veliko število ljudstva, in okoli 100 ovenčanih deklet, in podali smo se vprocesiji do križa na polji. Zdaj pripeljajo vozniki z navlašč za to pripravljenimi in lepo okinčanimi vozi jako lepo okinčane zvonove. Ko se ustavijo, jih č. g. župnik primerno pozdravijo in nagovorijo: Kam se podate Vi, lepi zvonovi in poslanci božji? Odgovor: Mi smo pripravljeni in semkaj poslani za vašo cerkev, bodemo tamkaj v stolp potegnjeni, in tam opravljali bomo svojo službo. Vabili bodemo kristjane k službi božji, klicali verne k molitvi, in opominjali grešnike k pokori. Naznanjali hudo uro in požar, mrtvim bomo peli slovo iz tega sveta, in srečni pot v večnost. Tako vas pa sprejmemo mi za svoje ljube prijatelje, in bomo Boga prosili, da so izpolnijo Vaše in tudi naše želje. — Zdaj se opravi molitev in potem so začne pomikati cela procesija z zvonovi vred proti cerkvi: spredaj moški, zadaj ženske, v sredi pa ovenčana dekleta. Tudi požarna bramba iz Pekra in veterani s svojo zastavo so se pridružili. Tako korakajo naprej med godbo in močno strelbo, vse se ozira z veseljem na li-pi kinč na vozili, še celo lepi in vrli konjički gosp. Paliernika in Bobiča so veseli in nekako prevzeti, kakor da bi res vedeli, da tako imenitno blago peljajo. Ko dospejo do cerkve, postavijo zvone na odločeno mesto, ljudstvo se pa poda v cerkvo; tam se opravijo večer- niče, in potem se poda vsak na svoj dom, da bi bil lepi red in mir po noči. In res vse je bilo tiho in mirno, le po hribih so goreli kresi in pokali možnarji. Na Laz-ničkem vrhu je kres gorel, in možnarji so pokali na čast gospodu Paherniku in njegovim, ki so tam blizo počivali. V nedeljo jutro zgodaj zagromijo možnarji, godci zagodejo juternico in vso je od veselja hitro na nogah. Ljudstva zbralo se je ogromno število skupaj, domačih in tujih, ob šestih bila je sv. maša za larane po sv. maši se zahvalijo č. g. župnik najprej liogu za lepo vreme, ker vse dni poprej je; deževalo a ta dan je bil, kakor nalašč za to vstvarjen, lep in prijeten, da je bilo veselje še večje. 1'otem zahvalijo vse, kateri so kaj pomagali k temu. Posebno pa se zahvalijo gospodu Paherniku za njegovo veliko pomoč, katero je storil gotovo iz pravega krščanskega namena in prave pobož-nosti. G. g. župnik mu tudi obljubijo: dokler bodo slišali Lembaške zvonove zvoniti, se bodo pri vsaki molitvi in sv. maši tudi njega spominjali in prosili Boga, da bi mu tudi enkrat nebeški zvon zapel včno plačilo v nebesih. Ob pol deveti uri se je začelo blagoslovlj^nje zvonov; blagoslovili so jih protonotar msg. Ig. Orožen, potem se je zapela pesem novih zvonov in je bila pridiga, pri kateri so nam naš priljubljeni vlč. g. kanonik Herg prav po domače in razumljivo razložili pomen in začetek zvonov. Sv. mašo služili so vč. g. dekan Uožanc. Gosp. Denzl je pa ta čas dobro porabil ter je zvone v zvonik spravil in jih priredil, da se je zamoglo k ve-černicam vabiti in vkup zvoniti. Jako razveselilo se je ljudstvo, ko je zaslišalo mili glas novih zvonov, posebno ko so prišli izurjeni Bušanci in so nam parkrali lepo zatrijančkali, hvala tudi njim za to! Zvone vlil in vse delo k temu vodil je gospod Denzl v Mariboru. Tehtajo vsi štirje 70 starih centov. Zato mu bodi tukaj hvala izrečena. Lepa hvala tedaj č. g. župniku, ki so imeli toliko skrbij in potov in so po vseh opovirah vendar vse srečno dognali. Največjo hvalo pa, kakor se tudi spodobi, izrekam v imenu vseh občinskih zastopov cele Lembaške fare, ljubljenemu g. Paherniku in obljubimo, da mu bodemo hvaležni do smrti za prelepi dar, katerega mu tudi dobrotljivi Bog naj tukaj in enkrat v nebesih obilno povrne! Jožef Kežman. V spomin vlč. g. Martina Sevnika, župnika Sent-l\>terskega. I. Dne 8. avgusta se je sklenil grob nad zemeljskimi ostanki vrlega moža, ki zasluži, da spregovorimo o njem tudi v »Slov. Gospodarju«, kateremu je bil tako rekoč za botra. Ko smo namreč premišljali, kako bi za verno slovensko ljudstvo osnovali list, ki l>i mu podajal zdravo dušno hrano, in nam je denarjev zelo pomanjkovalo, so položili rajni vlč. gospod - petdesefak na mizo in so rekli: »Toliko za zdaj!« Bavno tako so storili tudi njihov srčni prijatelj, preč. g. Janez liosina, dekan Kozjanski. Hvaležnost je Bogu ljuba in vsem poštenim ljudem draga; za to se zahvaljujemo vrlima gospodoma še enkrat sedaj po dva in dvajstih letih s krščansko zahvalnico: »Bog plati!« Vlč. g. Martin Sevnik so se rodili v Pišecah dne 13. maja 1813. leta. Ze v domači šoli so se odlikovali po svoji živahnosti in bistroumnosti. Za tn so jih poslali v latinske šole Mariborske, da bi so /.a inašnika izšolali. V našem mestu so stanovali v Štamičevem mlinu v koroškem predmestju ; posestvo je prišlo pozneje v roke preč. kapitola lavantinskega. Ker slovenski deček nemščine ni dobro zmagoval, so mu skrbni oče naro- čili pomočnika, nemškega gimnazijca Krausz-a, ki je bil silno bistrega uma, vedno vedrega lica in pa srca pobožnega. Od njega so se navzeli prisrčne pobožnosti ne samo naš Sevnik, ampak tudi njihovi prijatelji in to-varši, Franc Kežman, poznejši stolni dekan, Franc Zor-čič, ki so umrli kot stolni prošt, in pa rajni Janez Ku-naj, župnik Čadramski, ki po svoji ljubeznjivosti in gostoljubnosti še sedaj slovijo za Sotljo in Dravinjo. Za mašnika so bili Sevnik posvečeni dne 31. julija 1836. Prvo kaplansko službo so jim mil. škoi odkazali v Šma-riji." Pet (lilij so se učili, eden dan v tednu so pa porabljali za obiskovanje svojih duhovskih sosedov, da so se ž njimi razveseljevali in pa o zadevah svojega stanii prijateljsko pogovarjali. Kedar