G fírapharl-
Oliviero Diliberto: Italija nujno potrebuje novo levičarsko stranko, Romano Prodi pa naj izvaja svoj volilni program /t5
Zaščitena območja: Dežela predlaga skupno omizje
Primorski
PETEK, 20. JULIJA 2007
Št. 170 (18.953) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Evropa ponovno v velikem precepu
Bojan Brezigar
Vtis, da se odnosi med Rusijo in Zahodom vračajo na raven hladne vojne, se krepi iz dneva v dan. Včerajšnja ruska odločitev, da iz Moskve iz-ženejo štiri britanske diplomate kot odgovor na britansko odločitev, ki je zaradi suma sodelovanja pri umoru nekdanjega ruskega agenta Litvi-nenka iz Londona izgnala prav toliko ruskih diplomatov, je ponovitev scenarija, ki je bil v letih hladne vojne tako rekoč vedno na dnevnem redu.
Mimo vprašanja samega, ki je vsekakor zelo resno, saj mnogi povezujejo umor Litvinenka z umorom ruske novinarje Ane Politkovske oziroma obema dogodkoma pridajajo isti predznak, velja namreč opozoriti, daje včerajšnji diplomatski incident, imenujmo ga tako, le eden izmed dogodkov, ki kažejo na vztrajno slabšanje odnosov in na nekakšno ponovno oblikovanje blokovske politike, pa čeprav v drugačnih okoliščinah kot pred leti. Nova oboroževalna tekma in spor okoli Kosova, ki močno spominja na ruske težnje po nadzoru nad Balkanom še izpred prve svetovne vojne, sta v tem trenutku najakutnej-ši odprti vprašanji, pa ne edini.
Skratka, Evropa se znova pomika v vrtinec napetosti, ki bi lahko vodila v novo nestabilnost. Dejstvo, da se je medtem meja med potencialnima blokoma pomaknila za nekaj sto kilometrov proti vzhodu, je le navidezno odrešilno, saj se danes strateške pozicije ne merijo več s kilometri ozemlja in z nadzorom nad gorskimi vrhovi, ampak predvsem z nadzorom nad energetskimi viri. In tu je Evropa zelo šibka in prepuščena na milost ameriškim (naftnim) in ruskim (plinskim) monopolom. Z drugimi besedami, če tabora trčita, bo največjo škodo utrpela prav Evrolpa.
ITALIJA - Pogajanja za reformo pokojninskega sistema
Dogovora v koaliciji ni, Prodi računa na sindikate
Nočna pogajanja v palači Chigi, danes predlog ministrom
PROMET - Odprli prvi del ceste na trasi Rabujez-Lakotišče
Nastaja nov odsek
Od včeraj odprt za promet kilometer hitre ceste od mejnega prehoda Škofije do križišča za Oreh
Do pomladi predvidevajo odprtje preostalih treh kilometrov odseka do Lakotišča
kroma
RIM - Po včerajšnjem mrzličnem dnevu pogajanj med strankami koalicije, je Romano Prodi noč preživel s sindikati v upanju, da bo sporazum z njimi utišal komunistično levico v koaliciji. Predlog pokojninske reforme namerava namreč danes postaviti na mizo ministrskega sveta, kjer bodo ministri prisiljeni prevzeti odgovornost za mo re bit no za vr ni tev pre mi e ro ve ga predloga. Čeprav groženj tudi včeraj ni manjkalo, pa izkušnje učijo, da stranke skrajne levice nimajo nobenega namena ogroziti vlade in z njenim padcem odpreti vrata za predčasne volitve.
V poslanski zbornici je vlada včeraj prejela zaupnico na zakonski odlok o tako imenovanem »zakladčku«, ki ga bo moral še pred poletnim premorom, to rej v ze lo tes nem ro ku odo bri ti tu di senat, saj dekret zapade konec avgusta.
Na 14. strani
V Tržiču poskus ugrabitve šestletnega dečka iz Gorice
Na 12. strani
Trst: Dipiazza odredil zaustavitev emisij škedenjske železarne
Na 6. strani
Sindikat Cgil priredil posvet o reformi krajevnih javnih prevozov pred obravnavo v deželnem
SLOVENIJA - Za upočasnitev asimilacijskih procesov in ohranitev kulturne dediščine
V Clevelandu bodo ustanovili Center za slovenske študije
LJUBLJANA - Slovenska vlada seje na včerajšnji seji seznanila s poročilom projektne skupine za pripravo strokovnih podlag za ustanovitev Centra za slovenske študije v ameriškem mestu Cleveland. Sredstva za ustanovitev centra so predvidena s predlogom rebalansa proračuna za prihodnje leto in predlogom proračuna za leto 2009. Center bo nudil interdisciplinarno proučevanje, ohranjanje in spodbujanje slovenske kulture, jezika in raziskovanja v ZDA. Generalnega konzula v Clevelandu in člana projektne skupine Zvone-ta Žigona je vlada pooblastila, da v sodelovanju z ameriškimi partnerji določi najbolj primerno pravno obliko za ustanovi-
tev centra.
Kot so še sporočili, bo center pripomogel k upočasnitvi asimilacijskih procesov slovenske skupnosti, k ohranitvi materialne kulturne dediščine za kasnejše rodove ter slovenske in ameriške zgodovinarje, študente, raziskovalce in druge zainteresirane. Poleg tega bo center ponujal poučevanje slovenščine (lektorat) ter različne študijske vsebine, ki se bodo izvajale na zainteresiranih ameriških univerzah.
Dogovori že potekajo s Cleveland State University, Lakeland Community College, Bowling State University, Kent State University, z univerzo Columbia v
New Yorku, ki so se pozitivno opredelile do pobude. Načeloma so pripravljene podpisati medsebojni sporazum oziroma pismo o nameri s projektno skupino. Izrazile so tudi pripravljenost sodelovanja glede nudenja prostorov za poučevanje, pisarn ter tudi honoriranje lektorja oziroma predavateljev. Tudi v Sloveniji je že identificiran interes za tovrstno sodelovanje, predvsem s strani novogoriške univerze.
Akademske institucije, ki bodo zainteresirane za konkretne oblike sodelovanja, se bodo med seboj dogovorile o ponujenih učnih vsebinah, predmetnikih, njihovi vključenosti oziroma vključitvi v študijske programe ter priznavanju (kre-
ditne točke). CSŠ pa bo predstavljal koordinatorja oziroma ponudnika posameznih študijskih vsebin slovenske visokošolske sfere. Skrbel bo tudi za posredovanje interesa za študij in delo ameriških učiteljev, raziskovalcev in učiteljev slovenskih visokošolskih institucij v Sloveniji.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo k sodelovanju povabilo vse slovenske visokošolske zavode, ki bi lahko ponudili primerne vsebine. Med projektno skupino ter izbranimi univerzami oziroma visokošolskimi zavodi se bo podpisalo pismo o nameri za ustanovitev in sodelovanje pri delovanju Centra za slovenske študije v Clevelandu. (STA)
svetu
Na 7. strani
I HmUi PO UQCWt CBJi
p&m&mnp&tfM
■»fcrfWvH«^*. VK «^fl ...
k,;,,X? «v- spuves&t \
2
Petek, 20. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Aplavz prednikom
Aljoša Vodopivec
/
Slovensko prestolnico so od 12. do 20. julija 2007 napolnili raziskovalci Biblije iz celega sveta. Organizacija in izvedba mednarodnega kongresa za študij Stare zaveze je bila zahtevna naloga za organizacijski odbor, pod vodstvom akademika prof. dr. Jožeta Krašovca. Potek kongresa je pokazal, da je bila priprava dobro izvedena. Znanstveni vsebini (več kot tristo predavanj v tednu dni) je bila dodana tudi kulturna. Prof. Krašovec je dejal, da so raziskave Svetega pisma tesno povezane s kulturo, zato organizacija kongresa gre z nekaterimi kulturnimi prireditvami, saj je Biblija osnovni dokument naše kulture. In temu smo bili priče v nedeljo zvečer, 15. julija na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Kulturni program pod oznako biblični festival je želel biti slovesna otvoritev 19. kongresa mednarodne organizacije za študij Stare zaveze (IOSOT) in napoved predsedovanja Slovenije Evropski uniji.
Bogat program festivala je popeljal občinstvo, kije do zadnjega kotička napolnilo Pogačarjev trg, od pomenljivih besed najvišjih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov do izrednih občutji podarjenih preko Beethovnove 9. simfonije. Glasba je tkala vezi med petstotimi glasbeniki sedmih narodov, ki so hkrati napolnili oder in podarili Sloveniji čudovito izvedbo Evropske himne - krona ve če ra.
Med poslušanjem nastopa tenkih in natančnih glasovom deškega zbora iz St. Peterburga sem razmišljal, koliko ur vaj in priprav je za tem petjem. Pa tudi, koliko ur resnega in natančnega dela se skriva za takim dogodkom, za tako velikim koncertom. Končni aplavzi navdušene publike so skušali nagraditi to delo. Tedaj me je spreletela misel, da smo pozabili zaploskat še nekomu. Nekomu ki je vložil celo življenje v še zahtevnejše delo. Komu? Našim prednikom! Oni so z neopisljivo skrbnostjo hranili, prepisovali in preučevali Sveto pismo. Oni so ga prevedli v naš jezik in tako potrdili to govorico kot jezik
in ne neko barbarsko narečje. Sveta knjiga kristjanov in judov je bila prevedena že v sto in sto jezikov; prevod Biblije v slovenščino pa se uvršča med prvih dvanajst. Če ne bi bilo trdega dela požrtvovalnih ljudi, verjetno tudi zgodovina našega jezika in naroda bi bila zapisana z drugačnimi črkami in drugačnimi letnicami.
Po men pre vo da Sve te ga pis ma v slovenščino zaokroža razstava Živa beseda, ki na poseben način skuša predstaviti v prvi vrsti slovenskemu človeku izjemnost te pridobitve za jezik in narod.
Tako sta vsebina in forma kongresa s »pridruženimi dogodki« kot so omenjena razstava in festival, posebna izkaznica Slovenije svetu o svoji kulturi. Številni tuji strokovnjaki in turisti spremljajo delo, dogodke in potek z zanimanjem. Kamen spotike je pred našim pragom. Ali smo tudi mi toliko ponosni na svoje zaklade, kolikor jih drugi občudujejo? Se zavedamo dela prednikov? Opažam veliko razhajanje med besedami in dejanji: drugim predstavljamo v lepi luči versko, kulturno in etično bogastvo, sami pa ga preziramo. Pogosto pozabljamo in zaničujemo. Glasbeni spektakel na trgu, zgoščena predavanja in številne razstave niso namenjene samo peščici ljudi. Gre za vprašanje narodne identitete in ponosa. Od sadov tega učenega zborovanja ne bo živel samo človek v Sloveniji ampak vsak, ki govori slovensko besedo.
Narodni ponos mora biti tako močen, da preseže meje majhne države in vstopi v vsak slovenski dom, v vsako slovensko srce. Naši predniki so se zavedali dragocenosti bibličnih vsebin toliko, da so jih zapisovali na skoraj vsak material. Glinene ploščice, papirus, pergament, črepi-nje, papir in še kaj je bilo v službi Besede. V dobi tehnologije in globalne vasi pa ni prostora. Težko se najde primeren in dostojen prostor na velikih straneh dnevnih slovenskih časopisov za objavo dragocenih vsebin, da bi Božja Beseda in slovenska beseda prečkala Karavanke, ocean ali bolj preprosto, sosednjo mejo.
kulinarični kotiček Musaka iz krompirja
Nisem velik ljubitelj grške kuhinje, čeprav so mnoge njene prvine romale tudi nekoliko severneje na Balkan, na primer med Srbe. Značilnost grških jedi so, kot pri vseh mediteranskih narodih, obilica zelenjave, olivno olje, prisotnost ja-gnjetine povsod, v obmorskih krajih in na otokih, ki jih Grčija ima nič koliko, okusne ribje jedi.Zelo dobri so tudi ovčji in kozji siri, ki jih je seveda več vrst, od svežih do starih. Na vino se moramo privaditi, saj »retsina« ni vsem všeč.
Ena od grških jedi, ki je romala daleč na sever, je na primer musaka. V Grčiji jo lahko naročimo v vsaki gostilni, ponudili pa nam bodo različne vrste musake. Nekje jo pripravljajo iz bučk, drugje iz jajčevcev, še drugje pa iz krompirja. Nemalokrat nam servirajo musako, v kateri so skupaj krompir in jajčevci. V vseh primerih je jed zelo okusna in je po mojem mnenju tudi primerna za poletne dni, čeprav je jed, ki ne pozna letnih časov. Po mojem mnenju je najbolj okusna musa-ka iz krompirja in ta recept vam bom posredoval.
Potrebujemo: 1 kg krompirja, 3/4 kg mešanega mletega mesa (govedine, tele-tine, če vam je všeč tudi jagnjetine), 4 srednje velike paradižnike, 2 čebuli, lonček kisle smetane, 3 jajca, rožmarin, majaron, sol, poper, olivno olje.
Čebulo na olju zlato zarumenimo, dodamo meso in pražimo 10 minut, nakar dodamo majaron in rožmarin, na kockice zrezan paradižnik, ki smo ga prej olupili in iz njega odpravili semenčka in vo-
do (olupimo ga z lahkoto, če ga pomočimo 30 sekund v vrelo vodo). Ko se je masa mesa in paradižnika skoraj posušila, solimo in popramo. Krompir zrežemo na 3 mm debele rezine, ki jih zložimo v pekač, po možnosti lončen, če pa ga nimate bo dober tudi iz jenskega stekla ali iz čisto navadne pločevine. Pekač moramo pred tem namazati z olivnim oljem. Na plast krompirja položimo plast mesa, nadaljujemo s krompirjem, s katerim tudi končamo. Dobro zmešamo jajca s kislo smetano in če hočete z žlico moke ter s tem prelijemo krompir. Tudi prgišče nastrganega parmezana ne bo odveč, čeprav to ni zelo grško. Pekač damo v pečico, ki smo jo poprej segreli na 180 stopinj in pečemo tričetrt ure. Jed postrežemo v posodi, v kateri se je pekla.
Če hočemo, lahko krompir delno nadomestimo z jajčevci. Te moramo zre-zati na rezine, jih osoliti in pustiti pol ure, da počivajo, da izgubijo grenki sok. Nato jih na hitro operemo in obrišemo, povaljamo v moko in ocvremo v vročem olju. Nalagamo plast krompirja, plast mesa in plast jajčevcev, skušamo vedno končati s plastjo krompirja.
Ivan Fischer
DEŽELA - Izjava predstavnice LD Tamare Blažine
Prizadevanja, da septembra deželna skupščina odobri zakon za slovensko manjšino
Deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina je včeraj objavila daljšo izjavo v zvezi z deželnim zakonom za zaščito slovenske manjšine. Besedilo v celoti objavljamo.
Oglašam se v zvezi deželnim zakonom za zaščito slovenske manjšine, ki je bil pred dnevi odobren v 6. deželni komisiji. O tem je sicer dnevnik že obširno poročal, vendar bi rada poudarila nekatere aspekte. Zadeva bo ponovno aktualna šele konec meseca septembra, vendar bi bilo umestno, da se Demokratična zaveza primerno pripravi, saj bo razprava v deželnem svetu zahtevnejša kot je bila v pristojni deželni komisiji. Tu namreč nismo imeli predstavnikov strank Nacionalno zavezništvo in Naprej Italija, ki pa so napovedali celo vrsto amandmajev in ostro nasprotovanje nekaterim členom zakona. Kot poročevalka večine si bom seveda prizadevala, da bomo iter čimbolje izpeljali do konca.
Sama smatram, da je besedilo, ki je izšlo iz komisije dobro; nekateri amandmaji, ki jih je predstavil odbor v dogovoru z večino, so še izboljšali prvotno besedilo.
V mislih imam predvsem dva popravka: eden zadeva šolo v Benečiji, drugi pa zaščito krajevnih dialektov. Glede prvega ni bilo nasprotovanja: odobren popravek predvideva možnost, da se deželni fond za slovensko manjšino uporabi tudi za podporo dvojezičnega šolstva v Videmski pokrajini, vključno z namenom, da se dopolni obvezni šolski ciklus.
Verjetno je ravno ta člen odločilno prispeval, da je procedura za dvo-
Tamara Blažina
jezično srednjo šolo dejansko stekla in bo tako štartala že s šolskim letom 2007/2008.
Bolj vprašljivo pa je vprašanje jezikovne zaščite v Nadiških in Terskih Dolinah ter v Reziji. Amandma odbora priznava in ščiti krajevne govorice in narečja, ki sodijo v jezikovno dediščino slovenske manjšine. S tem se niso strinjali predstavniki opozicije, katerim so se pridružili tudi nekateri predstavniki večine, v prvi vrsti Marjetice in Občanske liste, češ da rezi-janščina ne spada v okvir slovenskega jezika. Vsa naša izvajanja in dokazi, da so tamkajšnja narečja odraz slovenskega jezika, kar je dokončno zakoličil zaščitni zakon 38/2001, niso prepričala vseh svetovalcev večine, vendar so se naposled vzdržali; v avli pa bomo morali naše argumente še podkrepiti, da bomo lahko računali na zadostno podporo. V tem smislu smo se že dogovorili z našimi predstavniki v videmski pokrajini za nekatere konkretne pobude.