je prišla nedelja, dan (¡o-spodov, tedaj so pridno spovedovali, dokler niso pričeli božje besede oznanjevati. Sevnika je vse rado poslušalo, kajti bili so vsi polni duhovske gorečnosti; bili so učeni pa tudi poljudni in priljudni, liilo jih je pa tudi veselje gledati, ker so bili ravni, kakor sveča, živi, kakor iskra in pa sokolovega pogleda. Neko posebno junaštvo pa je oznanjeval njihov orlovski nos, pa krepka njihova hoja. Njihova postava je bila vojaška, bistra glava uče- njaška, živo srce pa je gorelo za vero, dom, cesarja. —---+-- Gospodarske stvari. Detelja in nje pridelovanje. Malo je rastlin, ki bi bile tako važne za kmetovalca, kakor je detelja. V večih krajih je malo travnikov ali vsaj dobrih ni veliko in v teh kmet ne more imeti dosti in lepe živine, ako si ne pomaga z deteljo. Kdo pa ne zna, da brez živine kmetu ni obstali, kamo-li, da si vzboljša svoje stanje! Iz živine še dobi najbržgroš vkup, pri drugih njegovih pridelkih pa je po navadi malo denarja, vsaj toliko ga ni, da kaj zaleže. Ali tudi gnoja ni, ako ni živine, ali se tej ne streže dovolje. Sicer se ponuja kmetom tudi umeten gnoj, toda izmed naših bralcev težko, če ga kateri mara, potem pa umeten gnoj ne nadomesti nikoli gnoja iz hleva. Vsled tega taciin kmetom in sploh kmetovalcem je treba sejati detelje in te tem več, čem manj imajo dobrih travnikov. Detelja jemlje redilne snovi iz spodnjih pla-slij zemlje. Vsled tega rasle za njo dobro skorej vsako silje, ne da je treba gnojili mu njivo, predno se vseje va-njo. Zatem pa tudi ni mnogo truda z deteljo. Več let raste na isti njivi, ne da imamo z njo kakega dela raz-ven košnje. S tem pa ne rečemo, da je vse eno, kako ravnamo z deteljo. Njiva, na katero se seje detelja, mora imeti dobro, močno prst in ne sme rasti po njej plevel. Umeje se, da se zemlja mora dobro preorati in prevlačiti. Akt) se to ne izgodi, ne naredi detelja dovolje globokih korenin in suša ali tudi moča jo vkonča ali vsaj izredi. Če je preveč plevela, pa jako vdušuje deteljo. Kje se naj vseje? Odgovor: Ne pregosto na eni in isti njivi. Uzrok tiči najbolj v tem, da detelja potem ne najde v prsti onih redilnih snovij, katerih ji je treba za rast. Za ozimino ali rastlino, katera se okopava, slini detelja nekam najbolje. Med jaro žito se vseje detelja lahko, ne pa med tako, ki rado poleže. Ker mora bili deteljišče človeku pri rokah, t. j. ne predaleč od doma, zato pride človek večkrat v skušnjavo, da vseje deteljo na eno in isto njivo. Če je štiri •ali pet let preteklo, odkar je rastla ondi detelja, ne škoduje ji, če se vseje, sicer pa ne bode kaj prida iz nje. Na slabih, peščenih tleh ne raste detelja, pa tudi na tacih ne, v katerih zastaja voda. Močvirje torej ni za deteljišče. In še eno je, na kar opozorimo naše bralce: na vrhih, koder veter brije in po zimi sneg odnese zemljo, ondi naj nihče ne seje detelje. Plesnjiva klet. Večkrat se naredi po kleti plesen in v njej je potlej čuden, recimo: zopern vonj in kar se hrani v taki kleli, to se rado spridi. Da se uniči plesen, nasvetuje se v »Novicah« ta-le zmes: Naj se raztopijo trije deli žveplo-kislega apna v 20 delili vode in s to raztoplino se pomočijo stene, potem pa se, kakor navadno, pobelijo z apnom. Plesen zgine in ne prikaže se več iz lahka. Preniiranje konj. Letos se vrši premiranje konj te-le dni: dne 1. septembra v Lipnici; dne 7. septembra v Ljutomeru; dne 9. v Kačah; dne 10. v 2avci in dne 17. v Radgoni Sejmovi. Dne 20. avgusta pri Sv. Juriji na Pesnici. Dne 22. avgusta na Pilštanji in pri M. Devici v Puščavi. -- Dopisi. Iz Sinarija pri Jelšah. (Veličastni pogreb.) Na god sv. Marjete izročili smo v hladno krilo matere zemlje preč. kanonika in dekana Šniarijskega g. Martina Ivanca, ki so se po devetmesečni bolezni, katero so z niučeniško srčnostjo okrepčani s svelotajstvi za umirajoče prenašali, mirno preselili v kraj večnega pokoja. Šmarijska fara gotovo še ni bila priča tako sijajnega sprevoda, kakoršnega so imeli nje nepozabljivi dekan. V večih, kakor petdesetih glasovih donel je tužni »mise-rere«, ko se je dolga procesija, kojo so vodili premil. opat Celjski, pomikala iz 1'arovža v cerkev. Le-ta bila je pre-nallačena z vernimi, saj so pa ranjki tudi bili vrl duhovni pastir, vnet za dušno in telesno blaginjo svojih ovčic. Ne da bi povdarjal njihove gorečnosti v cerkvi, gorečnosti, ki je bila daleč okoli znana, dovoljujem si le omenili, kako usmiljenega srca so bili vzlasti do farnih ubogih. Domačim pa tudi tujim revčkom bila je njih hiša vedno odprla: brez daru, brez tolažilne besede niso odpustili nikoga. Posebno pa so jim bili pri srci revni boleniki. Kolikokrat prigovarjali so svojim duhovnim pomočnikom, ko so se ti v revno hišo na spoved odpravljali: »Ako najdete revščino, le pomagajte, kolikor mogoče; bom že jaz, bo pa tudi dobrotljiv liog povrnil!« Ni čuda torej, ako se je sedaj vse gnjetlo h krsti, kakor da bi še vsak hotel enkrat biti prav blizu svojega dobrega dušnega pastirja. Kljubu tej ogromni množici bil je najlepši red v cerkvi in na pokopališči, za kar gre vsa hvala modremu ravnanju za vse skrbnega g. provizorja in umnemu vodstvu vrlega vodje požarne brambe. Po cerkvenih opravilih za ranje, koja so vodili Rogaški g. dekan, stopili so na lečo pokojnega najboljši prijatelj in zadnji še živeč šolski tovariš, premil. gosp. prelat Fr. Košar. V mirni ter ganljivi besedi tolažili so zapuščene farane ter pri njih tudi za-se tolažbe iskaje, razlagali besede sv. pisma: »Boljše je iti v hišo žalovanja, kakor v hišo veselja«. (Pridig. 7, 3). Bilo je že precej čez poldne, ko se je po dokončani mrtvaški sv. maši, kojo so služili preč. g. dekan M. Stoklas, dolga vrsta začela pomikati proti pokopališču, da med počivajoče ovčice položijo trudnega pastirja. In zadnje slovo zadoni iz krepkih prs veleznanih Šmarijskih pevcev; ljudje pa, vračajoč se domov, govorili so žalostno med seboj: »Tako dobrega gospoda ne pozabimo nikdar, pa tudi težko boljšega dobodemo«. Poslovivšemu se od tebe, mili prijatelj, velikodušni dobrotnik in neutrudljiv dušni pastir, so mi še dolgo v ušesih donele mile besede iz krasne nagrobnice: „Truplo mirno naj počiva, Duša pa naj raj uživa, Dokler skupaj vstanemo, Se na desni združimo". Iz Škofje vasi pri Vojniku. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda je imela v nedeljo svoj letni zbor pri Lončarju v Škofji vasi. Cesarski, kakor tudi slovenski prapor pričal je mimovozečim o slovenski slovesnosti. Lj udij je bilo precej in hvalno je omeniti Škofjevaški občinski odbor s svojim vrlim narodnim županom g. M. liikovšekom in tajnikom g. Škofljekom, kateri so se vsi vdeležili zbora. Pozdravil je goste in ude predsednik g. Fr. Lekše ter tudi omenil, kakšen namen ima šola. Šole iiiso za to, da bi se slovenski otroci ponemčevali, marveč šole so za to, da se otroku bistri um in požlaht-njuje srce. To je pa le mogoče v versko narodni šoli. In tako šolo moramo zahtevati mi kot kristjani katoličani in kot Slovenci Avstrijani. Tiste stare nemčurske lajne«: če nemškega ne znaš, ne moreš po svetu, so prazne in še le pri tepcih kaj veljajo. Zaveden Slovenec se koj takemu nasmeje in nemčursko godljo pusti. Vzgled vsem nam bodita zaščitnika naše družbe, sv. Ciril in Metod. Sv. veri nepremakljivo zvesti ostanimo, po njej ravnajmo in se v narodnem milem slovenskem jeziku poučujmo. Na to je spregovoril g. dr. Hrašovec v znani, izvrstno vbrani besedi. Vse je bilo le eno oko in eno uho, tako zvesto so vrlega govornika ljudje poslušali. Pripovedoval je, kako je vsakemu narodu, vsakemu človeku vrojen, vstvarjen od lioga stvarnika čut narodnega ponosa. Odtod prihaja, da mi iste govorice in krvi ljudi bolj ljubimo, kakor druge, kateri našega jezika ne govorijo. In kako se vsakemu zavednemu bodi-si Francozu, Lahu ali Nemcu ali Slovencu prsi širijo, kedar pride iz ptu-jine v naročaj svojih starišev, kjer mu zopet milo, kakor zvonov mili glas, doné domači materini glasovi. In kakor pravimo, kosmato vest ima vsak tisti,, ki zataji ta čut, kateri se ponemčuri. Prezira in zaničevanja je vreden, bodi-si Slovenec ali Nemec, kateri svoj jezik zataji in govorico svoje matere sramoti. Češki narod jo pokazal, kaj more, kaj je kos narod, kateri upiha iskro narodnosti v srcih svojih rojakov. Mi Slovenci imamo lep jezik, sicer po časi napredujemo, kar so krive naše šole. Da bi se Slovenci šolali tudi po latinskih in višjih šolah slovenski, kmalu bi došli, da celó prekosili bi svoje sosede itd. Zatem zapeli so vrli Celjski pevci: »Lepa naša domovina». Hvala vrlim Celjskim mladim pevcem, katerih ni; vstraši ne trud in se njim ne mili žep, kjer gre za narodno reč; kar že »stari« opuščajo, »mladi« nameščajo. Volilo se je načelništvo, katero je razen dveh ostalo isto, kakor lani, namreč č. g. Fr. LekS&, .lož. Tom. Vrečar, Fr. Vratarič, Mih. Uikovšok, .lož. Ofenlavšek, lož. Kompolšek. Predno smo se razstali, spregovoril še je navduševalno besedo g. dr. Rozina in pevci so zapeli cesarsko pesem. Vsak se je z najboljšimi spomini vrnil domov, prepričan, da je storil svojo dolžnost po-luživši cirilo-metodijski dar na oltar domovine! Iz Murskega polja. (Marsikaj.) Z dnevom 20. julija se je po Murskem polji končala žetev. Z žetvijo bode nekateri kmetovalec popolnoma zadovoljen, drugi pa ne, ker je letošnja letina že taka, da rado dežuje in so imeli posestniki v slabših, peščenatih in prodnatih zemljah lepše pridelke, kakor na močnih, ker večkratno de-ževanje je storilo bujno rast po dobrih zemljah in je vsled tega poleglo žilo in pšenica po njivah in zavoljo lega je slabo zrnje. Pšenica je tudi trpela od sinoda, to je, da je bujta« in od takih je tudi pričakovati slabe mlatitve. Tudi sv. Jakob je še našel dosti snopja na polju, ker je vsled deževanja se žetev jako zakasnila. Narodna prislovica veli: Ako je na Jakopovo snopje na njivi, še Jakob zrnja vrže v »križ«, pa letos se to brž ni zgodilo. Navadno je, da je do sv. Jakoba vse snopje v parmah, letos pa še je bilo skorej vse na polju. Tudi Hajdinska setva se je pri nekaterih zakasnila, ker nimajo dovolj delavnih močij ob lepem vremenu. Spo-mladni sadeži so vsi prav lepi in ako nas liog nesreče obvaruje, bode v jeseni obilno pridelka. Jabelk ni nič, če se ravno tu pa tam katera vidi, enako jo z gruškami in slivami. Po goricah, v katerih se dobro dela in škropi več let, kaže se precej in je lepo grozdje in to je napotilo ljudi, da se je letos zvečinoma vse poškropilo, ali v drugič se bodo nekateri zakasnili, kajti srnod je že, a škropilo je se v drugič malo. Posebno letos se dosti poprej razvija peronospora, ker rado dežuje. Ja-belčnice so že lani nekateri posestniki pridelali dosti in zdaj je pri kmetih na debelo liter po 10 kr., po krčmah pa 12, 14 in 16 kr. liter. " Sailjereja je pač lepa stroka v kmetijstvu. Vino je po krčmah 40, 50 in više liter, pri kmetih pa 24 do do 34 kr. liter. Cena pri govedi je dobra in zmirom se poprašuje po nji. Pšenica velja 8 gld., hajdina 7 gld. 100 kil. Sena se je letos pridelalo dosti. Ce še pripomnim, da je Mursko polje narodno prebujeno, kaže to, da si prebivalci v raznih društvih na narodni podlagi roke podajajo