Medtem smo prejeli s strani nekaterih slovenskih ustanov in organizacij še dodatne zahteve.
Menim, da so nekateri predlogi umestni in jih bomo lahko vzeli v pretres, drugi pa so po mojem mnenju težko sprejemljivi. Vsekakor bomo o le teh razpravljali v sklopu Demokratične zaveze, ki naj bi v skupščini nastopila čimbolj enotno.
Prizadevati si bo treba, da bi zakon podprli tudi sredinski svetovalci, ki so doslej pokazali dokajšnjo odprtost. Prepričana sem, da bo deželni svet konec septembra odobril tako zakon za Slovence kot zakon za Furlane; tudi s tem se bo udejanila avtonomija in posebnost dežele Furlanije Julijske krajine.
Tamara Blažina
NZ se zelo boji »trijezičnosti« v FJK
TRST - Deželni svetniki Nacionalnega zavezništva so na včerajšnji novinarski konferenci ostro kritizirali zakonski osnutek za Furlane in fur-lanščino, ki ga predlaga Illyjeva koalicija. Zastopniki desnice so prepričani, da bo v primeru odobritve tega zakona Furlanija-Julijska krajina postala vse bolj podobna Južni Tirolski.
Finijeva stranka je izkoristila priložnost tudi za kritiko na račun zakonskega predloga za slovensko manjšina. Po tej poti - menijo na desnici - bo deželna uprava uvedla obvezno trijezičnost, s katero bo našo deželo še dodatno oddaljila od Evrope. V resnici, dodajamo mi, bo zaščita furlanske in slovenske skupnosti dodatno približala našo deželo Evropi.
pisma uredništvu
Še o dvojezičnosti v Devinu Nabrežini
1.	Ko je v soboto,14.julija t.l., med čestitkami ob 110. jubileju godbenega društva Nabrežina, župan Ret povabil k sebi podžupana in slovensko odbor-nico, sem bil prepričan, da bo kdo spregovoril tudi v slovenščini. Znano je namreč, da naš župan, razen pozdrava, ne spregovori slovensko. Toda tudi tokrat sem ostal razočaran, saj s strani občinskih upraviteljev ni bilo slišati slovenske besede v čast godbi, ki so jo pred več kot stoletjem ustanovili, da bi domačim (Slovencem?) bila v zabavo in tolažbo; in to poslanstvo ohranja še danes.Res škoda, da se »naša« uprava ne zaveda občutljivosti naših ljudi in organizaciji; saj je občina dvojezična, ali ni? In prav ta karakteristika naj bi nas bogatila!?
2.	V Nabrežini kamnolomi se od srede tega meseca odvijajo »Poletni večeri pod zvezdami«, dobro obiskovani kulturni dogodki pred županstvom. Res dobra pobuda naše občinske uprave, Pokrajine, Dežele in Pro Loco Mi-treo (čez noč zrasla nova organizacija), ki se predstavlja s programom na lepi dvojezični zgibanki, ki jo plemenitita dvojezična posega župana in podžupana.
V sredo,18. t.m.sem poslušal odlomke najbolj znanih operet, ki sta jih predstavila podžupan in predsednik Pro Loco Mitreo. Zaman sem čakal na vsaj slovenski pozdrav, ki ga po navadi izreče župan, ki pa ga tokrat ni bilo!
Antek Terčon
Spodrsljaj ali namera?
Junij je mesec, ki predstavlja za šolarje veselje ali žalost ob pogledu na spričevala in pohvale.To je ocena njihovega dela celotnega šolskega leta, pri čemer ima velik pomen tudi vzgoja in pomoč staršev. Moj namen ni postavljati v dvom dela profesorjev pri ocenjevanju ob zaključku šole, toda za nekatere
učence veljajo stroga pravila kriterija ocenjevanja. Širši javnosti so poznana »zastrašujoča« imena vplivnih osebnosti, ki, če že ne vodijo šolstvo, nanje močno vplivajo; če si učenec ali dijak tega okrilja, ta strogost kriterija izgine.
Z začetkom materinstva sem pustila službo predvsem z namenom, da bi otroke čim bolje vzgajala (kot vsaka mati) in jim vcepila ljubezen do mater-nega jezika in slovenske kulture. Zavedam se,da se otrokova osebnost gradi najbolj v otroških letih, kar lahko primerjamo z rekom: mlado drevo zlahka ravnamo, a če je odraslo, ostane zvi-to.Otrokom sem in še prebiram veliko pravljic in tedensko romamo v novo-goriško knjižnico. Vedno sem dajala poudarek in otrokom želim pojasniti, da je materni jezik le eden in tega je potrebno vzljubiti; ker to nudi vzgojo samozavesti in svobode; (posebno v zamejstvu, da veš kdo si.. ) šele nato pridejo ostali jeziki, ki služijo samo kot znanje (angl.,kitajščina, italij.. )
Prvi otrok je obiskoval 2. letnik niž. sred. šole v Doberdobu. V 1. polletju je bil precej odsoten zaradi bolezni. Ob podelitvi spričeval ga je čakalo nesprejemljivo razočaranje: ocena »dobro« iz slov.jezika. Če je to za naju starša prisilno sprejemljivo,je za otroka velika krivica. Kako naj mu pojasnimo, z resnico ali lažjo, da obstajajo v življenju plačane in neplačane krivice? Sedem let šolanja je imel največ prebranih slov. knjig v razredu, glede tega trdim, da je zelo načitan in vsa leta je bil v razredu »slovar« za zahtevnejše slov. besede, poleg še nekaterih sošolcev slov. staršev. Šolske naloge je pisal z »zrelo vsebino« in tudi ocene so bile sprejemljive. V let. šol. letu je imel največ prebranih knjig na Goriškem. Če pomislimo, da je pol razreda dijakov iz Romjana - italij. staršev, ki preživijo razen pet ur v šoli, v italij. okolju in preberejo povprečno 45 knjig letno - so deležni ocene »zadostno«. Za otroka je njegova ocena - dobro - premajhna razlika v primerjavi z romjanskimi -zadostnimi -, zato otrok
to čuti kot začudeno krivico.Take »navidezne malenkosti« lomijo otrokove osebnosti. Pogosto beremo v PD poročanja o prostorski stiski romjanske šole, a očitno ni to edini problem; kočlji-vost je v slabem izražanju in poznavanju slov. jezika. Slika se nam jasno pokaže ob prelistanju dveh delovnih zvezkov slovenščine - letošnjega šol. leta, ki sta borno obdelana. Očitno je s prisotnostjo italij. dijakov v razredu delavnost na nizki ravni; ker so: oprostite - zavora -in s tem so slov. dijaki prikrajšani za znanje maternega jezika.
V maju je potekalo v Gorici nagrajevanje Bralne značke doberdobske in goriške niž. sred. šole. Za pridobitev zlate značke je bilo potrebno prebrati 720 slov. knjig in tisti, ki je presegel to število, je dobil še pohvalno knjižno nagrado. Ob tokratnem skromnem poročanju PD, glede velikega pomena branja, sem zasledila samo fotografijo goriških dijakov in v 1. osebi sta bili omenjeni obe ravnateljici. Poudarjeno ni bilo delo mentorjev in treh ljubiteljev branja, ki so edini na Goriškem presegli zlato bralno značko. Vsi trije so iz Doberdoba, 2. razreda in sicer Podver-sic, Pavletič in Gergolet.
Vljudno prosim, če lahko pomagate mojemu soprogu! Nekaj let išče in prosi na ravnateljstvu v Doberdobu vzg.-izobr. program 4. raz. osn. šole 2005-06 in 2. raz. niz. sred. šole 2006-07 (tudi po pravni poti), a žal brez uspeha. Če ga kdo hrani, naj mu ga posreduje.
Šolarjem želim ustvarjalne in prijetne počitnice v potovanjih in tudi v branju.
Milojka Furlan
/_ALPE-JADRAN_Četrtek, 19. julija 2007	3
ZAŠČITENA OBMOČJA - Javno srečanje na pobudo strank Demokratične zaveze
Dežela zagotovila pospešitev postopka in predlagala skupno omizje za razvoj Krasa
Marsilio: Jeseni bo nared načrt za upravljanje Sic in Zps - Cosolini in Cominotto za gospodarski razvoj ob spoštovanju okolja
Tema je aktualna in zato ni nenavadno, da je v dvorano privabila veliko občinstva
kroma
BAZOVICA - Deželna vlada se bo zavzela za pospešitev birokratskega postopka in čimprej izdelala načrt za upravljanje zaščitenih območij, obenem pa bo odprla omizje s vsemi prizadetimi dejavniki, katerega cilj bo skupno delovanje za razvoj Krasa. To so zagotovili deželni upravitelji na javnem srečanju, ki je bilo v sredo zvečer v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici.
Srečanje so priredile stranke Demokratične zaveze in je bilo njegov namen po eni strani poglobiti vprašanje evropsko pomembnih območij (italijanska kratica Sic) in območij s posebno zaščito (Zps) neposredno s prizadetim prebivalstvom oziroma kmetovalci, po drugi obrazložiti vse vidike, ki zadevajo zaščito in razvoj kraškega območja. V zadnjih mesecih je bilo namreč veliko govora o zaščitenih območjih in je bilo več kritičnih pripomb na račun deželne uprave, tako zaradi postopka, pri katerem niso udeležili prizadetih subjektov, kot zaradi vsebine, saj naj bi prišlo do težkih vinkulacij pri kmetijskih dejavnostih. Zato je Kmečka zveza z drugimi stanovskimi organizacijami pred nedavnim tudi predstavila priziv na predsednika republike. Zadevo je bilo torej treba poglobiti in so se v ta namen v Gospodarski zadrugi pred številnim občinstvom (prisotni so bili med drugim politiki, predstavniki stanovskih organizacij in srenj) zbrali deželni odborniki Enzo Marsilio, Roberto Cosolini in Gianni Pecol Cominotto, ki sta jih gostila deželna svetnika Levih Demokratov Tamara Blažina in Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič, ki je povezoval srečanje.
Na mestoma živahnem, vendar omikanem soočanju (redko je kdo vpadel v besedo) je torej deželna uprava zagotovila, da bo skušala vprašanje rešiti čimprej. Če je Mar-silio razložil, da je res malo kmetijskih dejavnosti podvrženih vinkulacijam (sploh ni res, da ne smemo na zaščitenih območjih npr. kositi trave ali sekati drv), je obenem obljubil, da bo deželna vlada čimprej izdelala načrt za upravljanje zaščitenih območij, v katerem bo točno navedeno, katera območja in katere dejavnosti so podvržene omejitvam. Kdor bo slednjim podvržen, bo moral pri svoji dejavnosti opravljati načrt o vplivu na okolje, vendar tudi to ne bo vedno
obvezno. Marsilio je v tem smislu napovedal odprtje tehničnega omizja med deželnimi direkcijami, ki bodo skušale zadevo pospešiti. Trenutno obstaja že osnutek načrta, kmalu pa naj bi deželna vlada izdala sklep glede vinkuliranih območij. Deželna uprava se je dalje zavzela za odprtje omizja s stanovskimi organizacijami in sploh vsemi prizadetimi dejavniki, katerega cilj mora biti sporazum za razvijanje kmetijstva na Krasu ob spoštovanju okolja.
Sicer je uvodno besedo imel deželni odbornik za kmetijstvo Mar-silio, ki je podal kratek oris dogodkov. Določitev območij Sic in Zps je zahtevala evropska direktiva št. 79, ki so jo pač izdali leta 1979. Druge evropske države so se temu tekom let prilagajale, edino Italija tega ni storila, dokler ni Evropska unija izrekla obsodbe in predvidela denarne kazni in zamrznitev evropskih finančnih sredstev v primeru, da se ne bi v Italiji takoj prilagodili direktivi. Nova deželna vlada se je tako marca leta 2003 znašla pred zapletenimi izbirami, ker je morala stvar silovito pospešiti. Problem je nastal z določitvijo zaščitenih območij (na Krasu in v karnijskih Alpah), kjer so postali obvezni - dokler ne bo nared deželni načrt za upravljanje zaščitenih območij - načrti o vplivu na okolje.
Osnutek načrta za upravljanje zaščitenih območij naj bi bil nared septembra ali oktobra, je napovedal Marsilio in spomnil, da je cilj evropske direktive vsekakor zaščita obstoječih dejavnosti. Poglavitno je v tem smislu zasledovati pravično ravnotežje med dejavnostmi na teritoriju in spoštovanjem direktive št. 79, je dodal odbornik in zavrnil vsako izkoriščanje problematike v politične namene.
Sledili so razni posegi udeležencev srečanja, ki so se v bistvu delili na tiste, ki so kritizirali početje deželne vlade, in na tiste, ki vidijo v ustanovitvi zaščitenih območij priložnost za razvoj. Najbolj oster je bil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je naglasil, da je teritorij poglaviten za slovensko narodnostno skupnost, ker na njem in od njega živi. Razlastitve so si v preteklosti kar vrstile in tudi tokrat gre za razlastitev, ki bo peljala v gospodarski in etnični propad. Dežela pri tem ni upoštevala pravice občanov do informacij in soodločanja: to pomeni, da je večina vsilila svojo voljo manjšini, je poudaril Bukavec, po mnenju katerega se to približuje »etnični čistki«. Politika je skratka zmanjkala, da je bil priziv neizogiben. Član vodstva Tržaške trgovinske zbornice in sicer član KZ Walter Stanissa je obsodil pretirano
birokracijo in od dežele zahteval udejanjenje projekta Agenda 21 (ki predvideva sodelovanje med krajevnimi upravami in organizacijami, ki zastopajo občane). Tu gre v resnici za zaščito konkretnih pravic kraških prebivalcev, ki bi jih bili morali seznaniti z dogajanjem, je dodala deželna predsednica Konfederacije kmetov Italije CIA Emanuela Botteghi. Koordinator Agrarne skupnosti Karlo Grgič je spomnil na vse neizpolnjene obljube v preteklosti in še zlasti na sinhrotron, kjer nameravajo danes namestiti mednarodno šolo. Če se po eni strani lahko priziv umakne, je dodal, lahko deželna uprava in stanovske organizacije oz. prizadete osebe sklenejo sporazum glede omejitev in drugih spornih točk.
Pravna pot ne pelje nikamor, je menil občinski odbornik Občine Zgonik Ladi Budin, ki je v zvezi z območji Sic in Zps izrazil optimizem. Prizivi pomenijo le izgubo časa in energije, medtem ko bi morali sodelovati s skupnim ciljem razvijanja Krasa. Budinovo stališče je podprl svetnik v tržaškem občinskem svetu Stefano Ukmar, ker so zaščitena območja priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Evropska unija namreč nagrajuje kmetovalce, ki ščitijo teritorij, in ne tistih, ki jih zanima le proizvajanje. V razpravo je posegla tudi dolin-
ska županja Fulvia Premolin, ki je poudarila dobro sodelovanje z deželno upravo. Podala je lastno izkušnjo, ko so v Dolini prek Agende 21 udeležili prebivalce, česar žal ni storila deželna uprava, je povedala Premo-linova, ki od nje vsekakor pričakuje čimprej seznam z omejitvami. Vojko Kocijančič je v imenu zadruge Dolga Krona za boj proti birokraciji predlagal ustanovitev tehnično-p os ve-tovalne komisije, predsednik vzhod-nokraškega rajonskega sosveta Marko Milkovič pa je za razvoj Krasa poleg besed zahteval tudi finančna sredstva.
Kot zadnja sta besedo prevzela odbornika Cosolini in Cominotto, ki sta poleg pospeševanja birokratskih postopkov še zlasti predlagala skupno omizje. Cosolini je vsekakor na-glasil, da se zdajšnja deželna vlada srečuje z občani znatno večkrat od prejšnje. Potrdil je, da bo kmalu pripravljen seznam z vinkuliranimi območji in odločno zavrnil namig na »etnično čistko«, ker to spominja na zelo hujše stvari. Bistvo je skupno kaj storiti za razvoj Krasa, je poudaril, kot se to npr. že dogaja s projektom Kraški okraj, kjer sodeluje več občin. Pomembno bi bilo, je dodala Blažino-va, da bi se na tem področju premaknila tudi Občina Trst.
Aljoša Gašperlin
5. KORIDOR
SKP: Dogovor s Slovenijo je ničen
STRASBOURG - Sporazum o financiranju nove železnice Trst-Divača, ki sta ga podpisali Italija in Slovenija, je ničen. Tako pravita evropska poslan ca Stran ke ko mu nis tič ne pre no ve Ro ber to Mu sac chi o in Vittoria Agnoletto, ki pozivata pristojne organe Evropske unije, da kratkomalo zavrnejo finančni načrt, ki sta ga skupaj pred lo ži la pro met na mi nis tra dveh držav Antonio Di Pietro in Janez Božič.
Evropska poslanca Stranke komunistične prenove pravita, da okrog te že lez niš ke tra se ni bil opravljen noben okoljevar-stveni načrt, tudi finančno gledano pa vsa zadeva stoji v zraku. Po dob ne kri ti ke na spo ra -zum Božič-Di Pietro je predvčerajšnjim izrazil deželni tajnik Ko mu nis tič ne pre no ve Gi u li o La uri.
ŽELEZNICA
SIK kritična do trase pod tunelom
TRST - Stranka italijanskih komunistov je zelo kritična do trase nove železnice Ronke-Trst-Divača, o kateri pišejo časopisi, uradnih dokumentov o tem pa še ni. Deželni tajnik stranke Stojan Spetič pričakuje, da bo papirje deželni odbornik Lo-dovico Sonego vendarle pokazal na današnjem srečanju Demokratične zaveze. »Papirji, ki so bili poslani v Rim, dajejo vsekakor vtis, da so bili napisani na papirju za zavijanje sira«.
Spetič ugiba, da se bo v primeru gradnje podzemne železnice izvajala t.i. metoda Lunardi, ki bo povzročila naraščanje stroškov javnega dela in obenem opustošenje okolja. SIK meni, da bi bilo dosti bolj smotrno posodobiti železnice, ki že vodijo na Vzhod, pri čemer omenja goriška vrata ter tudi v glavnem opuščeno progo med Opčinami in Krasom.
SIK ne odklanja 5. koridorja, ki pa zahteva trezne izbire v korist ekonomije, prebivalstva in okolja.
PRAVICE
Illy o
gejevski poroki
TRST - »S tem, da je Dežela dodelila uradni poročni dopust za istospolno poroko svojega funkcionarja v Bruslju se je ravnala po belgijskem pravu in tudi na osnovi določil Evropske unije.«. To je včeraj pojasnil predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki zadevo utemeljuje s pravne ga vi di ka, kar ne po me ni, da vsebinsko priznava istospolno po ro ko.
Sklep deželne uprave, da prizna plačani dopust za istospolno poroko je doživel različne ocene. Zastopniki leve sredine pravijo, da je šlo za pogumno dejanje v duhu spoštovanja individualnih pravic italijanskega državljana, ki dela in živi v Belgiji. Na desnici, ki je primer celo postavila v rimskem parlamentu, pa obtožujejo Illyjevo upravo, da je s to potezo "de facto" priznala veljavnost istospolne poroke.
EKONOMIJA
Budin
obiskal
Panamo
CIUDAD DE PANAMA -Vladni podtajnik za mednarodno trgovino Miloš Budin se je na dvodnevnem obisku v Panami pogovarjal o možnosti, da bi Italija sodelovala pri razširitvi Panam ske ga pre ko pa. S tem v zve -zi se je Budin srečal tudi s panamskim zunanjim ministrom Samuelom Lewisom Navarrom, ki je tudi podpredsednik vlade.
»Italija ima tehnološke zmogljivosti, da lahko sodeluje pri tem velikem delu,« je prepričan Budin. S svojimi gostitelji se je pogovarjal tudi o gospodarskih in trgovinskih odnosih med Italijo in Panamo.
Budina je spremljala delegacija, v kateri je bil tudi Pietro Celi, vodja direktorata zunanjega minis tr stva za od no se z La tin sko Ameriko. Na sestankih je sodeloval tudi italijanski veleposlanik v Panami Placido Vigo.
POLITIKA
Deželni svet spremenil proračun 2007
TRST - Deželna skupščina je sinoči spremenila proračun za te ko če le to. Gre za obi čaj ne pro ra čun ske spre mem be, ki so doživele podporo 20 svetnikov Demokratične zaveze in odklonilno stališče 14 svetnikov Doma svo bo ščin.
Glavnino proračunskih pre sež kov je tu di to krat - kot v prejšnjih letih - deželni parlament namenil zdravstvu in bol-niš ni cam. So o če nje je bi lo na splošno umirjeno in brez večjih po le mič nih ostrin, če prav ni manjkalo razhajanj.
Zastopniki leve sredine so enotno podčrtali, da so proračunske namembnosti skladne s programom Illyjeve koalicije. V des ni sre di ni pa so na sprot no trdno prepričani, da se je deželna koalicija tudi v tem primeru izneverila predvolilnim obljubam.
4
Petek, 20. julija 2007
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Generalna direktorica direktorata za družino Majda Erzar
V pripravi je nov zakon
V	•	I	v« •
o preprečevanju nasilja v druzmi
Zakon bo opredelil nasilje v družini, ko ena oseba zlorablja svojo premoč nad drugo osebo
LJUBLJANA - Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pripravili zakon o preprečevanju nasilja v družini, katerega namen je zmanjšati nasilje v družini, zagotoviti žrtvam takojšnjo strokovno pomoč in zagotoviti delo tudi s povzročiteljem nasilja, je za
STA povedala generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu Majda Erzar. Vlada naj bi ga po njenih napovedih obravnavala proti koncu avgusta, ko se vrne s počitnic. Zakon, ki je že usklajen - čakajo le še na soglasje ministrstva za finance - bo opredelil nasilje v družini, ko ena oseba zlorablja svojo premoč nad drugo osebo, s katero je v posebnem psihičnem razmerju; ni nujno, da živita v skupnem gospodinjstvu ali da sta člana družine - lahko sta tudi bivša zakonca ali zunajzakonska partnerja, je dejala Erzarjeva. Zakon bo opredelil tudi posamezne oblike nasilja - fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje, pa tudi zanemarjanje dolžne skrbi npr. za otroke ali starejše.
Med nameni zakona je zagotoviti žrtvam nasilja takojšnjo strokovno pomoč in uvesti interventno službo. Organi in organizacije so dolžni obveščati center za socialno delo, zdravstveno in izobraževalno osebje pa je dolžno v primeru suma, da je otrok žrtev nasilja, ne glede na določbo o varovanju poklicne skrivnosti o tem takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, je dejala generalna direktorica direktorata.
Po njenih besedah je treba zagotavljati tudi dolgoročno varnost žrtve, pri čemer je predviden načrt pomoči žrtvi, ki ga izdela center za socialno delo. Uvaja se brezplačna pravna pomoč, žrtev nasilja pa naj bi imela tudi možnost izbrati osebo oz. spremljevalca, ki ji nudi psihično oporo. Tako naj bi žrtve spodbudili, da si poiščejo pomoč, da spremenijo življenje.
Zakon pa predvideva tudi delo s povzročiteljem nasilja. Na centrih za socialno delo in v okviru drugih organov bodo uvedli programe za povzročitelje nasilja, da spremenijo svoje vedenje. Pri nevladnih organizacijah zdaj po besedah Erzarjeve že potekajo takšni programi, npr. pri društvu Beli obroč, Društvu za nenasilno komunikacijo in Frančiškanskem družinskem inštitutu.
Po zakonu naj bi ustanovili tudi Center za regijsko koordinacijo pomoči žrtvam. Regijski koordinatorji sicer že delujejo, vendar pa naj bi se zdaj okrepili, je dejala Erzarjeva.
V zvezi z zakonom je izpostavila še pomen preventivnega delovanja in osveščanja laične in strokovne javnosti. Z večjim osve-ščanjem naj bi se toleranca do nasilja zmanjšala, cilj pa je ničelna toleranca, je dejala.
Ministrstvo pa je na vlado že poslalo predlog sprememb družinskega zakonika. Pri zaščiti otrok prinaša določene novosti, med drugim prepoved fizičnega kaznovanja otrok, predviden pa je tudi prenos odločanja o nekaterih ukrepih za varstvo koristi otrok s centrov za socialno delo na sodišča. Med temi ukrepi so tudi nujni ukrepi, ko je npr. ta, da bo možno otroka, ki je zelo ogrožen, odvzeti staršem takoj.
Teh nujnih ukrepov do zdaj bo besedah Erzarjeve ni bilo - treba je bilo namreč izpeljati postopek, kar je bilo dolgotrajno in zamudno. (STA)
Policisti opzarjajo na tatvine na plažah
KOPER - Tudi v vročih poletnih dneh zmikavti ne počivajo, policisti pa opozarjajo tudi na tatvine na plažah. Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, so včeraj pred mestno plažo v Kopru namestili plakate s preventivno vsebino ter kopalcem začeli deliti letake, ki jih opozarjajo na tatove. Število tatvin na plažah se med turistično sezono namreč močno poveča, policisti pa obiskovalce plaž ob tem pozivajo, naj pazijo na svoje pred-mete.Policisti opozarjajo, da obiskovalci plaž premalo postorijo za varovanje svojih stvari in jih puščajo na plaži brez nadzora, tatovi pa trenutke nepazljivosti s pridom izkoristijo. Letos se je namreč že večkrat zgodilo, da so tatovi s plaže ukradli večje vrednosti ali večje vsote gotovine.
DZ - Odbor za zunanjo politiko
O odnosih s Hrvaško včeraj za zaprtimi vrati
LJUBLJANA - Odbor DZ za zunanjo politiko se je včeraj na zaprti seji seznanil z aktivnostmi slovenske vlade pri reševanju nekaterih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Člani OZP ocenjujejo, da je »povečana aktivnost pozitivna«, je po seji povedal predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS), ki pa ni želel razkriti, za katere aktivnosti gre.
»So glas no smo skle ni li, da je to pravilna strategija, da v tej fazi povemo toliko... Gre za pomembne zade ve in ne že li mo de la ti ovir na tej poti,« je dejal.Kot je v izjavi za javnost še dejal Jerovšek, so člani odbo-
ra podprli aktivnosti slovenske vlade in njihovo predstavitev ter poudarili pomembnost dobre obveščenosti parlamentarnega odbora, ki izhaja iz za ko na o zu na njih za de vah. Po -slan ci so vla di po sre do va li tu di do -ločene predloge in sugestije, je dodal.
Predsednik OZP je v odgovor na številna novinarska vprašanja dejal, da »v tem trenutku« ne more pove da ti ni če sar o vse bi ni. OZP naj bi o tej temi še govoril, vendar Jerovšek ocenjuje, da se ta mesec to ne bo zgodilo.
Na vpra ša nje, ali je mi nis ter za zunanje zadeve Dimitrij Rupel člane
od bo ra se zna nil tu di s kak šni mi na -črti za skupno sejo slovenske in hrvaške vlade, Jerovšek prav tako ni želel od go vo ri ti. Na vpra ša nje, ali so poslanci govorili tudi o odgovoru Hrvaške na slovensko protestno noto za ra di zem ljišč na le vem bre gu Dragonje, pa je dejal, da sklepov o tej temi niso sprejeli in da to ni bila glavna tema današnje seje, kar so bile »aktivnosti vlade«.
Kot zanimivost je Jerovšek sicer omenil, da je prav včeraj minilo šest let, od kar je OZP pod prl pa ra fi ra nje sporazuma o meji Drnovšek-Račan. ( STA)
MEDIJI - Nacionalna raziskava branosti
Slovenske novice najbolj bran dnevnik
LJUBLJANA - Najbolj bran dnevnik v obdobju med 3.
julijem 2006 in 3. julijem letos ostajajo Slovenske novice, med tedniki Nedeljski dnevnik, med mesečniki Ognjišče, med brezplačniki pa Dobro jutro. Najbolj gledan televizijski program je POP TV, sledita pa mu prvi nacionalni program TV SLO 1 na drugem ter Kanal A na tretj em mestu, j e na današnji predstavitvi nacionalne raziskave branosti dejal direktor medijskih raziskav družbe Valicon Andraž Zorko. Med najbolj branimi dnevniki kot omenjeno ostajajo Slovenske novice, na drugem mestu je Delo, sledita pa Dnevnik in Večer. Najbolj brana priloga j e Pil ot, večj o branost pa so dosegle pri lo ge Bon bon, De nar in svet ne -premičnin ter Kvadrati. Nižjo branost je dosegla priloga Vikend, kar je po Zorkovih besedah najverjetneje posledica padca v prodajni nakladi nosilca te priloge, časnika Delo. Najbolj bran večdnevnik je Salomonov oglasnik, 14-dnevnik pa Anja.
V omenjenem valutnem obdobju je skupno sodelovalo 148 edicij. Med prvim polletjem letos so bile zaradi prenehanja izhajanja izključene edicije Nakup, Delničar in Magazin, v istem obdobju pa sta bili vključeni Odprta kuhinja in Total tedna. Branost je sicer gle da no v ce lo ti po be se dah Zor -ka v primerjavi z minulim merjenem nekoliko padla (1,5 odstotka).
Dnev no naj bolj gle dan te le vi zij -ski program je POP TV, katerega doseg se je povečal za dva odstotka, vendar se je povprečna dolžina gledanja zmanjšala za pet minut. Na drugem mestu najbolj gledanih programov je prvi nacionalni program TV SLO 1, katere doseg je padel za štiri odstotke, za tri odstotke pa se je povečala dolžina gledanja. Sledi Kanal A. Največji padec povprečne gledanosti je zabeležil drugi nacionalni program TV SLO 2, in sicer kar za 12 minut. Zelo očiten premik pa se je zgo dil s pro gra mom TV3, kjer so zabeležili osem odstotkov višji doseg ter za devet minut daljšo
povprečno gledanost. Zorko je ob tem poudaril, da je bila raziskava izvedena na podlagi percepcije gledalcev samih, kar pomeni, da bi najbrž elektronske meritve pokazale drugačen rezultat.
Na področju radia, se veliko sprememb ni zgodilo, je dejal Zorko. Pojavil se je radio Ena, ki združuje nekaj radijskih postaj. Radio Ena se je po po-slušanosti uvrstil na peto mesto, vendar so podatki le za maj in junij, podatki za ostale radijske postaje pa so bili pridobljeni v času valutnega obdobja 12 mesecev, torej kot omenjeno od julija lani do julija letos. Med prvih 20 naj bolj po slu ša nih ra dij skih pos taj se je vrnil Radio Salomon.
Čas, namenjen uporabi interneta, se je po Zorkovih besedah zvišal za dobro tretjino. Raziskava je namreč po ka za la, da so upo rab ni ki v zad njem letu kar sedem minut več namenili branju in pošiljanju elektronske pošte, med tem ko se je čas, na me njen br ska -nju po spletu, povečal z 39 na 52 minut. (STA)
KOPER - Na včerajšnji skupščini delničarjev
Država v Luki Koper odslej brez prednostnih delnic
KOPER - Lastniki Luke Koper so na včerajšnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 31,93 odstotka kapitala, podprli vse predlagane sklepe, največ časa pa so posvetili predlogu države o spremembi prednostnih kosovnih delnic brez glasovalne pravice v navadne delnice z glasovalno pravico. Pri tej točki je bilo napovedanih tudi več izpodbojnih tožb. Predstavniki manjšinskih delničarjev - tako podjetij in malih delničarjev -so podprli predlog Janeza Starmana, pooblaščenca ene največjih malih delničarjev Nevenke Vidmar, ki je zahteval, da se skliče nova skupščina, na kateri bi lastniki navadnih delnic - torej vsi delničarji z izjemo države, ki ima prednostne delnice - odločali o izrednih predlogih države, spremembi prednostnih delnic v navadne in spremembah statuta. Starman je namreč to zahteval na podlagi zakona o gospodarskih družbah, ki to omogoča manjšinskim delničarjem, vendar se za tak predlog mora strinjati vsaj 10 odstotkov kapitala teh delničarjev.
Njegov predlog je podprlo več kot 33 odstotkov navzočega kapitala manjšinskih delničarjev.
Predsednik skupščine Mirko Pa-všič se je odločil, da bodo o predlogih države odločali na včerajšnji skupščini, vendar na ločenih glasovanjih, brez navzočnosti predstavnikov države, pri čemer je Starman ocenil, da to ni v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, saj mora uprava družbe sklicati novo skupščino in napovedal izpod-bojne tožbe na vse sklepe skupščine. Na točko o spremembah delnic države in
Koper ne nasprotuje vključitvi Ilirske bistrice v primorsko pokrajino
KOPER - Koprski občinski svetniki so na včerajšnji seji občinskega sveta Mestne občine Koper (MOK) v Marezi-gah obravnavali tudi predlog za razdelitev Slovenije na pokrajine. Če bodo občani Ilirske Bistrice na referendumu sprejeli odločitev za vključitev njihove občine v Primorsko pokrajino, ji koprski občinski svet ne bo nasprotoval, so danes sklenili svetniki. Strinjajo se tudi, da se pri imenih pokrajin, ki vključujejo občine z narodnima skupnostma, upošteva zapis imena pokrajine v obeh uradnih je-zikih.Občinski svetniki MOK so dali pozitivno mnenje k predlogu vlade o določitvi predloga območja Primorske pokrajine, ki obsega območja občin Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana s sedežem pokrajine v Kopru. Vseh 28 navzočih svetnikov je sprejelo sklep, da se pri imenih pokrajin, ki vključujejo občine z avtohtonima narodnosti-ma, upošteva zapis imena pokrajine v obeh uradnih jezikih narodnosti. Tako naj se ime Primorske pokrajine glasi Primorska pokrajina - Provincia del Litorale.
Občinski svet je tudi pozval vlado, naj upošteva dejstvo, da v treh občinah v Primorski pokrajini živi avtohtona italijanska narodna skupnost, ki ima posebne ustavne in zakonske pravice, zato naj se pri oblikovanju pokrajine in njenih pravno sistemskih sestavinah zagotovi varstvo teh pravic in omogoči njihovo uresničevanje v duhu priloženih stališč in predlogov Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Koper - Capodistria, ki zajemajo stališča vseh treh občinskih samoupravnih italijanskih narodnih skupnosti.