za složno delovanje. Kmet. Od Sv. Marka nižje Ptuja. (Primicija.) Dne 7. t. m. obhajala je Markovska župnija po šestih letih zopet enkrat najlepši praznik katoliške cerkve: njen rojak, č. g. Alojzij Cizerlj stopil je ta dan prvokrat k al-tarju Gospodovemu, da daruje Večnemu novo sv. mašo. Velika množica zbranega ljudstva pričala je, da še krepko veje med slovenskim narodom živi katoliški duh, ki se ravno ob takih prilikah najlepše pokaže. Počastilo je svojega novega duhovnega brata tudi več čč. gg. duhovnikov, pred vsem mil. gospod M. Modrinjak, velezaslužni prošt Ptujski, ki so po cerkveni pesmi, »Veni sanete spi-ritus« v ganljivih, res v srce segajočih besedah, razložili zbranim pobožnim pomen nove sv. maše. Celi govor, posebno zadnje besede, zbudile so gotovo v srcih zbranega ljudstva vročo željo, da bi nam ljubi liog ohrani! še mnogo let milostljivega, za vse dobro tako vnetega blagega gospoda pridigarja. Tisočera hvala njim bodi, da so kljubu slabega zdravja so potrudili k nam ter nas s tako prisrčnimi besedami navduševali za naš in našega bližnjega dušni blagor! Vse druge svečanosti ne bodemo natančneje opisali, saj je dovolj znano kako veličastno se obhaja na Slovenskem praznik nove sv. maše; pač pa ne smemo zamolčali skrbi, ki so jo imele Markovske deklice, posebno one iz Prvenc, rojstne vasi primicijantove, da so spodobno okrasile cerkev; bodi njim prisrčna hvala za ves njih trud! Zahvaliti, iz srca zahvaliti moramo se tudi preč. g. domačemu župniku, ki so razven drugega truda blagohotno prevzeli skrb za primerno pogosti tev odličnih gostov. Slava Markov-skini in drugim gg. učiteljem, ki so nam v zvezi vrlih pevk krajšali čas na gostiji; posebna zahvala pa gospodu nadučitelju Janezu Možina, ki je nekdaj polagal prve nauke v srce č. g. novomašnika. Slava vrlim Pr-venčanom, ki so na domu primicijantovem postavili visoko inajevo drevo ter pripravili primeren prostor za gostijo. Slava celi Markovski župniji, ki si je s tem dnevom vpletla novo cvetljico v svoj venec za cerkev in mili dom slovenski zaslužnih mož; Bog daj, da bi kmalu zopet napočil enak dan, kakoršni je bil za nas vse ne-pozabljivi dan 7. avgusta! Izpred Ljutomera. (Društveno.) Za občino Cven, kamor spadajo vasi Cven, Mota, Krapje, se je ustanovilo, »prostovoljno ognjegasno društvo«. Višja oblastva so pravila, sc ve, da slovenska odobrila in društvo je začelo vaje pred malim časom. 1'rvi dar, katerega je društvo prejeto na svoj žrtvenik, je od ljutomersko posojilnice 225 gld., drugi gosp. Ivana Vaupotiča, gostilničarja v Ljutomeru, 10 gld. in tretji Franca Sršena, trgovca v Ljutomeru 10 gld. S lem društvom se je storila jako dobrodelna naprava za narodno stvar in bratsko pomoč v slučaji nesreče. Kmeti v omenjenih vaseh so pač pokazali moč narodne prcbuje. K društvu je pristopilo okoli 40 mož. Kadar kaj več poizvein, Vam poročam. Iz Sv. Bolfanka na Kogu. (Peron o spora, požrtvovalnost.) Peronospora hoče na vsak način trtni ušici naprej uiti ter ji, kolikor, toliko nje »postoj skrajšati, ker hoče trlo vže poprej ugonobiti, kakor trtna ušica vzame naše vinograde v popolno lasi. Do letos še tukaj niso vsi verjeli, da škropljenje mnogo koristi, kajti kdor je škropil vsaj vže 1888. lela, ima prav lep vinograd, čvrst, zelen, tudi trta je vsako leto dorasla, (ločim neškropljenih ni: tudi škropljenje poplačalo seje posestniku deselerno in še bolje. Da hi pa vsi sc o koristi škropljenja prepričali, odločil se je, sicer trd mož, vendar da dokaže korist škropljenja in obdelovanja vinogradov, gospod Plaž Šliberc za to leto, da ni nič kopah ne škropil, ne vezal itd., da vsaj dokaže in da pridejo ljudje enkrat do prepričanja, kako koristno da je vinograde obdelovati, posebno pa škropiti. Toraj kdor pravi, da škropljenje nič ne koristi, ali celo škoduje, naj se potrudi pogledati gorico g. Štiberea, katera je za to prepričanje slehernemu na ogled, in precej bode prepričan o koristi obdelovanja, oziroma škropljenja goric, posebno sedaj, ko nam hočejo vsakovrstne uiine vinograde ugonobili. A. M. 0(1 Sv. Ane v Slov. goricah. (Praznovanje). .leden najveselejših dnevov v letu je za vsako faro gotovo dan obhajanja farnega patrona; takrat napravljajo ljudje k dotični cerkvi več ali manj procesije. Ganljivi prizori, ki se romarjem pred oči stavijo, so nepopisljivi; posebno, ako v poštev v zamemo romarske božje poti. No, med take lahko štejemo našo cerkev sv. Ane na prijaznem hribu v ljubih Slov. go-goricah, in gleda bela, kakor golob daleč okolo in vabi slovenske matere k sebi. Naša cerkev se sicer ne šteje med velike, vendar se radi snage prikupi vsakemu, kdor jo obišče. Sem toraj radi prihajajo na god sv Ane od daleč ljudje, da počastijo mater božje fyjatere. Tudi letos jo je počastilo troje far s procesijami. Veli Petrovčani na spodnji Šavniei, vneti za časi božjo, so imeli celo belo oblečena in ovenčana dekleta s seboj, ki so svečami prisvetila. Posebna hvala jim tudi za lepo petje. Omenim naj vrlih dijakov Mariborskih, sinov kmetov iz vinorodnih Slov. goric; oni so pri asistirani sv. maši tukaj prvokrat peli Zanglovo latinsko sv. mašo; a pri prvi božji službi so pevali slovenski, s tem so vse vernike kar očarali. Pri tem ima organist g. Poš zaslugo. (i. dijakom pa kličemo: Pog plati, in hrabro naprej, da se spel vidimo. Pretepov in nemirov ni bilo pri Sv. \ni. Oh kako veselo je bilo v tem miru pri službi božji! Vrli fantje Anovski. lepa Vam hvala, ki ste tako vstrajali in se lepo obnašali. To Vam je v čast in hvalo! — . —-k — ------ Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Notranja