Koncentracija ozona
LJUBLJANA - Koncentracija ozona je na merilnih mestih v Kopru in Lo-vranu presegla alarmno vrednost 240 nanogramov na kubični meter, v Ljubljani in Novi Gorici pa je presegla opozorilno vrednost 180 nanogramov na kubični meter, so sporočili iz Agencije RS za okolje. Glede na vremensko napoved lahko pričakujemo tako visoko koncentracijo ozona še vse popoldne, zvečer pa bo koncentracija padla. Preseganje opozorilne vrednosti lahko pričakujemo tudi v petek v popoldanskem času.Kon-centracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Agencija RS za okolje ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka priporoča, da v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se izogibajo naporov v času trajanja previsoke koncentracije.
spremembah statuta družbe so izpod-bojne tožbe med drugimi napovedali predstavniki KD, Vizije, Primorskih skladov in nekateri mali delničarji.
Lastniki so po pravnih zapletih in nasprotovanju malih delničarjev podprli predloge države. Predstavniki finančnega ministrstva so predlog obrazložili, da je zdajšnja ureditev v nasprotju z zakonodajo in da bi to lahko celo privedlo do likvidacije družbe. Uprava in nadzorni svet družbe predloga države nista želela komentirati, kot je dejal predsednik uprave Luke Robert Časar, je to stvar lastnikov.
Skupščina je tudi soglašala, da družba lanski bilančni dobiček v višini 25,65 milijona evrov razdeli na način, da bodo lastniki prednostnih delnic (država) dobili 725.120 evrov fiksnega dela dividende, za variabilni del pa 1,16 milijona evrov oz. skupaj 0,27 evra na delnico.
Lastnikom navadnih delnic se bo razdeli 7,78 milijona evrov oz. 1,09 ev-ra na delnico.
Zbrani lastniki so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za lansko leto in določili višine sejnin predsedniku in članom nadzornega sveta. Prvi bo za redno sejo dobil 858 evrov bruto, člani pa bodo prejeli 660 evrov bruto. V primeru dopisne seje bodo nadzorniki prejeli 80 odstotkov teh zneskov.
Prvi mož družbe Časar je dejal, da je luka v prvem letošnjem polletju ustvarila za 56 milijonov evrov prihodkov, ladijski pretovor pa se je zvišal za šest odstotkov na 7,7 milijona ton. Družba je ob tem ustvarila za 11 milijonov evrov dobička iz poslovanja, 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, čisti pa se je zvišal za 55 odstotkov na 14,9 odstotka.
Naj bolj se je v ome nje nem ob dob -ju zvišal kontejnerski promet, in sicer za 40 odstotkov, pretovor avtomobilov pa se je zvišal za 19 odstotkov. Luka Koper je pri pretovoru avtomobilov zdaj tretja največja luka v Evropi, je dejal Časar. Ob tem je napovedal tudi širitev distribucijskega centra Sežana tudi v sosednjo Divačo. (STA)
/	RADIO IN TV SPORED	Petek, 20. julija 2007
IZ

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Pod žgočimi sončnimi žarki so včeraj popoldne predstavniki družbe ANAS, podjetja Collini in krajevnih uprav predali namenu pomemben del velike tržaške cestne povezave, ki bi morala biti čez leto dni docela nared. Novi cestni odsek gre od mejnega prehoda Škofije do novega predora pod Zlatim vrhom, skupno je dolg 1,9 kilometra. Odsek je trenutno odprt za promet le od mejnega prehoda do bližnjega križišča za Oreh, v obe smeri.
Del odseka je torej kratek, predstavlja pa pomemben korak v postopnem dopolnjevanju velike prometnice, ki jo občani pričakujejo že desetletja. Nezanemar-ljivo je tudi dejstvo, da sta pri mejnem prehodu Škofije zdaj neposredno povezana italijanska in slovenska obalna hitra cesta, pa čeprav zaenkrat le delno.
Promet po dvopasovnici na italijanski strani bo v bližnji prihodnosti potekal po nadvozu nad prej omenjenim križiščem do novega, 1,2 kilometra dolgega predora pod Zlatim vrhom, katerega morajo še dokončno izvrtati (delavci trenutno vrtajo zadnjih sto metrov tunela) in nato primerno opremiti. Izhod predora bo v bližini Frankovca nad reko Glinščico, nakar se bo nova cesta priključila na tržaško hitro cesto pri Lakotišču. Od tod se bo promet nadaljeval v smeri Trsta oziroma Ka-tinare, Padrič in Moščenic.
Pri družbi ANAS predvidevajo, da se bo delo na preostalih treh kilometrih odseka do Lakotišča nadaljevalo do maja prihodnjega leta. Vozniki naj bi se torej že s poletjem 2008 začeli posluževali nove povezave. Tehnik Mauro Ricci nam je povedal, da so gradnjo pospešili februarja letos, 80 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev pa je že bilo porabljenih. Kritje stroškov za preostala dela je zagotovljeno.
Včerajšnje odprtje pri mejnem prehodu Škofije (odvijalo se je ob 14. uri) je bilo v znaku skrajne vročine, ki se je približevala 35 stopinjam. Med navzočimi je nekdo izmeril temperaturo pekočega asfalta: 65 stopinj! Kljub nelahkim vremenskim razmeram se je slovesnost odvijala v sproščenem in prazničnem duhu.
Trak z italijansko trobojnico je prerezala predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza pa je delce traku porazdelil med navzoče. Tam so bili predsednik deželne uprave Riccardo Illy,
Nov odsek (desno) bo močno razbremenil stranske ceste; na sliki spodaj slovesni trenutek odprtja
kroma
deželni odbornik za prometne infrastrukture Lodovico Sonego, miljski župan Ne-rio Nesladek, občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, odgovorni za FJK in Veneto pri družbi ANAS Ugo Di-bennardo in predstavniki podjetja Collini.
Illy je poudaril, da gre za novost, od katere bomo imeli vsi veliko koristi, mejni prehod pa je po njegovem nujno povezati z avtocestnim omrežjem. Dodal je še, da izpolnjuje družba ANAS vse napovedi v zvezi s časom gradnje posameznih delov cestne povezave.
Za včerajšnjega gostitelja dogodka, miljskega župana Neria Nesladka, je odsek, ki so ga zgradili na območju miljske občine »pomemben kamenček v mozaiku velikih prometnih povezav«. Majhen del miljskih politikov in trgovcev je sicer trdil, da bo nova cesta ločila Milje od glavnih prometnic, »v resnici pa bo samo poenostavila pot do našega teritorija, tudi kar se tiče kakovosti prometa. Za nas bo to nov izziv, saj bomo morali sami poskrbeti za to, da se bodo obiskovalci radi ustavljali pri nas« je dejal Nesladek. (af)
APrimorski
~	dnevnik
5
PROMETNICE - Spomladi prihodnjega leta naj bi dokončali celoten odsek
Pri mejnem prehodu odprli prvi del odseka Rabujez-Lakotišče
Promet že poteka od meje do križišča za Oreh - Na odprtju prisotni predstavniki številnih krajevnih uprav
OBČINSKI SVET
Sesljan: opozicija še vedno vztraja
Levosredinska opozicija v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu je včeraj formalno zahtevala sklic izredne seje o Ses-ljanskem zalivu. Massimo Veronese (Skupaj) in Adriano Ferfolja (SKP) sta se pri tej zahtevi naslanjala na nedavno stališče spomeniškega varstva FJK, ki je že drugič zavrnilo urbanistični načrt za Sesljanski kamnolom.
Župan Giorgio Ret ni ne sprejel, a niti zavrnil zahteve opozicijskih predstavnikov. Izrazil je razočaranje nad sklepom spo-me niš ke ga var stva, kaj več o sta -liš ču ob čin ske ga od bo ra pa bo menda povedal na občinski seji, ki bo 25. julija. Takrat se bo opozicija izjasnila, če vztrajati na izredni seji ali pa se zadovoljiti z Reto-vi mi sta liš či, če bo žu pan se ve da kaj povedal.
Spomeniško varstvo Furlani-je-Julijske krajine je zavrnilo krajinsko dovoljenje za gradnje v Ses-ljanskem kamnolomu, ki ga je Občina Devin-Nabrežina izdala družbi S. Protasio e Gervasio. To je naredilo že dvakrat. V prvem primeru so se lastniki kamnoloma pritožili na Deželno upravno sodiš če, v tem ča su pa je Ret po no -vil zavrnjeni upravni sklep. Skratka pre cej šnja zme da, ko sta na včerajšnji seji načelnikov skupin poudarila Veronese in Ferfolja. Ret se bo vsekakor glede Sesljana v prihodnjih dneh v Rimu srečal s funkcionarji ministrstva za kultur ne dob ri ne in mor da tu di mi -nistrstva za okolje.
Nabrežinski občinski svet se bo, kot rečeno, na redni seji sestal v sredo, 25. jul ij a. Sej a se bo začela z običajnimi sporočili župana in odbornikov, nadaljevala s sklepi ter končala z obravnavo stališč ter z odgovori upraviteljev na vprašanja občinskih svetnikov.
Na sredini seji bo po vsej verjetnosti tudi govor o načrtovani hitri železnici, o kateri je zahteval nujna pojasnila svetnik leve sredine Igor Gabrovec.
POLITIKA - Pogovor s tajnikom SIK Olivierom Dilibertom
»Italija potrebuje novo levo stranko«
»Nekatere zmerne sile v Prodijevi levi sredini že razmišljajo o novih političnih zavezništvih« - Danes in jutri obisk v Trstu
»Italija, ne samo levica, nujno potrebuje novo levo stranko.« Tako razmišlja državni tajnik Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto, ki bo danes in jutri na obisku v naši deželi. Poslanec Diliberto je imel včeraj, kot vsi voditelji leve sredine, zelo naporen dan, ki je trajal dolgo v noč. Prodijeva koalicija je namreč odločala o zelo kočljivem vprašanju pokojninske reforme, ki bo menda na dnevnem na današnji seji ministrskega sveta. Vodjo SIK smo »ujeli« sinoči med enim sestankom in drugim, prav v trenutku ko so se odvijali odločilni pogovori med vlado in sindikati o pokojninah.
»Seveda vam ne morem povedati, kako se bo ta stvar s pokojninami iztekla. Lahko pa vam povem, kakšno je stališče moje stranke in kaj piše v programu, s katerim je Romano Prodi zmagal na lanskih volitvah. Tam piše, da se leva sredina zavzema za ukinitev t.i. pokojninskega preskoka (it. scalone). Nikjer ne piše, da si bo zavezništvo prizadevalo za povišanje starostne meje za odhod v po-
koj,« nam je povedal Diliberto.
Razgovor je nato nanesel na Demokratsko stranko in na prizadevanja za oblikovanje nove leve stranke v Italiji. »Mi seveda s spoštovanjem in s pozornostjo spremljamo rojevanje Demokratske stranke, projekt sam na sebi pa nas nikakor ne zanima. Mi mislimo, da ne samo levica, temveč tudi Italija potrebuje sodobno napredno in levo usmerjeno stranko, ki bo kos spreminjajo čim se go spo dar skih, druž be nih in kulturnih razmeram v naši državi.«
Diliberto je glede oblikovanje nove leve stranke optimist, čeprav se to najbrž ne bo zgodilo jutri. »V tej prvi fazi predlagamo neke vrste federativno združevanje, ki bi postavilo v ospredje elemente, ki nas združujejo in ne tiste, ki nas še ločujejo.«
In kakšni so odzivi pri sogovornikih? »V Stranki komunistične prenove, ki je bila doslej še kar previdna, če že ne zadr ža na do te po bu de, na ra šča za -nimanje za takšno obliko združevanja, ki jo predlaga naša stranka. V Demo-
kratični levici, ki je nastala po razkolu pri Levih demokratih, so glede tega predloga še vedno nekoliko zadržani, a nanj gledajo z zanimanjem. Zanimanje za združevanje kažejo tudi Zeleni in še marsikdo na levi, ki se ne prepoznava v Demokratski stranki,« podčrtuje Diliberto.
Po besedah tajnika SIK se je skratka začel politični proces, ki ga ne bo mogoče več zaustaviti. Poti nazaj torej ni več, treba je dobiti le pravo politično pot, meni Diliberto, ki dodaja, da uživa ideja o novi levičarski stranki že danes podporo 150 senatorjev in poslancev.
Diliberta vsekakor v tem momentu ne skrbi samo pokojninski vozel, temveč tudi nekatera druga politična dogajanja. »V Italiji smo namreč priča nevarni neokonservativni ofenzivi, ki jo odkrito vodita Confindustria in Italijanska škofovska konferenca. Ti krogi hočejo, da bi Italija nazadovala in prišla na točko, na kateri je bila pred desetletji.«
Oliviero Diliberto
kroma
»Ta neokonservativna politična ofenziva pa ima žal nekatere podporni ke tu di v le vi sre di ni. Mis lim na Francesca Rutellija, Lamberta Dinija in Emmo Bonino, ki odkrito govorijo o novih političnih zavezništvih in o potrebi po osamitvi levice. Ti gospodje pozabljajo, da je leva sredina lanskega aprila zmagala na volitvah s toč no do lo če nim pro gra mom in is to -čas no z ze lo jas nim po li tič nim okvi -rom. Mi ne zah te va mo nič po seb ne -ga ali izrednega, ampak samo, da Prodi in ministri dosledno izvajajo volil-
ni program Unije,« je prepričan Diliberto.
Razgovor s tajnikom SIK je nato nanesel na Illyjevo koalicijo in na deželne volitve prihodnjo pomlad. »Tudi v tem primeru velja načelo, ki sem ga izpostavil za Prodija. Riccardo Illy je zmagal s točno začrtanim programom in mi smo za to, da se ta program izvaja.« Stranka italijanskih komunistov za deželne volitve 2008 sploh ne razmišlja o drugačnih zavezništvih, ampak verjame v levo sredino. »Mi smo komunisti, ki pa verjamejo, da se v vladi lahko dosti več naredi kot v opoziciji. Bolj kot besede so za nas pomembna dejanja,« nam je ob koncu pogovora povedal še Diliberto.
Voditelj SIK bo danes ob 18.30 uri v kavarni S. Marco v Trstu sodeloval na predstavitvi svoje knjige "I llibronauti" Predstavil jo bo Claudio Magris. Jutri zvečer ob 20.30 pa bo v Posto delle fragole (nekdanja psihiatrična bolnišnica pri Sv. Ivanu) gost poli-tično-glasbenega srečanja. (st)
6
Petek, 20. julija 2007
TRST
/
ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA - Na poziv direktorja zdravstvenega podjetja Franca Rotellija	PREDSINOČNJIM
Župan Dipiazza ukazal	Hudav
zaustavitev škodljivih emisij	n e?-^
Novi podatki naj bi potrjevali že znane zaskrbljujoče ugotovitve - O obratu tudi v pokrajinskem svetu	V Kr 1ZU
Tržaški župan Roberto Dipiazza je z odredbo lastnikom škedenjske železarne, grupi Lucchini-Severstal, ukazal, naj takoj zaustavijo emisije škodljivih snovi, se pravi prahu, benzena in ogljikovodikov, ki jih proizvaja koksarna. Lastniki obrata naj sprejmejo s tem v zvezi vse potrebne ukrepe, tudi če bo to vplivalo na proizvodnjo, razen če ne ukrenejo vsega potrebnega za zavarovanje obratov. Dipiazza je odredbo orisal novinarjem na včerajšnji popoldanski tiskovni konferenci, ki jo je sklical dejansko na vrat na nos. Na njegovo mizo je namreč ravno včeraj prišel dopis s podpisom generalnega direktorja tržaškega podjetja za zdravstvene storitve Franca Rotellija, ki župana poziva - menda prvič - k ukrepom za zavarovanje javnega zdravja.
Rotelli se v svojem pismu sklicuje na poročilo univerzitetnega centra Cigra, ki se drugače nanaša na monitoring, ki je sicer še v fazi nadgradnje, vendar po njegovih besedah doslej zbrani podatki kažejo na izredno zaskrbljujoče stanje. Poleg tega direktor zdravstvenega podjetja opozarja na predvčerajšnje meritve Deželne agencije za varstvo okolja, ki naj bi potrjevale količino benzena, ki so jo njene naprave izmerile 14. junija letos. Onesnaženje pripisujejo emisijam koksarne.
Resnici na ljubo Rotellijevo pismo ne vsebuje enega samega konkretnega podatka oz. ene same konkretne številke, vendar je Dipiazza prepričan, da je stvar izredno huda, saj so po njegovih besedah predvčerajšnjim v Ul. Svevo izmerili 68 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter zraka, na Trgu Liberta pa 30 mikrogramov na kubični meter. Čudno je, je dejal Dipiazza novinarjem, da spričo tako visokih temperatur, kot smo jim priča v teh dneh, železarna ne upočasni proizvodnje. Navsezadnje župan ni ukazal lastniku, naj zapre obrat, saj se po njegovih besedah »lahko tudi neha pritiskati z nogo na pedal za plin,« se pravi, da obrat lahko upočasni delovanje. Do novega zapleta v zvezi s škedenjskim obratom prihaja, je dejal Dipiazza, v trenutku, ko potekajo pogajanja za prodajo železarne grupi Arvedi, z lastniki katere se je tržaški župan srečal ravno pred nedavnim.
Dipiazzova odredba je zasenčila drug včerajšnji dogodek, povezan z železarno, saj je o slednji razpravljal tudi tržaški pokrajinski svet, pred palačo katerega so se na manifestaciji zbrali predstavniki prebivalcev Škednja, ki zahtevajo zaprtje obrata.
O usodi škedenjske železarne še ni bila izrečena dokončna beseda
kroma
Mladenič leži v kritičnem stanju v katinarski bolnišnici, njegov vrstnik pa je hudo ranjen. To je izid hude prometne nesreče, ki se je zgodila predsinočnjim na pokrajinski cesti v Križu. Do nesreče je prišlo okoli 23.15, ko je avtomobil, ki ga je iz smeri Nabrežine proti Proseku vozil 19-letni L.B., zavozil s cestišča in treščil v obcestni drog za razsvetljavo. Agenti občinske policije, ki so prihiteli na prizorišče, nam včeraj niso še mogli posredovati popolne dinamike nesreče, a kaže, da je L.B. hotel prehiteti drugo vozilo: med prehitevanjem je avto zaneslo in se je prevrnil na levi bok, nato ponovno naravnal in na koncu treščil v drog. Hitrost vozila je morala biti precej visoka, saj je bilo trčenje silovito, avtomobil pa je dejansko uničen. Najhuje jo je skupil voznikov sopotnik, 18-letni C.F., ki so ga z re-šilcem takoj odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer zdaj leži v kritičnem stanju, pri čemer so si zdravniki pridržali prognozo. Bolje je šlo vozniku, kije sicer huje poškodovan, vendar kaže, da ni v življenjski nevarnosti. Poleg reševalcev službe 118 in agentov občinske policije so na kraj nesreče prihiteli še gasilci. Družini ponesrečencev pa sta bili že ob ve šče ni.
BREZNO JAMENDOL - Končana sanacija s strani jamarskega društva San Giusto
Avtomobili, mopedi in kosti
Iz jame potegnili 32 kubičnih metrov materiala in odpadkov - So najdene človeške kosti ostanki žrtev povojnih pobojev?
Po treh mesecih se je včeraj zaključila sanacija brezna Jamendol, med Bazovico in Gropado, ki so jo opravili člani speleološkega društva San Giusto v sodelovanju z Občino Trst in podjetjem AcegasAps, pri čemer so speleologi dvignili iz 190 metrov globokega brezna kar 32 kubičnih metrov materialov in odpadkov (med katere je treba všteti tudi tri avtomobile), poleg tega pa so, kot se je izvedelo že pred časom, naleteli še na srhljivo odkritje, saj so iz jame povlekli tudi človeške kosti.
Obračun opravljenega dela sta na včerajšnji tiskovni konferenci naredila tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli in predsednik društva San Giusto Furio Permiani ob prisotnosti Maurizi-a Billeja iz družbe AcegasAps in številnih speleolo-gov, ki so sodelovali pri čiščenju. Kot že rečeno, so
iz brezna povlekli 32 kubičnih metrov materiala oz. raznovrstnih odpadkov. Med najbolj zanimivimi so nedvomno trije avtomobili: gre za fiat 500, fiat 600 in skoraj dve toni težko lancio themo. Poleg tega so v breznu našli še kakih petnajst motorjev oz. mopedov, pnevmatike, avtomobilske akumulatorje, električne gospodinjske aparate, žimnice in drugo šaro.
Jamarji pa so pri svoji čistilni akciji naleteli tudi na srhljivo odkritje, saj so v breznu našli tudi človeške kosti. Jamendol je bil, tako pravijo, v preteklosti tudi prizorišče povojnih pobojev. Morda gre za posmrtne ostanke žrtev, vendar iz sporočila za javnost občinske uprave izhaja, da naj bi v tem primeru šlo za posmrtne ostanke oseb, ki so izginile v 50. letih. Zaradi tega je sodstvo tudi zaseglo območje brez-
Kot je dejal Permiani, je pri čiščenju brezna Jamendol sodelovalo 182 ljudi, ki so delali tri mesece. Vendar je na Krasu še kakih sto jam oz. brezen, ki potrebujejo sanacijo, speleološko društvo San Giusto pa se je obvezalo, da bo saniralo vsaj eno jamo na leto. Odbornik Bandelli pa se je zahvalil speleologom, katerih delo je pripomoglo k vrnitvi dostojanstva breznu Jamendol. Glede slednje Bandelli upa, da bo jama ponovno dobila tisto uporabnost, ki si jo za-slu ži.
Septembra namerava odbornik Bandelli prirediti servisno konferenco, na kateri naj bi sodelovala vsa društva, ki se ukvarjajo s speleologijo. Cilj je iskanje rešitve za zagotovitev dostopa in koriščenje t.i. »nemogoče jame«, ki so jo odkrili med vrtanjem avtocestnega predora.
PADRIČE - Raziskovalni center Area Science Park
Tridnevna poletna šola biomedicine
Tečaja, ki poteka pod okriljem družbe CBM, se udeležuje 130 študentov iz držav članic Srednjeevropske pobude
Včeraj dopoldne se je v Raziskovalnem središču AREA Science Park na Padričah začela po vrsti že tretja izvedba poletne šole biomedicine, ki poteka pod okriljem družbe CBM (Centro di Biome-dicina Molecolare, f. KROMA). Konzorcij CBM se ukvarja z biotehnologijami na področju medicine. Letošnja tridnevna izvedba poletne šole je v Trst pritegnila veliko že diplomiranih študentov, tako daje bila ob otvoritvi včeraj dopoldne dvorana kongresnega centra raziskovalnega središča na Padričah polno zasedena. Predavanjem bo v teh dneh sledilo kar 130 študentov, ki so jih izbrali med preko dvestotimi prijavljenimi kandidati. Slušatelji prihajajo iz držav, ki so članice Srednjeevropske pobude. Večina med njimi je še zelo mladih, pomembno pa je tudi dejstvo, da se tovrstnih srečanj udeležuje vedno večje število predstavnic nežnejšega spola.
Uvodni pozdrav je seveda pripadel predsednici	združenja	CBM	Mari-i Cristini Pedicchio, ki je prisotnim spregovorila o ciljih in dejavnostih družbe CBM. Kot smo že zapisali, je CBM konzorcijsko podjetje, v katerega se stekata tako javni kot tudi zasebni kapital. Družba CBM je mreža kakih dvajsetih ustanov in inštitutov, ki se nahajajo v Furlaniji-Julijski Krajini. Ob-
staja že tri leta, njen namen pa je, da gradi povezave med znanstvenimi raziskavami in potrebami mednarodnega tržišča. Njeno delovanje lahko zato povzamemo v tri smernice: raziskovanje, nude-nje storitev in vrednotenje človeških virov.
Pedicchiova je svoj poseg nadaljevala s krajšo predstavitvijo raziskovalnih struktur, s katerimi se lahko pohvali Trst. Mesto ima namreč največje raziskovalno središče v Italiji, ki je hkrati eno največjih v Evropi. K temu gre seveda dodati tudi svetlobni pospeševalnih Sinhrotron pri Bazovici. Pomembno je predvsem dejstvo, da se v raziskovalnem središču pri Padričah nahajajo bodisi javne kot tudi zasebne raziskovalne strukture.
Za govorniškim pultom poletne šole iz biomedicine, ki bo na Padričah potekala še danes in jutri, se bodo v teh dneh zvrstili ugledni predavatelji iz Avstrije, Francije, Japonske, Italije, Nemčije, Španije in Švice. Spregovorili bodo med drugim o etičnih vprašanjih, ki se postavljajo ob vsevečjem znanstvenem poznavanju človeka. Namen poletne šole je nenazadnje tudi ta, da med seboj zbliža in poveže mlade ter že uveljavljene znanstvenike in raziskovalce. Le na tak način lahko mednarodna mobilnost, kije za uspeh tovrstnih raziskav ključnega pomena, dobi novega in prepotrebnega zagona. (ps)
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
7
SINDIKAT - Posvet Cgil o prihodnosti krajevnega javnega prevoza
Zakonski osnutek o reformi
v v« * • ■ ■	•	•
sati delavce in njihove pravice
Razprava o deželnem zakonu bo prihodnji teden Stavka in demonstracije sindikatov Rdb
Deželna vlada bo v zakonski osnutek o reformi krajevnega javnega prevoza, o katerem bo deželna skupščina razpravljala prihodnji teden, vnesla mnoga jamstva za zaščito delovnih mest in sploh delavčevih pravic. To je zagotovil deželni odbornik za prevoze Lodovico Sonego na včerajšnjem posvetu o prihodnosti krajevnega javnega prevoza, ki ga sta v nekem hotelu priredila deželni sindikat Cgil in deželni področni sindikati Filt-Cgil. Namen zasedanja je bilo nuditi dodatno možnost soočanja med javno upravo, predstavniki prevoznih podjetij v deželi in družbe državnih železnic, stanovskimi organizacijami in združenji potrošnikov, glavni cilj pa je bilo prispevati še zadnje predloge za izboljšanje zakonskega osnutka pred dokončno razpravo v de žel nem sve tu.
Sonego je torej sprejel zahteve, ki jih je sin di kat Cgil iz ne sel na prejšnjih pogajalskih omizjih, kot je to storil tudi po srečanjih s sindika-
tom železničarjev Orsa. Na včerajšnjem srečanju, ki ga je povezoval deželni tajnik Cgil Renato Kneipp, je prisluhnil dodatnim namigom, ki so jih pri nes li sin di ka ti in dru gi ude le -ženi dejavniki. Uvodno poročilo je imel deželni generalni tajnik Filt-Cgil Silvano Talotti, po nekaterih posegih pa je besedo prevzel sam Sonego. Zaključke je po posegu odgovornega za državni Filt-Cgil Santa Di Santa imel deželni generalni tajnik Cgil Ruben Co lus si. So ne go je raz lo žil, da se je deželna vlada lotila nekaj novega in da je v tem smislu naletela na mnoge kritike (taksisti so npr. nasprotovali uvedbi poskusnih avtobusnih prog na čedajskem podeželju, namenjenih priletnim in fizično prizadetim). Kakor koli že, z reformo so nadaljevali in bo prihodnji teden šla v razpravo.
Reforma sloni na treh temeljih, s katerimi sindikat Cgil soglaša, drugi sindikati pa ji nasprotujejo. Colus-si je povedal, da so mu razlogi nejasni. Temelji reforme so izboljšanje ka-
kovosti ponudbe oz. storitev, zaščita delovnih mest in pravic zaposlenih in uvedba enega samega upravitelja, ki bo v deželi FJK zagotavljal cestni, železniški in pomorski prevoz. Upravitelj bo znan po javnem razpisu, ki naj bi se ga po Sonegovem pričakovanju ude le ži le mno ge, res ne druž be iz Italije in drugih krajev Evrope. Krajevni javni prevoz bo moral po zakonskem osnutku od leta 2011 dalje upravljati konzorcij, začasno združenje podjetij (Ati) ali delniška družba. V ta namen lahko seveda skupno kandidirajo tudi prevozna podjetja v de-že li in Tre ni ta li a.
Vendar bodo veljala posebna pravila, katerih cilj je zaščita delavcev. Tako bo moral nov upravitelj med drugim obdržati v službi vse zdaj zaposlene in obenem jamčiti vse pridobljene pravice posameznikov (oblika pogodbe, plača, zadolžitev, prispevki itd.). Te pravice bodo delavcu zajamčene tudi v primeru, da bo upravitelj dal v podzakup kakšne
Reforma krajevnega javnega prometa je bila med razlogi za nedavno stavko osebja
kroma
storitve. Podjetje, ki bo imelo delo v podzakupu, bo torej moralo nuditi ista jamstva kot upravitelj. Ko pa bi to podjetje iz katerega koli razloga prenehalo z delovanjem, bo upravitelj primoran sprejeti nazaj delavca pod svoje okrilje, seveda pod istimi pogoji. Sonego dalje zagotavlja, da ne bo skušala deželna uprava štediti z denarjem in da bo nasprotno vlagala v nov projekt. Vse to je zelo pomembno, ker je v prid zaposlenim in v prid ob ča nom, je oce nil Co lus si in po uda -ril, daje Cgil od samega začetka podpirala predlog deželne uprave.
Deželno enotno predstavništvo Rdb-Cub za pre vo ze je med tem na -javilo stavko za 25. julij in demonstracije, ki se bodo proti reformi odvijale 25. in 26. julija, ko bo ustrezna razprava v deželnem svetu. Rdb protestira proti morebitni odslovitvi delavcev in upadu storitev, stavka in demonstracije pa bodo od 9.30 do 12.30.
Aljoša Gašperlin
LETOŠNJE STOTICE - Jana Pegan (Licej Franceta Prešerna)
Uživati zadnje svobodno poletje
Na maturi se je predstavila z
Poleg Veronike Milic imajo letos na znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, točneje v 5.B razredu, še eno odličnjakinjo, ki je na zaključnem državnem izpitu izdelala z najvišjo oceno - stotico. To je Ja na Pegan, do ma iz Na bre ži ne, in tudi nje nismo zasledili ob objavi izidov na »realni«, zato smo se z njo -po dob no kot z nje no so šol ko Ve ro -niko - pogovorili v znanem open-skem ba ru, kjer nam je na bre žin ska odličnjakinja priznala, da jo je stoti-ca presenetila, vsekakor je tega uspeha seveda vesela.
Pravzaprav je Jana Pegan »stara znanka« našega dnevnika, saj smo imeli ta privilegij, da smo prisluhnili nje ne mu nas to pu pred ma tu ri tet -no komisijo v okviru ustnega dela državnega izpita. Jana je za tisto priložnost pripravila referat o Soncu, naši najbližji zvezdi. Zakaj pa je izbrala tako temo? »Ne vem, astronomija me je nasplošno pritegovala,« pravi na-
referatom o Soncu - Čeprav jo priteguje astronomija, bo verjetno študirala ekonomijo
brežinska odličnjakinja, »in Sonce je taka tema, ki je zanimivo jo poznati, zato sem se osredotočila nanjo.«
Drugače se Jana Pegan strinja z novim sistemom, po katerem je letos potekal državni izpit, na katerem so bile komisije sestavljene mešano , s tem da je bila polovica članov komisije notranjih, polovica pa zunanjih. Po njenem mnenju mora vsaj polovica članov maturitetne komisije prihajati od zunaj, »ker je tako bolj objektivno in nihče nima kakih pripomb.« Jana ne trdi, da v primeru, da je komisija sestavljena samo iz notranjih čla nov, pos ta ne iz pit ne kaj vsa -kdanjega, vendar gre za to, da dijaki že poznajo profesorje: »Obstajajo pozitivne in negativne plati,« nam je na koncu dejala nabrežinska odličnjakinja.
Jana Pegan je pred petimi leti izbrala študij na znanstveno-fizikalni smeri Liceja Franceta Prešerna, ker, kot sama pravi, je »realna« tista šo-
la, ki dijaku nudi najbolj splošno znanje, ki mu potem služi tudi v prihodnosti, pri univerzitetnem študiju. Potem Jana navaja tudi drug, bolj oseben razlog: »Matematika in fizika sta mi všeč,« pravi nabrežinska odličnjakinja, ki se izbire, narejene pred pe ti mi le ti, ne ke sa.
Tu di za Ja no nas je za ni ma lo ve -deti, kaj dela v prostem času, ko je ne bremenijo študijske obveznosti. Povedala nam je, da se ukvarja z zborovskim petjem, saj je članica nabre-
žinskega dekliškega pevskega zbora Kraški slavček. Drugače je po šoli obiskovala lekcije nemščine, poleg tega l e osem let igrala na kitaro, kar pa je letos opustila.
Tudi Jana se je pred nedavnim udeležila maturantskega izleta po Sloveniji, kjer si je skupaj z drugimi 39 iz bra ni mi ma tu ran ti ogle do -vala zanimivosti slovenskih pokrajin. Kako pa namerava izkoristiti preostanek poletja? »Čez poletje bom gotovo šla na počitnice s prija-te lji, tu di če ne vem še prav toč no, kam. Tako, se malo improvizira in se uživa to poletje. Vsi govorijo, da je zadnje zares svobodno poletje, zato se skuša zares slediti nasvetom drugih,« pravi.
Jeseni Jano Pegan čaka verjetno študij ekonomije na Univerzi v Trstu, čeprav jo priteguje astronomija. Vendar, pravi, je slednja zanimiva tako nasplošno, z njo se ne namerava ukvarjati na resnejši način. (iž)
Stavka uslužbencev deželnega sedeža RAI
Uslužbenci deželnega sedeža ra-diotelevizije RAI za Furlanijo Julijsko krajino bodo danes stavkajo iz protesta proti krčenju in za potrditev proizvodnih speci-fik tega sedeža. Slednje so v količini, avtonomiji, jezikih, položaju, dopadljivosti, razširjenosti in institucionalnih dolžnostih. S tem želijo ponovno osvojiti vlogo javne storitve, ki ji pritiče zaradi posebne teritorialne stvarnosti. Uslužbenci, katere podpirajo tudi sindikalni predstavniki italijanskega in slovenskega uredništva deželnega sedeža RAI, bodo stavkali zadnje štiri ure vsake delovne izmene.