politika še sloji vedno na tistem kraji, kjer smo jo v zadnjem našem listu našli. Na mesto barona Pražaka še ni drugega ministra in če ga ne dobimo, potem je jasno, da je grol Taaffe krenil popolnem na levo in slovanskim poslancem in tudi nemškim konservativcem kaže še samo iti v opozicijo t. j. da ne podpirajo več vlade, ampak jej skušajo izpod-biti ministerske slole ter spraviti svoje može na-nje. Ali bode zadnje kejlaj mogoče? - Na katoliškem shodu v Linzu se je med drugim sklenilo, da se izvoli poseben odbor za to, da dela na Vžboljšanje katoliških listov. V njem so iz večine glavni uredniki dosedanjih nemških konservativnih listov. Misel je dobra, naj bode tudi delovanje tega odbora dobri stvari na korist. Št aja rs k o. V nedeljo so imeli c. kr. notarji iz Notranje Avstrije v Ljubnu zborovanje. Sklepi tega zboru ne segajo v politiko, vendar pa nekaterim gospodom ni povolji, da se »kruši« postava o legaliziranji t. j. da pri manjših zneskih ni treba, predno se zapišejo v zemljiške knjige, legalizirati jih pred kakim c. kr. notarjem. No nekaj denarja s tem že izostane gg. notarjem, zato pa ostane v žepu kmetovalcev, ako ga sploh še imajo kaj v njem. Nemški kmetje se poslužujejo radi postave, vsled katere otroci hodijo le po zimi v šolo, če so šest let redno že hodili va-njo. Koroško. Nemški liberalci se ne morejo zjedi-niti, koga da naj volijo v deželni zbor na mesto »očeta Laxa. Župan Lackner in posestnik Tscharre se ponujata vojilcem, oče Lax pa ima, kakor želi »bauernbund , odločiti, kateri izmed njiju da se naj izvoli. To soboto sc vrši volitev. Slov. volilni možje se je ne vdeležijo, nemških konservativnih pa ni, »bauernbundarji« volijo torej sami, kogar si čejo. — V četrtek je bila v krški dolini huda nevihta in je naredila kmetom veliko škode. Kranjsko. Odbor katol. shoda v Ljubljani že objavlja resolucije, ki jih predloži na shodu v odobrenje. S tem odpravi, kakor se nadejamo, najlažje ugovore, katere imajo »slov. radikalci zoper kalol. shod. Ako pa se lo ne izgodi, tedaj pa pač radikalcem v resnici mrzi do vsega, kar je katoliško in vera vsaj pri njih ni več v nevarnosti, ker je ni v njih srci. Katol. shoda pa je potem še le pravtreba. Primorsko. Pri liberalcih, nemških in laških, je huda nevolja, zakaj? Deželni glavar v Gorici, grol Coronini je velel, naj se njegova hčerka, grofica Karmen uči slovenski. To je neznanski greh v očeh pritlikovcev-liberalcev. Tržaško. V Trstu so te dni laški iredentovci raznašali laško pesem: Netite ogenj!« V njej se grdo sramoti naša država in v nebesa kuje se zlata Italija«. 1'et laških paglavcev so zaprli ter jim pesmi odvzeli; ne zna se, ali že imajo v pesli tudi liste, ki. so dali pesem v natis. Najti, sodimo, bi jih že bilo mogoče. Hrvaško. V mestnem zastopu v Zagrebu ima vladna, torej »ladjarska stranka večino, toda ne vprašaj, kako je vlada do nje prišla! Za vlado je 23, proti njej pa 14 glasov. Ubogi Hrvatje, sami si kujejo inadjarske verige, da jih dobijo kedaj njih otroci na roke. Ogersko. Madjari si svojijo brv. mesto Peka, ki leži na bregu Adrijanskega morja, ali če tudi do njega nimajo pravice, vendar se pokaže neki na novem denarji, v grbu, da je Reka madjarsko mesto. To pa je zoper postavo, vendar kaj vpraša Madjar za postavo, saj se izgodi njemu povsod volja! Vunanje države. R i m. Na prošnjo prevzv. knezoškofa dr. Missia so sv. oče Leon XIII. podelili katol. shodu v Ljubljani apostolski blagoslov ter so ob enem svoje veselje izrekli nad tem, da dela tudi slov. ljudstvo za prospeh katol. cerkve. Italijansko. Katoliški volilci se sicer ne vdele-žujejo občinskih volitev, ker še je liberalizem pri vladi na vrhu in obč. zastopi so več ali manj v službi vlade. V Napolji pa so letos vendar šli katol. volilci na volišče, in glejte, zmagali so jako sijajno; njih možje so dobili nad 2000 glasov več, kakor pristaši vlade. Francosko. Republikancem je jako vzrasel greben, odkar so se za-nje srečno izvršile volitve v generalne zastope. Na konservativce ni jim, kakor misli njih večina, več gledali; njim so le-ti že »mrtvi možje«. V resnici je tudi vsa podoba za to. — Pri vojaški računski upravi v Parizu so prišli večji goljufiji na sled, več uradnikov so vsled tega pozaprli. Angleško. Lord Salisbury in njegovo minister-slvo je odstopilo in sedaj je na lordu Gladstone, da sestavi novo ministerstvo. Gladstone je že poročal kraljici o svojih namenih, vendar pa še ministerstva doslej ni sestavil. Nemško. Razstave v lierolinu ne bode leta 1900, ker se boje, da bi ne bila tolika, kakor bode prihodnje leto v Chicagu ali isto lelo v Parizu. — Liberalni listi na vse pretege hvalijo kneza liismarcka ter grajajo sedanjo vlado, toda na srečo se nemški cesar ne zmeni veliko za liberalcev počenjanje. Kusko. Vlada tirja od tistih, ki so dobili lani posojilo iz drž. kase, ta denar že letos, vendar se sprejema mesto denarja tudi žito. — Minister za vunanje stvari, pl. Giers gre v neko kopališče na Francoskem, to Nemcem ni povolji ter se bojijo, da se sklene v tem času še kaka ožja zveza med francosko in rusko državo. Bolgarsko. Minister Stambulov se je podal v Carigrad ter ga je ondi sultan slovesno vsprejel. To je bodlo ruskemu poslaniku jako v oči, vendar na tem ni nič napake, kajti Bolgarija še je zmerom v neki oblasti sultana in Stambulov je torej sultanov podanik, ne pa le minister bolgarski. Srbsko. V Belemgradu so vsi ministri odstopili in imata torej »vladar« Ristič ter »vladar« Belimarko-vič vso oblast v rokah. Uzrok tega slovesa ni znan, vsaj ne na