Bomba iz prve vojne v čolnu pri Rusem mostu
Bila je sicer nenevarna, vendar razumljivo skrb vzbujajoča. Govorimo o bombi, ki so jo agenti tržaške občinske policije našli v nekem čolnu v kanalu pri Rusem mostu. Dogodek se je zgodil predvčerajšnjim, ko je člane re-darske izvidnice neki občan opozoril, da se v nekem čolnu nahaja bomba. Agenti so se na lastne oči prepričali, da se peklenski stroj zares nahaja v prostoru za motor v čolnu z imenom Topolino, ki je bil privezan ob pomolu kanala pri Rusem mostu. Pirotehniki, ki so jih agenti nemudoma poklicali, so ugotovili, da gre za italijansko ročno bombo iz prve svetovne vojne, ki je bila zelo dobro ohranjena, čeprav ni vsebovala več smodnika. Na prizorišče so prišli tudi karabin-jerji, ki so bombo zasegli, zatem pa posredovali pri luški kapeta-niji, da se izsledi lastnik čolna.
Smrt Cristine Perco: Coman znova na prostosti
Sodnik za predhodne preiskave ni potrdil pripora za romunskega državljana Nicolaeja Comana, ki ga sumijo nenamernega umora sostanovalke Cristine Perco, ki je zaradi telesnih poškodb umrla v nepojasnjenih okoliščinah junija letos po tridnevni agoniji. Karabinjerji so Comana kmalu zasumili in ga naposled tudi aretirali, a ga je tožilec Raffaele Tito po zaslišanju izpustil zaradi pomanjkanja zadostnih elementov. Pred desetimi dnevi so ga karabinjerji na podlagi novih pričevanj ponovno aretirali, sodnik za predhodne preiskave pa je včeraj menil, da tudi tokrat elementi niso zadostni in je Coma-na izpustil na prostost. Coma-nova obramba trdi, da se tako potrjuje teza o tem, da se je Cristina Perco smrtno ponesrečila na svojem domu in da ni bilo nobenega umora.
Reportaža o Trstu po slovenskem Kanalu A
Predvčerajšnjim se je v Trstu mudila ekipa slovenske televizije Kanal A, da bi pripravila reportažo o Trstu kot nekdanjem »emporiju« slovenskih in jugoslovanskih kupcev ter obenem o njegovi projekciji v prihodnost. V oddaji nastopajo predstavniki krajevnega slovenskega gospodarstva, predsednik trgovcev SDGZ Ervin Mezgec, operater s kavo Fabrizio Polojaz in predstavnik SDGZ Davorin Devetak ter zgodovinar in ravnatelj NŠK Milan Pahor.
Prispevek je bil na sporedu po Kanalu A sinoči. Oddaja se imenuje Svet in jo vodi Lili Žagar. Danes pa si je oddajo mogoče ogledati tudi po internetu na spletni strani www.24ur.com; klikne se na Svet. Rubrika, kamor sodi oddaja se imenuje Miranov Svet, kreator je časnikar Miran Ališič, urednik Sveta pa je Bojan Traven.
8
Petek, 20. julija 2007
TRST
/
DEBATA - V okviru nagrade Marco Luchetta
Problemi in hibe italijanskih TV dnevnikov
Največji kritiki televizijskih dnevnikov in italijanskega novinarstva nasploh so ravno novinarji. Trditev bi lahko zvenela kot protislovje, a ravno to je izhajalo s sredinega srečanja na Trgu Verdi, katerega so se udeležila tri velika imena vse-državnih informativnih oddaj.
Večer je sodil v sklop pobud v zvezi z novinarsko nagrado Marco Luchetta 2007, ki jo tudi letos prirejata fundacija »Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin« in RAI, ob podpori številnih krajevnih pokroviteljev. Višek dogajanja bo jutrišnja večerna prireditev na Velikem trgu, z začetkom ob 21. uri.
Mauro Mazza (glavni urednik dnevnika TG2), Toni Capuozzo (namestnik urednika TG5 in voditelj oddaje Terra!) in mlajši Corrado Formigli (voditelj oddaje Controcorrente v okviru sporedov Sky TG 24) so poglobljeno obravnavali stanje in kakovost televizijskih dnevnikov. S pomočjo povezovalca, glavnega urednika deželnega sedeža RAI Giovannija Marzini-ja in občinstva so se dotaknili tudi kočljivih problemov in hib italijanskega novinarstva v širšem smislu.
Uvodoma so se na malem odru vsi strinjali, daje ena vidnejših značilnosti italijanskega novinarstva zadnjih let ta, da TV dnevniki, časopisje in radijski dnevniki stalno povzemajo iste novice eni od drugih. Ustvari se torej zaprt krog, ki zlahka zapade v konformizem tudi v načinu podajanja vesti gledalcem, bralcem in poslušalcem.
Pogovor je kmalu prešel na enega ključnih problemov novinarstva, ki ga še najbolj poznajo pri vsedržavnih dnevnikih RAI: politični pritiski. Mauro Mazza je dejal, da so lastniki državne televizije državljani, založnik pa je parlament oziroma vladna večina. Jasno je dal razumeti, da je TG1 zaradi tega venomer pod močnim vplivom trenutnih oblastnikov, leva in desna sredina pa si po dogovoru delita ostala državna TV dnevnika. Ob tem je še t.i. zakon »par condicio«, ki naj bi bil razlog za prekomerno prisotnost strankarskih predstavnikov v dnevnikih.
Toni Capuozzo je razložil, da so novinarji zasebnih mrež, kot je npr. Mediaset, podvrženi zlasti pritiskom, ki jih povzroča tržna logika. Dnevnik mora doseči določeno število gledalcev in pika, zato obstajajo tudi bizarni dnevniki, kot je Studio aperto. Političnih pritiskov glede same vsebine novic je veliko manj. Po besedah Corrada Formiglija imajo še najbolj proste roke pri mreži Sky, kjer imajo skorajda fiksno število abonentov, zato lahko v večji meri poglabljajo določene teme, npr. novice iz tujine, ki TV dnevnikom redno prinašajo upad odstotka gledanosti.
Marzini je ugotovil, da je nekoč televizija »vzgajala« gledalce, sedaj pa se zgolj prilagaja njihovim okusom, pravila tržnega gospodarstva pa prevladujejo prav tako v svetu tiska. Capuozzo je strnil svoje misli z ugotovitvijo, da »je televizi-
¿¡Agra
C4
Ponesj
HAGMtf
20.21.22. lULIlk Pailriče
* iainosVe l športni Mirt«
SnecialiteteMia žaru!
Včeraj danes
Danes, PETEK, 20. julija 2007
MARJETA Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 -Dolžina dneva 15.12 - luna vzide ob 11.57 in zatone ob 23.21.
Jutri, SOBOTA, 21. julija 2007 DANILO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 30,1 stopinje C, zračni tlak 1111,3 mb ustaljen, veter 5 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik burja, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C.
Z leve proti desni Corrado Formigli, Mauro Mazza in Toni Capuozzo
kroma
ja podobna svojim gledalcem«. Največji izziv je zanj podajati vesti na učinkovit, pošten in popularen način hkrati.
Capuozzo je še dodal, da objektivno novinarstvo po njegovem ne more obstajati, ker ima vsak človek svoje mišljenje in svoj način izražanja. Tako so lahko iraški bojevniki za nekoga »odporniki«, za koga drugega pa »teroristi«. Nedosegljivo objektivnost lahko uravnotežimo s poštenim pristopom, kije lahko značilen tudi za novinarje z močno politično usmeritvijo.
Formigli je nato uvedel temo »lenega novinarstva«. Vse več novinarjev dela izključno za računalnikom in povzema novice od drugih, namesto da bi hodili na teren in pisali to, kar vidijo z lastnimi očmi. Vojn ne pripovedujejo več. To delo prepuščajo freelance novinarjem, ki brez sredstev in zavarovanj potujejo po najbolj nevarnih območjih sveta.
Mazza in Capuozzo sta se povsem strinjala in omenila nekaj pomenljivih primerov. Po ugrabitvi italijanskega duhovnika Giancarla Bossija se dolgo ni nihče podal na Filipine, da bi od blizu spremljal dogodke. Po umiku italijanskih sil iz Iraka, kije prej redno kraljeval na vseh naslovnicah, ni bilo niti članka o tem, kakšen je današnji položaj v Nasiriji: ali je tam sedaj kaj drugače, ali je šlo na bolje, na slabše... tega ne vemo.
Pogled se je nato usmeril v prihodnost. Na vprašanje, kakšno bo novinarstvo čez deset-dvajset let, je težko odgovoriti. Že danes smo vsi podvrženi plazu novic z vseh strani, v vsakem trenutku lahko poiščemo informacijo, ki jo potrebujemo. A Capuozzo je prepričan, da tradicionalno novinarstvo ne bo izumrlo. »V modernih veleblagovnicah se nam pogosto potoži po starem prodajalcu, ki smo ga imeli pod hišo. Kroženje novic po spletu in mobilnih telefonih ne bo izpodbilo dobro delo dopisnikov in snemalcev« je barvito povedal dolgoletni vojni dopisnik.
Mazza je sicer mnenja, da se zdijo TV dnevniki izpred deset let danes skoraj smešni, tako so počasni in dolgočasni. Vsekakor je tudi on prepričan, da bombardiranje z novicami mnogim ne zadošča. Marsikdo bo še naprej potreboval TV dnevnike, ki bodo izbirali najpomembnejše novice in jih postavljali v določen vrstni red.
Drugi del večera je bil posvečen pogovoru z občinstvom. Nekateri so omenili pretiran pesimizem pri podajanju novic, je pa že res, da so dobre novice navadno manj zanimive. Posebno občuten in kritičen je bil poseg predsednika deželnega odbora za komunikacije (CORE-COM) Franca Del Campa. Najprej je izrazil naveličanje nad kronisti, ki po tragičnih dogodkih sprašujejo svojce žrtev, kaj mislijo in kako se počutijo. »Kaj hočete, da mislijo?« je bil Del Campov komentar. Nato pa je gostom predlagal, naj se potrudijo in dvignejo kakovost dnevnikov, saj nihče drug ne more tega storiti. (af)
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 16. julija, do sobote, 21. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2,Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Loterija 19. julija 2007
Bari	62	60	2	19	40
Cagliari	59	56	13	90	73
Firence	33	64	88	19	47
Genova	9	63	77	48	51
Milan	21	85	45	50	20
Neapelj	30	2	23	31	88
Palermo	45	77	56	20	74
Rim	70	22	37	15	43
Turin	53	76	35	41	74
Benetke	70	57	29	65	48
Nazionale	3	38	25	63	58
Super Enalotto Št. 86
21 30 33 45 62 70	jolly 57
Nagradni sklad	2.819.034,74 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.900.000,00 €
1 dobitnik s 5+1 točkami	563.806,95 €
8 dobitnikov s 5 točkami	70.475,87 €
1.088 dobitnikov s 4 točkami	518,20 €
41.972 dobitnikov s 3 točkami	13,43 €
Superstar	3
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	51.820,00 €
113 dobitnikov s 3 točkami	1.343,00 €
2.168 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.922 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.375 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
U Kino
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Feni-ce«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Manuale d'amore 2«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Desiderio«.
FELLINI - 16.15 »La duchessa di Langeais«; 18.30, 22.15 »Solometro«; 20.00 »Le vite degli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fearless«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mio ragaz-zo e un bastardo«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10, 00.00 »Harry Potter in Feniksov red«; 16.30, 19.00, 21.30, 23.55 »Vroča kifeljca«; 17.00, 19.30, 22.00 »Hanibal: Rojstvo zla«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: ; 16.15, 17.45, 18.50, 20.40, 22.20 »Vacancy«; Dvorana 4: 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne« 19.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; 18.50 »Ocean's thirteen«; 17.30, 20.45, 22.20 »L'uomo medio piu medio«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Il mio ra-gazzo e un bastardo«; Dvorana 4: 16.30, 18.30 »Lupin 3 - Il castello di Cagliostro«; 20.30 »Trasformers«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »Catacoms« prepovedan mladim pod 14. letom.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 7. julija do vključno 01. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da ob priliki posodobitve zavodskih lestvic za učno osebje posluje urad v Ul. Carducci 8 (2. nadstropje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 10.30, do vključno ponedeljka, 23. julija. Sindikat spominja, da morajo prošnjo predstaviti tudi osebe, ki so že vključene v pokrajinske lestvice ha-bilitiranih.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30.
JOLANDA IN SREČKO
Sv. Križ, 20. julij 1957 - 20. julij 2007
"Ljubezen je tisti občutek, ko veš, da vsak trenutek nekdo misli nate in vse bi dal zate" in Vajina neomajna in trdna, kljub težavam, traja že 50 let Kar tako naprej Vama iz srca želimo Silva z Davidom, Sandro z Ingrid, Aljoša z Vanjo, Aleksander s Katrin, Mateja z Gvidotom ter Sandu Mali Saša pa pošilja pranonotom 50 poljubčkov^
Danica in Feliks Košuta iskreno čestitata
Jolandi in Srečko tu
ob visokem jubileju
in jima želita še dosti srečnih
skupnih dni.

Na inženirski fakulteti tržaške univerze je uspešno zaključila študij ambientalnih ved in teritorija
Andrejka Starec
Čestitajo ji in želijo še veliko uspehov
mama, tati in Fanika
Rodil se je
Elija
Z mamico Ai-Ling se veselita Nasya in Naomi.
Naša sodelavka Sanela je računalnik (začasno) zamenjala za štručko, ki ji je ime
Noah Samuel
Dobrodošlica novorojenčku in čestitke mamici in očku Albertu
od vseh na Primorskem dnevniku
Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007
Dobrodošel ELIJA! Z Nasyo, Noemi in mamico Ai-Ling se veselita Alija in Jaran.
Pred 50 leti je vajina ljubezen zacvetela, saj JOLANDA si takrat SREČKO-TA vzela. Sinovi, zemlja, morski cvet je bil vajin vsakdani med. V razburkanem inplitvem morjujeplulvajinDino, mnogo neviht sta dala mimo. Naj se ulovi v vajine mreže še mnogo sreče, zdravja in veselja, to je naša Bibčeva želja.
Na tržaškem konservatoriju je iz flavte z odliko diplomirala SESTRA AJDA. Vsi taborniki ji iz srca čestitamo in ji želimo še veliko glasbenih uspehov.
Danes v Štramarju praznujeta SONJA in RAFAEL BOŽJEGLAVpomembno življenjsko obletnico, 60 let poroke. Vse najboljše jima želi sin Carlo z družino, vnukinji Ilaria in Lisa ter vsi sorodniki in prijatelji.
V topli julijski noči je prišel na svet krepki ELIJA. Veliko sreče in zdravja mu voščijo vsi z repenske Rene.
Na klasičnem in znanstvenem li-ceju Franceta Prešerna sta z odličnim uspehom maturirali JANA in VERONIKA PEGAN Iz srca jima čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha na nadaljnji življenjski poti, Sonja in vsi, ki ju imamo radi.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
9
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča udeležence srečanja na Mašunu, ki bo danes, 20. julija, da je odhod avtobusa iz Trst, Trg Oberdan (deželna palača) ob 10. uri, postanek na Opčinah (avtobusna postaja) ob 10.20 in postanek v Bazovici (nasproti starega poštnega urada) ob 10.45.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila.
KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »Skupnost južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada.
SPDT vabi 5. in 6. avgusta na izlet na Ra-duho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio).
Ü3 Obvestila
»LIBRONAUTI« Z MAGRISOM - danes, 20. julija, ob 18.30 v tržaški kavarni San Marco bo pisatelj Claudio Magris predstavil knjigo Oliviera Diliberta »I libro-nauti« o italijanski in evropskih knjigarnah. Prisoten bo avtor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V petek, 20. julija
plesna šola Club Diamante. V soboto, 21. julija ples z ansamblom Old Stars. V nedeljo, 22. julija nastop godbenega društva Prosek, sledi ples z ansamblom Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni!
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo anagrafski urad zaprt še danes, 20. julija 2007, zaradi izpopolnjevanja osebja.
GLASBENO POLITIČNI HAPPENING Z DILIBERTOM - Stranka slovenskih in italijanskih komunistov vabi jutri, 21. julija, ob 21. uri v »Il posto delle fragole« v parku bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu na srečanje s poslancem Olivierom Dilibertom, ki bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev in publike. Za glasbeno kuliso bo poskrbela Martina Feri.
ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokušalcev vina priredi jutri, 21 julija, ob 17. uri obisk kleti Blason v Gradišču ob Soči. Zbirališče ob 15.30 na parkirišču pri openskem vozlišču pred bencinsko črpalko. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Za sodelovanje je zaželjena predhodna prijava na tel. št. 333-4219540.
PD SLOVENEC IN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA priredita jutri, 21., in v nedeljo, 22. julija, v parku Hribenca v Zabrežcu šagro. jutri, 21. julija, bo za ples igral ansambel Roxie. V nedeljo, 22. julija, bo ples z ansamblom Mega Mix. Oba dneva bodo delovali dobro založeni kioski z vinom domačih vinogradnikov in specialiteta-mi na žaru.
EMERGENCY vabi v nedeljo, 22. julija, od 18. ure dalje h kiosku v borovem gozdičku v Barkovljah na informativno srečanje in družabnost. Izkupiček večera bo namenjen podpori naših pobud.
VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi ob 60. obletnici odkritja spominske plošče padlim v NOB v Nabrežini na spominsko svečanost, ki bo na trgu v Nabrežini v petek, 27. julija, ob 18.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek 1. maj, vabi v soboto, 28. julija, in v nedeljo, 29. julija, v Ljudski dom G. Can-ciani v Podlonjerju na Praznik komuni-
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
Agencija TMEDIA - TRST: ul. Montecchi, 6-1. nadstropje
URNIK:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
msm m MA^ogmd^BB
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure
stičnega tiska. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto ples s skupino Movie and Groove, v nedeljo pa z duom Melody.
UDELEŽENCI INTERCAMPUSA POZOR!
ZSKD obvešča, da bo zbirališče v soboto, 28. julija, ob 14. uri v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič (prvi obrok večerja). Starši prevzamejo udeležence v nedeljo, 5. avgusta, po zaključnem koncertu v Izoli (približno ob 12.30). Imejte s seboj osebni dokument! Pričakujemo vas in vam želimo uspešen študij in zabavo!!!
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 -18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do
6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in anima-torji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
S3 Prireditve
SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RI-CERCA DELLA FELICITA (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JA-RARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas!
OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Na-brežini na trgu pred županstvom: danes, 20. julija, film »Mio fratello e figlio uni-co«; jutri, 21. julija, gledališka predstava »Lasa pur dir« amaterske gledališke skupine italijanske skupnosti G. Tartini iz Pirana; v nedeljo, 22. julija, gledališka predstava »I ragazzi del coro« gledališke skupine Amici di S. Giovanni. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Nabrežini. Vstop je prost.
H Mali oglasi
4000 KV. METROV nezazidljivega zem-ljišca, med Opcinami inRepnom, dostop z avtom, prodam za 27.500evrov.Tel. 347/6145807.
DAJEM V NAJEM podzemski parkirni prostor pod sodiščem, prost od 1. avgusta. Tel. 040-816327.
DELAVNICA V NABREŽINI ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom zaposli vajenca z voljo do dela. Ponujamo resnost, zahte-
vamo resnost. Tel. 040-200329.
DVA MESECA IN POL STAR PSIČEK
mahjne rasti, mešanček, išče dobrega gospodarja. Tel. 0481-78154 ali 3471243400
IŠČEMO pridno in pošteno gospo za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat tedensko. Klicati na št. 347-7375429.
KOZMETIČNI SALON NA OPČINAH išče kozmetičarko z diplomo (t.i. qualifica ali qualificazione) in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo simpatične mucke, tel. 334-6060899.
LONJER samostojno obnovljeno hišo, hlev in senik z dograditvenim zemljiščem ter 750 kv.m. vrta prodam. Tel. 0481767647 ali 393-5131232.
MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v ko-merciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 LOČNIK - LUCINICO (GO) - geslo: »Nabava«.
NA VZHODNEM KRASU prodamo brez posrednika zazidljivo parcelo. Tel. v večernih urah na št. 040-911924.
ODDAJAMO V NAJEM manjše in večje opremljeni stanovanji na Proseku. Tel. na št. 329-5667321.
PO UGODNI CENI prodam 4 gume za avto, nabavljene februarja 2007, malo rabljene, mere 155/70 r.13. Tel. št. 040228382 ali 338-7220353.
PODARIM psičko, leto dni staro. Tel. 040231054.
PODARIM psičke mešance. Tel. na št. 3291013504.
PODJETJE IŠČE vajenca za prevoze in delo v skladišču z vozniškim dovoljenjem B in z znanjem slovenščine. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »Skladiščnik«.
PRODAM VOLKSWAGEN POLO 1.4 TDI
Sportline, 80 k.m., črno metelizirane barve, junij 2006, 13.000 km, 3 vrata, po ugodni ceni. Tel. 347-3452051.
PRODAM olje Avgusta Černigoja. Informacije na tel. št. 347-6145807.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936.
STILNA RABLJENA MIZA 205 x 95 in 6
stolic za veliko dnevno sobo ali drugi veliki prostor ter drugo raznovrstno novo in rabljeno pohištvo prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 3482801144.
V DEVINU prodam trisobno stanovanje z garažo in pogledom na morje ter na grad. Tel. na št. 335-5976052.
HI Osmice
GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci.
KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkoljah na št. 133. Toplo vabljeni!
KONTOVEL-NA KAMENCEH so odprli osmico Dario, Andrej in Danilo.
OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806.
OSMICA je v Dolini, pri Mariju Zerjalu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987.
OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58.
V KRIŽU je odprl osmico Martin Kosuta. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah.
Prispevki
V spomin na dragega bratranca Vančka Bednarika darujeta Pavel in Ivo Panjek 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
Ob 38. obletnici smrti očeta Rada Rauberja darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za Odbojkarsko društvo Bor.
Ljubezen ne umre, čeprav tebe draga Albina več ni, je spomin nate vedno živ. Zato daruje sestra Marcella 200,00 evrov za ASTAD na Opčinah.
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Vilija globoko ganjeni sočustvujemo s Sonjo, Petrom in svojci
kolegi in direkcija podjetja Mingot
Prerano nas je zapustil naš preljubi sin, mož in oče
Vili Chermaz
Za njim žalujejo
mama Mirka, žena Sonja, sin Peter in ostalo sorodstvo
Pogreb bo v ponedeljek, 23. julija 2007 ob 8.20 iz mrtvašnice v ulici Costalun-ga v boljunsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene
Boljunec, 20. julija 2007
Tata, za vedno boš v mojem srcu. Tvoj Peter
Ob prerani izgubi našega predragega Vilija sočustvujemo z njegovimi najbližjimi
tašča Zofka, tast Miro ter Darko in Milena z družinama
Dragi Vili,
za vedno boš ostal v naših srcih Breda, Marcello in Sonja
Ciao, boter Vili!
Karin, Claudio in Jan
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega Vilija izrekamo iskreno sožalje užaloščenim Sonji, Petru, gospej Mirki in ostalim prizadetim sorodnikom.
Družine Čuk
Dragi Peter,
ob tej težki življenjski preizkušnji sočustvujemo s tabo in tvojo družino ter smo vsem ob strani
vsi pri Aurori
Ob prerani izgubi dragega očeta Vi-lija izrekamo iskreno sožalje Petru, noni Mirki ter mami Sonji
prijatelji
Pogrešali bomo dobrega prijatelja Vilija. Mami Mirki, ženi Sonji, sinu Petru, Bredi in ostalim sorodnikom izražamo naše iskreno sožalje
Boris, Silvana, Claudio, Nevia, Drago, Paula, Edvin, Maura, Giuseppe, Fabia, Ladi, Carmen, Ladi, Sonja, Livio, Eda, Robi, Geni, Valter, Willy, Nevia
Ob težki izgubi dragega Vilija izrekajo ženi Sonji in sinu Petru iskreno sožalje
soletniki dolinske občine
Ob nenadni izgubi dragega Vilija izrekajo ženi Sonji, sinu Petru, mami Mirki ter ostalim svojcem občuteno sožalje
družine Blažina in Simoneta
Ob izgubi dragega Vilija Chermaza izreka Petru in svojcem iskreno sožalje
AŠD Breg
Ob izgubi Vilija Chermaza izrekajo Petru in svojcem občuteno sožalje
odborniki in člani dramske skupine SKD Slavec
10
Petek, 20. julija 2007
MITTELFEST
/
ČEDAD - Festivalsko dogajanje se je že prevesilo v drugo polovico
Privlačno branje mladinskega pr prejšnjega stoletja, ki ga je v ime
Na letošnjem festivalu organizatorji namenjajo posebno pozornost Bolgariji in R(
FESTIVALSKI VRVEŽ IN IZGLED - Novinarji, radovedneži, gledalci
Napisi, opozorila
Letos so mesto opremili v sozvočju z izbrano temo - človekovimi pravicami
Festivalsko vzdušje je seveda seveda velik happening. Predvsem takrat, ko je dogajanje v manjšem mestu, ki ga dobesedno preplavi s srečanji, koncerti, filmskimi projekcijami, predstavami...
Čedad, mesto ki je pred nedavnim prejelo tudi nominacijo, da bi postalo eno od zaščitenih območij Une-sca, se v teh dneh predstavlja v očarljivi podobi, saj gre mestnim lepotam in njegovim in zgodovinskim zanimivostim dodati še vrednost bogatega kulturnega dogajanja.
Nekaj sto novinarjev, predvsem iz srednje in vzhodne Evrope, preživi tu deset dni pestrega, predvsem gledališkega dogajanja, ki od jutra do večera ponudi v ogled kar nekajpred-stav, koncertov in eksperimentalnih postavitev italijanskih in tujih produkcij.
Če je Čedad nekoč predstavljal izložbo tega, kar se je dogajalo za vzhodno mejo, simbolizira danes predvsem srečanje gledaliških produkcij ene in druge strani. Če je torej nekoč pomenil predvsem avangardo in kraj, kjer je bilo mogoče spoznati to, česar bi se drugače ne videlo, je danes predvsem kraj, kjer se srečujejo sladokusci, ki v bistvu že vedo, kdo je Josef Nadj, kdo Larisa Kostyuk, kdo Sarah Kane, kdo Eric Croizer, kdo Matjaž Pograjc, kaj pomeni BITEF in Ju-goslovensko dramsko pozorište in kaj pomeni romska glasba.
Festivalski spored se tako prične nekje sredi jutra, ko so na vrsti srečanja z avtorji, ki jih običajno vodita Moni Ovadia in Mario Brandolin, ki sicer vse leto kujeta in oblikujeta julijski spored. Popoldan in večer pa sta običajno posvečena gledališkim predstavam, ki se med trgi, gledališči, bivšimi cerkvami, drugimi dvoranami in športno palačo dogajajo pozno v noč.
Da pa se tu dogaja nekaj čisto posebnega, je razvidno že iz opreme trgov in ulic, ki so jih letos preplavili plakati, na katerih so navedeni vsi členi mednarodne listine človekovih pravic. Ob plakatih pa stojijo še jekleni zvočniki, v katere lahko vsakdo zakriči svojo zahtevo ali prijavi ne-
spoštovanje te ali one pravice.
Idejo za tak okras so tudi letos, kot že lani, ko so mesto preplavile pisane samokolnice, saj je bil lanski Mittelfest posvečen problematiki dela, imeli pri pordenonskem grafičnem studiosu.
»Vsako leto skušamo preobleči mesto v drugačno oblačilo, ki se seveda navezuje tudi na tematiko tistega Mittelfesta. Letos smo si zamislili obraze, ki odprtih ust ponazarjajo krik ljudi, katerih pravice so seveda teptane in nimajo drugih možnosti,
da bi opominjali na spoštovanje le-teh«, je obrazložil Patrizio Di Mattio, eden osrednjih oblikovalcev čedajske preobleke. K posameznim portretom pa so dodali še napis tega ali onega člena, ki ga ne gre prezirati. Upodobljeni otroci, moški in ženske opominjajo tako na potrebe do pravice do življenja, do svobode, do zdravja, do dela, do državljanstva, sodelovanja pri upravljanju države, do azila, do svobodnega izražanja, do enakopravnosti, pravice do kulture, kot tiste do sa-moodločanja. (Iga)
Festival srednjeevropskih umetniških izrazov je lahko tudi prilika za poudarjanje razvoja v odnosih med državami, ki tvorijo raznoliko jezikovno in sploh kulturno podobo tega obsežnega področja. Letos je vodstvo Mittelfesta hotelo na poseben način poudariti vstop Romunije in Bolgarije v Evropsko unijo. Bolgarsko gledališko prizorišče je zastopala gledališka produkcija, kije ob tej priložnosti doživela italijansko praizvedbo, z romunsko glasbo pa se bo festival zaključil v nedeljo zvečer, ko bodo za pestre barve velikega finala poskrbeli pevka Olga Kalan in člani skupine Gypsy Rhytms z gostom, ciganskim violinistom Cornelom Vasilejem Pantirom.
4:48 PSYCHOSIS
»Odločila sem se za samomor. Nočem umreti«. Te besede je napisala pomembna osebnost sodobne angleške dramatike, Sarah Kane, v svojem zadnjem dramskem delu, 4:48. Psychosis. Dva dni kasneje si je vzela življenje. S tem težkim, globoko občutenim tekstom, so se na Mittelfestu soočili ustvarjalci bolgarske koprodukcije ITF Varna Summer in Sfumato Theatre Workshop.
Besedilo je nastalo leta 1999 s pretresljivo zavestjo postumne izvedbe in kljub temu se osebna tragedija prelije brez izpovednega samopomilovanja v umetniško dovršeno obliko . Sintaksa in podobe, ki bogatijo ekspresivno strnjeno govorico, pridobijo skoraj pesniške poteze.
Avtorica ni zapustila napotkov glede števila izvajalcev in oblika grenke pesnitve o »pravici do smrti« sugerira bistveno pot koncertne izvedbe, katere se je namreč v osnovi držala režiserka Desislava Špatova, ki je zaupala izvedbo dvema igralcema. Moški z žensko šminko na obrazu in ženska, ki si delita besedilo, sta dve polovici iste, razkroje-ne osebnosti, dva aspekta histerije, živčne bolezni, morda homoseksualne dvojnosti, ki združujeta vprašanja gledališkega teksta in avtobiografske elemente manične depresije avtorice. Igralca v prvem delu sedita eden zraven drugega, pred dvema žarnicama, ki se prižigata izmenično sredi teme duše. Dva otroka ju nadomestita, senci izgubljene lahkomiselnosti, pred končnim, haluciniranim begom pred nesprejemljivo realnostjo, v divjem plesu, ki spremlja zadnje trenutke pred usodno uro, 4:48.
Pesnitev ne sugerira akcije, zato se je izvedba osredotočila na modulacijo glasu in mimiko , v dobri izvedbi dveh sposobnih igralcev z zanimivimi, ekspresivnimi potezami: Snežina Petrova in Velislav Pavlov. Kljub temu, da je Špatova znana kot ena od najbolj drznih bolgarskih režiserjev mlajše generacije, režija predstave ni predstavljala posebno inovativnega pristopa in je v zadnjem dejanju uporabila danes precej razširjen citat televizijske izpovedi pred mikrofonom, v slogu resničnostnega šoua.
Potovanje skozi temne pokrajine zavesti je sad troletnega poglabljanja, bolečega iskanja primernih izrazov, pri katerem so ustvarjalci skušali združevati v tem primeru skoraj neločljive umetniško-vsebinske in biografske sugestije teksta. Publika Mittelfe-sta si je s tem gostovanjem lahko ogledala predstavo, s katero je delo angleške avtorice prodrlo na bolgarsko gledališko prizorišče v prevodu Miroslave Todorove, ki je nastal prav za to uprizoritev.
LEPA BODOČA DRUŽBA
Novinar Edmondo Berselli si je zamislil večer besed in glasbe o legendarnih šestdesetih , ki je v sredo doživel praizvedbo na čedajskem Mittelfestu. Projekt izhaja iz širše analize italijanske modernizacije v zadnjih desetletjih. Prijateljski odnos s Shelom Shapi-rom, znanim glasbenim protagonistom obdobja velikih družbenih sprememb, je skoraj naključno privedel do sodelovanja pri pobudi, ki skuša ujeti in nakazati plodno evforijo že zgodovinskega obdobja, a brez nostalgije, temveč kot sredstvo za razmišljanje predvsem o razvoju politične in družbene zavesti.
Shapiro je ob tej priliki nastopil kot pevec in igralec v dvournem glasbeno-gleda-liškem monologu. Kot v pogovoru med prijatelji, s prepoznavim angleškim naglasom, ki ga nikoli ni odpravil, je začel pri svojem
otroštvu v meglenem Londonu, z željami sina družine židovskih ruskih priseljencev . Sredi pripovedovanja so se pojavljale popevke, v obliki kratkih citatov, fragmentov, ki sestavljajo rekonstrukcijo osebne glasbene formacije in zgodovine tistih let.
Kot prva se je oglasila Only you skupine Platters , nakar se je zgodba razvila skozi »epidemijo« rock'n rolla, Elvisovo revolucijo, mojstrovine genialne četverice iz Liver-poola, vse do vojne v Vietnamu , ki je spremenila pristop k glasbi z željo po močnih sporočilih, tistih, ki jih je ponujal Bob Dylan. Pretresljiva A hard rain's gonna fall je postala priložnost za kratek prispevek Monija Ovadie, ki jo je vključil tudi v lansko produkcijo Es iz Amerike .