tanko; najbrž se ne more ministerstvo zje-diniti, kdo da naj postane tretji »vladar«. Ti vladarji so vsi skup za jeroba mladoletnemu kralju Aleksandru. Turško. Sultan noče pripoznati sedanjega kneza bolgarskega, dokler ga ne pripoznajo druge države. S tem pa je rečeno, da ga brž ne pripozna nikoli. — Umrl je Sulejman-paša, znan iz vojske v Bosni. Afrika. V Maroku je vendar-le vojska sultanova posekala ustajnike, ali s tem še ni konec ustaje, kajti ustajniki se zopet zbirajo in Bog zna, kedaj še pride nesrečna ustaja do konca. Amerika. V republiki Vezeruela pa so ustajniki srečniši ter so vzeli vladinim vojakom veliko trdnjavo Ciudad-Bolivar. To so pa dosegli z zvijačo, ker so pobegnili na videz, potem pa so z vso silo vdarili na vladine vojake. Za poduk in kratek čas. Monsignore Ignacij Orožen. Na velike maše dan je bila v stolni cerkvi v Mariboru velika maša, kakor še je menda tega dne v njej ni bilo zlata sv. maša. Njo so služili mil. g. Ignacij Orožen, apost. protonotarij in stulni dekan v Mariboru. Cerkev je bila v svojem največjem lesku pa tudi polna ljudij, kakor sicer redko. Dne 4. avgusta pa je bila že naša častita duhovščina — na dan posvečenja v mašnika — pri njih ter so jim častitali v nje imenu mil. g. France Košar, prélat apost. in korar stolne cerkve v Mariboru. Naj nam prečasliti gospod dovolijo, da objavimo njih besede, kajti iz njih se lahko učijo naši bralci, koliko da ima cela naša škofija uzroka veseliti se te zlate sv. maše, mi pa ne pridemo v nevarnost, da ga ne opišemo dovolje. Njih besede pa so bile blizu te-le: Ne gledé na najine osebne prijateljske razmere, ki so tako stare, kakor staro je najino znanje, tedaj že nad 40 let — ne gledé, pravim, na te osebne in nikdar kaljene prijateljske razmere med nama, štejem si danes v posebno čast in veselje, da mi je izročena naloga, Vam, prečastiti apostolski protonotar in stolni dekan in prijatelj moj, v imenu stolnega kapitola in vsega du-hovništva Lavantinske vladikovine danes slovesno čestitati k 50. obletnici Vašega mašniškega posvečenja. Razmišljevajočemu, v katero dostojno obliko bi zamogel poviti to našo čestitko, stopi mi pred oči izrek sv. apostola Pavla do ljubljenca svojega, škofa Timoteja, v katerem mu nekako vodilo daje za njegovo vladiko-vanje, pišoč: »Qui bene praesunt presbyteri, duplici honore digni habeantur, maxime qui laborant in verbo et doctrina«, (I. Tim. 5, 17), le da, kakor se mi dozdeva, zastran našega prečastitega zlatomašnika danes o posebni milosti božji reči zamoremo : Triplici honore digni habeantur. Qui laborant in verbo. Vsi katoliški mašniki smo po svojem poklicu služabniki besede: Kuntes docete (Mat. 28, -19). Ali navadno nas drugih beseda za vselej promine, kedar naše truplo zagrnejo z zemljo; Vi pa, prečastni apostolski protonotar in stolni dekan, ste svojo besedo zapisali, in zato Vaša beseda ostane in se bode tako dolgo naprej glasila v vekih bodočih, dokler bode med človeštvom čut in zanimanje za prelepo vednost zgodovine. In Vi ste svojo besedo zapisali še posebej v čast in proslavo Lavantinske vladikovine, ter si prav po tem zaslužili nje in njenega duhovništva iskreno zahvalo. Še več; Vaše uzorno, da-si trudapolno delovanje s peresom je postalo uzor še za druge vladikovine na daleč okoli, kjer začinjajo posnemati Vaše nazore in stopati v Vaše stopinje. Qui laborant in doctrina. Prijatelj šolstva že v mladih letih, ste prišli v starejši dobi po božji previdnosti tako rekoč v nerazvezljivo zvezo z višim šolstvom ; šest let ste bili prisednik c. kr. deželnega šolsk. svèta v Gradcu, 10 let ste bili ravnatelj bogoslovnega semenišča in od leta 1872 sem, tedaj že 20 let ste ravnatelj bogoslovskih šol, ter se more reči, da je menda polovica našega sedaj živečega duhovništva vživala Vašega vodstva na stezi pripravljanja za duhovski stan. Igitur qui bene praesunt presbyteri, duplici honore digni habeantur. Zares; tako dolgoletno izredno delovanje »in verbo et in doctrina* je zaslužilo čast in priznanje in ga je tudi našlo. Prvo čast so Vam podelili svetli cesar, ki so leta 1887 ukazali, Vam na prsa pripeti zlati križ vite-zev železne krone III. vrste. - Drugo časi so Vam izkazali sveti Oče Leon XIII. leta 1891, katerih naj nam liog še dolgo ohrani! Ko so jim namreč naš sedanji mil. knez in škof s poročili o Vašem izglednem delovanji »in verbo et in doctrina«, imenovali so Vas sv. Oče blagovoljno in povzdignili za apostolskega protonotarja ad instar participantium ; prelatura, ki je kakor vemo, ena izmed najvišjih prelatur v hierarhiškem redu katoliške cerkve in se posebno lepo strinja z Vašim zgodovinskim pisateljevanjem. Tretjo in največjo čast Vam izkazuje pa Bog sam, dokler Vam je milost podelil, da obhajate danes še pri dosti dobrem zdravji petdeseto obletnico svojega mašniškega posvečenja ter bote v kratkem služiti zamogli zahvalno daritev zlate maže, katera milost je dana le redko kateremu maSniku. In temu tretjemu počeščenju zlale maše, ki od Boga prihaja, pridružujemo se mi tukaj zbrani 1er Vam z vso vdanostjo poklanjamo darove in spomine, kakor zaupamo, zlati maši pristojne. Misel to, ki jo je že davno v srcu gojil stolni kapitol, so kakor dovršeni predlog v javnosti prvi izprožili, tudi izpeljavo prevzemši, tukaj pričujoči prečastni Ptujski prošt in na njih poziv je odmevalo med duhovniki veselo pritrjevanje vsepovsodi od Drave do Save. Prečastni Monsignore, apostolski protonotar in stolni dekan! Poklanjam Vam tedaj tukaj najprvo v imenu duhovništva (-tile vladikovine zlati naprsni križ in zlati prstan, naj Vas pri zlati maši križ in prstan diči pred božjim olarjem, Bogu na čast in nam na veselje. Poklanjam Vam nadalje še posebej v imenu stolnega kapitola cerkveni molitvenik, naš ljubljeni b r e-v i r, v veliki obliki, kakor sodi za oslabljene oči in za stare dni, da v njem berete in iz njega molite še mnogo mnogo zdravili in veselih dnij! In tukaj vidite v Vašo proslavo razstavljen nov dragoceni in popolni pontiti-kalni ornat, ki ostane se ve, da lastnina stolnega kapitola; ali imel bode za dolgo vrsto bodočih let lepi zgodovinski pomen, da ste bili namreč Vi prvi, ki ste ga nosili in na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1892 ž njim okinčani služili zlato mašo. /lato mašo, čije milosti naj zlatijo vse Vaše bodoče dni, kakor nebo zlati najlepša večerna zarja! — Zlato mašo, ki naj jo angelji nesejo v nebesa in položijo v roke Marijine, Marija pa pred obličje lioga Najvišjega! V to ime Vam čestitamo in združeni kličemo: Zlatomašnik preljubljeni, Bog Vas ohrani, Rog Vas živi' Smešnica. V veseli družiti toži nek besedljivi gospod, da izgubiva čedalje več lasi j z glave. »Oj«, reče na to nekdo iz družbe, »oj nič zato, saj jih imate do-volje na zobeh«. Razne stvari. (Cesarjev rojstni dan.) V stolni cerkvi v Mariboru so služili dnes ob !). uri milostljivi knez in škof dr. Mihael Napotnik slovesno sv. mašo za blagor Njih veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Navzoči so bili drž. in mestni uradniki, častniki, ravnatelji in več učiteljev srednjih šol in mnogo število pobožnega ljudstva. Ob enih popoldne pa je bil slovesen obed pri milostljivem knezoškolu. (Slovensko društvo) obhaja občni zbor v nedeljo, dne 21. avgusta ob */t4. uri popoldne v Celjski čilalniei. Vspored: Poročilo društveno, poročanje o državnem in deželnem zboru, o položenji naše slovenske politike, resolucije zoper izmišljeno zatirovanje Nemcev po Slovencih in zoper narodni prepir na Kranjskem, volitev predsednika in odbora, poljubni nasveti. K obilni vdeležitvi vabi Predsedništvo. (Bralno društvo) pri sv. Juriju ob Ščavnici priredi v nedeljo 21. avg. 1892. v šolskih prostorih veselico s sledečim vsporedom: 1. »Triglav«, F. S. Vilhar. 2. Pozdrav. 3. »Urno naprej« koračnica, sviranje z lokom. 4. Slavnostni govor. 5. »Naša zvezda«, L. Iludovernik. 6. Deklamacija. 7. »Materino žalovanje« narodna pesen. 8. »Dobro jutro« šaloigia v 2 dejanjih, med igro sviranje z lokom. 9. »Slovo od doma«. 10. Slučajnosli. 11. Prosta zabava v narodni gostilni. Začetek ob '/,4. Vstopnica 10 novčičev. Preplačila se hvaležno vsprejmo. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Duhovske vaje) za našo če. duhovščino bodo letos na Slatini in sicer od dne 26. do dne 30. sept. (Preskušnja) gg. kaplanov za župnijske službe vrše se od dne 13. do dne 15. septembra v pisarni kn. šk. palače v Mariboru. (»Beseda«.) »Bralno društvo« v Kapeli pri Radgoni priredi v nedeljo 28. avgusta v svoji bralni sobi »besedo« in sicer s sledečim vsporedom: Pozdrav, lir. Volarič: Slovenski svet, ti si krasan! Deklamacija. A. Bazingcr: Za gore solnce mi zahaja. Kratek obris slovenske zgodovine s posebnim ozirom na kulturo starih Slovencev, (i. Bihar: Savica. Deklamacija. Narodna: Materino žalovanje. Slučajnosti. A. Nedved: Mili kraj. Začetek je ob tretji uri popoldne. K obilnej vdeležbi najvljudnejše vabi odbor. (Slov. pevsko društvo v Ptuj i.) V velikem zborovanji, ki se je vršilo dne 14. avgusta v Šoštanji, izvolili so si društveni člani ta-le odbor: Č. o. Konrad Stazinski je predsednik in g. Miha Lešnik, podpredsednik; v odboru pa so notranji gg.: dr. Brumen, Franc Gopf, Fr. Čeh, J. Sedlaček in Fr. Lovrec, vunanji pa gg.: dr. Jurtela v Šmarijah, profesor Orožen v Ljubljani, dr. llraševec v Celji in dr. Bezjak v Mariboru. (Častno občanstvo.) Občina v Lembalui pri Mariboru je dne 11. avgusta imenovala g. Janeza Pa-hernik, veleposestnika in lesotržca v Vuhredu, zavoljo njegovih posebnih zaslug za občino in župnijo, za častnega občana. (Pruske denarje) imamo tudi po slov. deželah, kajti iz Berolina je poslal tamošnji nemški šulverein v podporo nemških (?) šol 1246 mark; teh je ostalo pri nas 150, ostale pa so vandrale na Kranjsko. (Vojaške vaje.) V nedeljo so se odpeljali c. kr. domobranski bataljoni iz Gradca, Maribora in Celja v Postojino na Kranjskem. Tam se vršijo za-nje vojaške vaje in bodo one tje do 7. septembra. (Na Bizeljsko) pojde iz začetka septembra več vinorejcev iz Mariboru in okolice, da si pregledajo ta-mošnje nove gorice, v katerih stojijo samo amerikanski trsi. Kakor slišimo, sprožil je to misel c. kr. okr. glavar v Mariboru, g. Fr. Kankovsky ter skrbi tudi za znižanje vožnji ne na južni železnici. (Posojilnica) v Gornji Radgoni je imela v prvem polletju svojega obstanka 26.724 11. 69 kr. prometa. Zadružnikov je bilo 83 z 830 11. deležev; hranilnih vlog je za 12.458 II. 10 kr. ter za 9437 II. posojil. (Zločin.) V noči na 6. avgusta so vlomili talje v klet Martina Kodela, krčmarja v Kazasah pri Ple-trovčah ter so iz kleti prilomastili v spalnico zakonskih Kodela. Nju so sicer napadli s sekiro, vendar pa so ubežali, ne da bi ju ubili, ker so sosedje slišali upilje napadencev ter jima prišli na pomoč. (Slov. urad o vanje.) Naše »nemške« liste je jako vznemirila novica, da se uraduje v okr. zastopu v Šmarijah in poslej tudi v trškem slovenski. Mi pa želimo, naj dobita le-la zastopa še prav obilo posnemovalcev! (L o tri j a.) V lotrijskiii nabiralnicah nabere ?c vsako leto po naši državi nad 22 milj. goldinarjev, v njih pa se izplača dobitkov za 12 milj. ter ostane torej državi celih 10 miljonov — »žuljavih grošev«. (Umrl) je dne 11. avgusta č. g. J. Al. Simonič, duhovnik v pokoji na Kapeli, v 79. letu svoje dobe. Bajnik je bil velik dobrotnik cerkev, posebno v svoji domači župniji pri Svetinjah. Naj počiva v miru! (I* o boj i) med ponočnjaki so še vedno tudi p i nas v navadi. Tako so v Hočah v noči od sobote na nedeljo fantje tovariša s »planko« ubili in v naslednji noči je ponočnjak v Brezulah svojega tovariša zabode' z nožem v trebuh, da je drugo jutro izdihnil svojo du5 > v deželni bolnišnici v Mariboru. (Najdba.) Krasen granit, dragoceni kamen, našla sla brata gg. Alojz in Vojteh Walland na svojem, nekdaj Cezlakovem posestvu, eno uro nad Oplotnico v Ke-beljski fari in imata tam že nad 20 delavcev in sta jih namenjena v kratkem najeti črez 100. S tem bo Oplol-nica in Gadramska ¿TUpnija veliko pridobila pa Ludi društvo za pozidanje nove farne cerkve v Čadramu upa vsaj po ceni potrebni kamen dobiti. (»Legar«.) V občini Dragovič, župnije Sv. Lovrenca v slov. gor., je vzbolelo več ljudi j za legarjem«, 10 oseb pri treh hišah, in se je že vse storilo, da se nevarna bolezen ne razširi po občini. (Umor.) V Dražencah na Dravskem polji našli so ljudje v soboto jutro pijanca Fr. 1'išca za grmom mrtvega. 1'oleg njega je ležalo krvavo oje. Morilca še iščejo c. kr. žandarji, doslej pa brez uspeha. (Gč. gg. novomašniki) nastavijo se za kaplane tako-le: Ivan Dobršek pri Sv. Frančišku v Stražah, Janez Horjak pri Sv. Martinu tik Slov. Gradca, Jakob Kranjc v Zibiki, Anton Lanjšič na Kalobji, Franc Lom pri Sv. Kupertu nad Laškim, Jožef Mihalič pri Mariji Devici na Velki, Anton Podvinski v Sevnici, Fridrik Uepolusk ((iolob) v Lučah ; Anton Šebat v Vitanji, Matija Valpotrč pri Sv. Petru v Gornji Kadgoni in Jožef We;xel pri Sv. Križu na Murskem polju. (Duhovniške spremembe.) G. g. M Gaberc, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polji, je poslal pro-vizor v Vojniku; č. g. Jože Kostanjcvec, kaplan v Do-bovi, pride za kaplana k Sv. Marjeti ob Pesnici in č. » Ivan Pavlic, kaplan v Sevnici, na Hajdinjo. Na novo stopijo v službo čč. gg. duhovniki na dopustu Franc Kocpek za kaplana prt Sv. Štefanu pri Zusrnu, Ivan Za-dravec pri Sv. Jakobu v Galiciji in Janez Sušnik na Dobovi. I jolei-ijue št«?vilice. Gradec 13. avgusta 1892: 27, 16, 2, 79, 33 Dunaj » » 40, 58, 39, 50, 4 Na prodaj so dobre orgije, ki tii jako sodile ali v manjšo župnijsko cerkev ali pa v katero podružnico. — Več pove uredništvu „Slov. Gosp." 1-3 Vnainm vzet' nekdo štacuno ali ildjt/lil hišo za trgovino v sposobnem kraju. Ponudbe naj blagovolijo se poslati uredništvu „Slov. Gospodarja". 1-2 I Harmonična zvonila ij pj z jarmi vred proti poroštvu, da so dobro [i pj vglasbena in iz najfiniše robe. [| Zvončke za na steno, zvončke za Isi pj službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po Hj I 0, 8, 10 gld. eden. Dalje: I Cerkvene svetilnike Sj lustre, svetil niče, svetilnike za na steno, m gj kanontablice, masivne iz zmesi zlatu [S ki podobne po izvrstno okusnih modelih ® [si lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlati1 p ij bile, in so trpežne za več, kakor 100 rel ij let, solidno delane in jih po nizkej P |j ceni priporočuje jfj Albert Samassa, ij strojev c k. dvorni zvonar in fabrikant £] Ij in gasilnega orodja ¡| I (■ 1 »I jmii. | m ' Podrobne cenilnike dopnSUja brez- bj |,!j " pl.ar.no in f.ranico. 7 j|j Tovarno 12-15 J. Weiport & sin v Stockcravi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlat.il-nice, rezalnice za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne il le ilil po celo niz!;i ceni. l'la-iiljanio in zavnlj pi umnosti je na^a vzglednn zalog:» pri gospodu F. Pišeku v Hotinji vesi (lici Kranichsleld.) Stroji se pnšljrjo frank» in 14 dni na jKisknšnjo. Ceniki zastonj. sfftas Podpisani krajni šolski svet ima potom zniževalne dražbe oddati na 9400 gold. pro-rafcunjeno grad bo novega dvorazrednega šolskega poslopja v Racali. Dražba se razpisuje na dan 21. avgusta t. 1. (v nedeljo) ob 3. uri popoldan in se vrši pri podpisanem načelniku stavbinskega odbora v Kačah (tile železniške postaje), pri katerem so tudi obrisi, prevdarek in stavbni pogoji na ogled. Pismene ponudbe je poslati najpozneje do 20. t. m. opremljene s fj°/o vložnino (Va-dium) in zapečataue krajnemu šolsk. svetu v Karali (Kranichsfeld). Krajni šolski svet v Racah, 12. avgusta 1892. Anton Frang-eš, predsednik. Marko Grizold, kraj. šol. ogleda in načelnik stavb, odbora. Zahvala. Vsem p. n. gospodom duhovnikom, ki ste me povodom moje petdesetletnice razveselili in počastili s svojimi častitkami in z darovi, izrekam zato tem potoni svojo pre srčno zalivalo in ob ednem prosim, da me ohranite v blagem spominu. V Mariboru, dne 10. avgusta 1892. Ig. Orožen, stolni dekan. Svoji k svojim! Slavnemu občinstvu in v prvi vrgti vi-sokočastiti duhovščini se usojam naznaniti, da se je podpisani naselil v koroških ulicah šiv. 20, kot pozlatar. Uljudno se priporočam za vse v mojo stroko spadajoča dela, katera bo odlikovala ne le finost in vestnost, temveč tudi nizka cena. i-;i Alojzij Šket. Specijalne tovarne za vsake vrste. za vse svrhe. žlebe v vsaki velikosti. "3IND 18-20 §§ Commandit-Gesellschaft fur Pumpen- und Maschinenfabrikation W. GARVENS,_Wien, I., Walifischgasse Nr. 14. | Kdor hoče uživati «lolirote <• — ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostane Knoipp-ove sladne kavo naj kupuje le blago v nilx, Uregenz od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za sladno kavo na Avstrijsko-Ogerskem.