S popevkami se prepleta zgodovina, odmevni dogodki in spremembe, katerih je gla-
MIT TELTOUR
Z MONIJEM OVADIO
Vsako leto je Mittelfest tudi prilika za vrednotenje krajevnih znamenitosti Čedada in okolice v okviru pobude Mitteltour. Dvakrat dnevno vodiči družbe Alea pospremijo zainteresirane na tematsko zasnovane oglede o različnih aspektih mestne zgodovine. Vseh ogledov se lahko prosto udeležijo lastniki kartice Mittelcard (10 evrov), ki je vsem na voljo pri festivalskem Bookshopu in omogoča prost vstop tudi v čedajski arheološki muzej in longobardski tempelj. Jutri dopoldne bo na sporedu res poseben sprehod, katerega vodič bo izjemoma Moni Ovadia. Umetniški vodja festivala bo pospremil obiskovalce po sledovih prve in druge svetovne vojne v Na-diških dolinah. Sprehod bo po panoramski cesti vodil do gore Spik. Zbirališče bo ob 10.uri na Trgu Resistenza v Čedadu (na parkirišču pred vhodom v mesto). Za informacije je na razpolago telefonska številka: 0432 727975. ROP
/
MITTELFEST
Četrtek, 19. julija 2007	1 1
otestnega vala v šestdesetih letih nu »upornega« rocka podal Shel Shapiro
Dmuniji - Bolgarski gledališčniki so v sredo podali dramo 4:48 Psychosis Sarah Kane
a pristno zrcalo. Shapiro, v kavbojkah, škor-ih in beli srajci govori o Rolling-Stonesih, jrovokacijah minikril, o svojem prihodu v ilijo, ki je bila tako različna od današnje, kjer dolgi lasje lahko presenečali in ljudje so bi-željni novosti. S kančkom globljega po-iživljanja pridejo na dan spomini na mitični per, kjer si lahko srečal vse najbolj vidne ebnosti tistega časa, »kot zdaj v oddaji Pora Porta«, seveda tudi pesmi skupine The >kes, ki jih je publika pričakovala: »Che col. abbiamo noi', ob koncu še nostalgična "E' pioggia che va«.
Jeza, politika, volja po spremembah, obodi, vrednote beat-generacije, upor-štvo, revolucija, ki je tudi estetska in sek-alna so vsi miti generacije , ki jo Shapiro z rsellijem ob koncu delno demitizira, saj ladi niso večkrat poznali smisla svojih dej, polovica protestnikov ni razumela, za-j demonstrira, in Woodstock je bil skupni g v noro zabavo. Tistih let nam ostane pina domišljija, tudi naivnost, ki bi jo potre-ivali v večji meri v današnji, ostri družbi.
Režija Ruggera Care je poudarila glav> vlogo edinega protagonista in pripove-ivalca, ga je postavila- tudi fizično - v predje, medtem ko so člani benda sedeli v adju, v krogu, in se animirali pri vsaki gla-eni točki kot ekskluzivni juke-box. Tudi sce-. je samo sugerirala določeno atmosfero: dva ktrična droga pred neskončnim nebom, ki ominjata na legendarne, dolge in samotne ste sredi ameriške puščave, in se potem remenita v droga ameriške zastave, kot simil države, na katero so evropski glasbeniki daj gledali-kot je rekel Shapiro- kot na cilj soljskega potovanja, saj je bila Amerika le dio, ki je oddajal zvoke novih žanrov. Režija s spoštovanjem prepustila oder glasbeni-im in dodala dogodku le nekaj barv. Cara i tem potrdil, kar je izjavil ob predstavitvi ojekta in sicer, da se mora gledališče zbra-> osredotočati na sakralnost neke zgodbe, tere mora v tem primeru iskati rahlost sanj, ov in padcev, ki so zaznamovali skupno odovino.
Levo bolgarske interpreta drame Sarah Kane, desno pa Shel Shapiro
Za Shapira je bil doprinos režiserja bistvenega pomena kot opora in usmeritev pri dogodku, ki se ni predstavljal v obliki koncerta in je izhajal iz združitve "totalno različnih osebnosti s skupno ljubeznijo do glasbe" Ustvarjalci so večkrat poudarili, da no-stalgično obujanje spominov ni namen te predstave. Shapiro pa je kot neposredni pričevalec moral priznati, da je spontano pojavljanje nostalgičnih čustev pri taki predstavi skoraj neobhodno kot logična posledica evo-kativne moči glasbe. Kot je povedal na tiskovni konferenci pred premiero pa mu je režija omogočila, da se je vsaj delno oddaljil od vsebin, ki bi jih drugače doživljal preveč čustveno. Shapiro je izbral solidno skupino glasbenikov (Alessandro Giulini, Daniele Ivaldi, Luigi Mitola, Mario Belluscio, Ramon Rossi), ki so se z veliko energijo odrezali zelo prepričljivo, tako pri instrumentalnem izvajanju kot tudi v pevskih trenutkih.
Režiser in avtor sta namenila predstavo predvsem mladim, da bi jim ponudila strnjeno potovanje skozi zgodovino, ki jo sicer poznajo, a je niso doživeli, ob spremstvu enega od protagonistov tistih gibanj. Prisotnost Shapira je bila namreč smiselna in pomenljiva v tem okviru; razpon in kvaliteta glasu sta izgubila nekdanji lesk, težko pa bi predstava zaživela s svojim osnovnim namenom, ko bi namesto njega nastopil katerikoli od mlajših protagonistov sedanje italijanske glasbene scene.
Ko Shapiro poda fragmente popevk skupin U2 ali REM kot vrhunske primere glasbenega ustvarjanja nam bližnjih časov, jih jasno predstavlja kot dediče raznih, nekdanjih usmeritev pop in rock glasbe. Pred mlajšo publiko se s tem prikazom obnavlja čar neverjetno plodnega in ustvarjalnega obdobja, na katerem slonijo aktualne govorice in ki zaradi tega ohranja živost in aktualnost, ki jo je nemogoče zaslediti pri večini kasnejših izrazov, ki so s časom pridobili oznako zastarelosti, ne pa zimzelenega klasika.
Rossana Paliaga
POGOVOR - Leoluca Orlando je govoril o zakonitosti
»Mafija ni skupek kriminalnih dejanj, ampak kriminalni sistem«
Leoluca Orlando je v resnici že star prijatelj čedajskega festivala, predvsem pa Furlanije Julijske krajine. Že vrsto let je namreč častni občan Moruzza in če mu uspe, gre zelo rad v Karnijo, kjer je pred sedemnajstimi leti, »ob pokušnji vina in sira«, kot je povedal, napisal politični dokument, kije nato postal temeljni program združenja La rete. Na Mittelfest so ga letos povabili, da bi govoril o legalnosti.
V Italiji se v zadnjih časih veliko govori o odnosu politike do državljanov in o privilegijih politikov. V teh dneh se v Čedadu govori o pravicah: mislite, da imajo državljani še kako pravico v odnosu s tistimi, ki jim vladajo?
Gre za problem, ki predstavlja rezultat celotne krize vseh strank in groznega volilnega zakona, ki je uvedel princip zamrznitve volilnih list in docela ugonobil vsakršni odnos med izvoljenimi in volilci. Pri tem je spremenil italijanski parlament, ki je nekoč predstavljal parlament izvoljenih, v parlament imenovanih.
Tajništva posameznih strank so postala nekakšen vsemogočni organ, ki določi tiste, ki bodo nato sedeli v parlamentu. Pred časom mi je kolega v parlamentu v šali dejal, češ da ne razumem nič o politiki, ker izgubljam preveč časa s svojimi volilci. Kot mi je obrazložil, se on obnaša čisto drugače in raje posveti pozornost svojemu strankinemu tajniku, ker je pač odvisno od njega, če sedi v parlamentu ali ne.
S tistim zakonom so torej odpra-
vili vsako moč volilcev in torej tudi njihovo pravico do vladanja...
Ne samo. Odpravili so predvsem vsak princip odgovornosti. Odnos med izvoljenim političnim predstavnikom in teritorijem je tako popolnoma izginil. Vsem, ki bodo prebrali ta intervju, bi tudi sam rad postavil vprašanje. Kdo od vas pozna ime parlamentarca, ki vas zastopa v parlamentu: se pravi ime tistega, ki ste ga izvolili? Dejstvo, da večino državljanov zastopajo v parlamentu ljudje, ki jih niso direktno izvolili, je po mojem mnenju etični problem. Zelo rad bi odrešil politiko od moralnega in legalnega problema, ker če se politika zreducira na to, da odgovarja samo morali in legalnosti, pomeni, da izgubi svoj etični moment. Tisti, v katerega so verjeli veliki možje, kot so bili Moro, Berlinguer, Nenni.
Mislite, da bi uveljavitev tega etičnega principa lahko rešila težave, v katerih se je znašla italijanska politika?
Mislim, da je bilo pri tem storjenih preveč napak in da so državljani danes zbegani. Levica je svoj mandat začela na najslabši način, ko je sprejela zakon o pomilostitvi. Tega žal večina volilcev ni razumela.
Situacijo italijanskih zaporov poznam zelo dobro in se strinjam s tistimi, ki trdijo, da živijo zapornili v nečloveških pogojih, tudi zato, ker gre pri tem za veliko prostorsko stisko. Res je tudi, da je bilo zaprtih veliko ljudi, ki bi jim ne bilo treba ostati v zaporu, ampak menim, da
bi v tem primeru lahko samo spremenili zakon Bossi Fini, ki ureja problem priseljencev, ali tistega, ki ureja problem raz-pečevalcev. Problem pomilostitve je predvsem v tem, da v konkretnem ni izpraznila zaporov ampak je omogočila tistim, ki še niso šli v zapor, da ne bodo nikoli šli.
V svojem posegu o zakonitosti ste omenjali problem korupcije in podkupnin, ki so docela načele tudi javno upravo. Imate mogoče vtis, da se je mafijski fenomen razširil po vsej državi?
S tem je tako: če imamo pet primerov korupcije v Trstu ali Milanu, bodo vsi rekli, prosim lepo, ne primerjajte tega s sicilsko mafijo. Ko jih bomo imeli deset ali dvajset, nam bodo ravno tako rekli, naj tega ne primerjamo s sicilsko mafijo. Ko pa bomo odkrili, da je bilo že tistih prvih pet med sabo povezanih, bomo lahko govorili o mafiji tudi na severu. Ker je razlika ravno v tem. Mafija ni skupek kaznivih dejanj, ampak kriminalni sistem. Mafija predstavlja identity based criminals, ki se opira na vrednote, kot so družina, ponos, prijateljstvo. Te vrednote same po sebi nimajo nič napačnega, če pa se v njihovem imenu opravi kriminalno dejanje, postanejo seveda protizakonite.
Moro je nekoč apeliral na to, da moramo v političnem in civilnem življenju spet dojeti pomen pravic in dolžnosti, ki so seveda edina garancija za legalnost. V zadnjih časih se mi zdi, da smo občutek za to za vselej izgubili. (Iga)
1 2 Petek, 20. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
Pizzolitto, Vescovini in Illy na včerajšnji slovesnosti v tovarni SBE
altran
Tržič se od včeraj ponaša z eno izmed največjih fotovoltaičnih naprav za proizvodnjo električne energije v Italiji. Streho tovarne SBE Bulloneria v Ulici Bagni so namreč prekrili z 2.800 fotovoltaičnimi panoji, s katerimi bodo letno proizvajali preko 550.000 kilowatov na uro električne energije. Količina proizvedene energije bi zadostovala uporabi 150 tržiških družin, glavna prednost naprave pa je, da ne onesnažuje. S tem sistemom se bo namreč emisija ogljikovega dioksida zmanjšala za 300 ton letno. Napravo, ki se razprostira na enem hektarju površine, je namestilo podjetje Tre Zeta, lastnik tovarne SBE Bulloneria pa je podjetje Vescovini, ki je med največjimi evropskimi proizvajalci vijakov in svornikov. Po velikosti je tržiška naprava prva v deželi in četrta v Italiji, med tistimi za industrijsko rabo, ki so jih namestila zasebna podjetja, pa je na državnem ozemlju absolutno največja.
Napravo so včeraj slovesno predali namenu ob prisotnosti predsednika dežele FJK Riccarda Illyja, ki je pohvalil podjetje SBE. »Gre za vzorno podjetje, ki skuša zadovoljiti potrebe vseh nositeljev interesov: delavce, dobavitelje, pokrovitelje in predvsem okolje, v katerem deluje. Podjetje SBE ima namreč odličen odnos s teritorijem,« je po udaril Illy, ob katerem so se slovesnosti udeležili tudi tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in najvidnejši predstavniki industrijskih, gospodarskih in političnih krogov dežele FJK. Illy je podčrtal, da je investicija pomembna tako iz ekonomskega vidika, saj zagotavlja velik donos, kot tudi iz okoljskega, saj ne onesnažuje. »Upam, da bo mnogo podjetij ubralo isto pot. Deželna uprava je za to že poskrbela,« je povedal Illy in pojasnil, da bo pred koncem leta zgrajena tudi druga največja fotovoltaična naprava v FJK, ki bo nameščena nad novim sedežem dežele v Vidmu. Župan Pizzolitto je pohvalil zaposlene pri družbi SBE in pristavil, daje njen predsednik Alessandro Vescovini razumel pomen povezave med podjetjem in teritorijem. »Potrebujemo podjetnike, ki znajo iskoristiti trenutek, kot je naredilo vodstvo SBE,« je povedal Gherghetta in opozoril na prednosti naprave. Alessandro Vescovini je razložil, da naprava deluje že od februarja, od takrat pa je že proizvedla 350.000 kilowatov na uro električne energije, kar pomeni 165.000 evrov prihranka. »Nova naprava je za nas pomemben korak. Vanjo smo vložili mnogo denarja, kar pa se bo obrestovalo v dolgem obdobju. V prihodnje nameravamo investirati tudi v drugo napravo za proizvodnjo elektrike, ki jo poganja rastlinsko olje,« je napovedal Vescovini.
Na obzorju dogovor o dopolnilni blagajni
TRŽIČ - Fincantieri INEOS - Srečanje med upravo in sindikati
Delavci včeraj stavkali proti zaprtju cevarne
Sindikalna predstavništva FIM, FIOM, UILM in UGL so včeraj enotno sklicala stavko delavcev tržiš-ke ladjedelnice Fincantieri, s katero so izrazila nasprotovanje zaprtju cevarne, ki deluje v obratu. Delavci so bili včeraj med vsako izmeno odsotni po dve uri. »Od vodstva Fincantieri zahtevamo srečanje, na katerem bomo predstavili naše predloge,« je povedal sindikalni predstavnik tovarne Franco Buttignon in poudaril, da vodstvo že dolgo zanemarja cevarno, kjer še danes uporabljajo zastarele stroje iz 70. in 80. let. »Cevarna šteje danes 47 zaposlenih, podjetje Fincantieri pa jih želi obdržati le deset, kar v bistvu pomeni zapreti delavnico,« je zaključil Buttignon.
Dogovora še ni, današnji dan pa bi lahko bil odločilen. Na sedežu goriške pokrajine bo popoldne vnovič potekalo srečanje med vodstvom podjetja Ineos in predstavniki delavcev tržiškega obrata, ki skušajo pozitivno zaključiti pogajanje, od katerega bodo odvisni dodelitev dopolnilne blagajne delavcem, postopek njihove odpustitve in višina odškodnin. Na sredinem sestanku med sindikati in upravitelji angleškega podjetja, ki ga je priredil pokrajinski odbornik za delo Marino Vi-sintin, so se stališča nekoliko zbližala, z današnjim srečanjem pa bi se pogajanje moralo zaključiti. Še pred tem bodo sindikalni predstavniki v Trstu obiskali deželnega odbornika Roberta Cosolinija, s katerim se bodo pogovorili o ponovni zaposlitvi delavcev, dopolnilni blagajni in obvezi dežele FJK, da ohrani industrijsko na-
TRŽIČ - Predali namenu mogočno fotovoltaično napravo tovarne SBE Bulloneria
Količina proizvedene elektrike bi krila letno porabo 150 družin
Naložbo upravičujejo prihranek in omejevanje zračnega onesnaževanja - Uly:»Podjetje pozorno do teritorija«
membnost obrata v ulici Timavo.
Pokrajinski tajniki sindikatov so po zadnji razpravi z vrhom podjetja povedali, da je le-to »končno predstavilo resen predlog, ki se približuje zahtevam predstavnikov delavcev tržiškega tovarne in bo omogočilo pozitiven zaključek pogajanja.« Danes bo v pokrajinski palači torej ponovno tekla beseda o dopolnilni blagajni, katere dodelitev je ključnega pomena za zaposlitev odpuščenih delavcev. Stališča naj bi še vedno ostajala deljena glede višine odškodnine, ki bi jo moralo podjetje zagotoviti vsakemu delavcu, tudi na področju upravljanja prehodne faze zaprtja obrata pa ni še prišlo do soglasja. Prihodnost delavcev Ineosa, ki se bodo jutri ob 10. uri v šotoru pri tovarni srečali s poslancem SIK Olivierom Dilibertom, bo torej začrtana danes zvečer.
Električni mrk v Šempetru
Šempetrci so bili včeraj med 15. in 15.30 priča električnemu mrku. Podjetje Elektro Primorska zagotavlja, da vzroka ne gre iskati v visokih temperaturah ali preobremenjenosti. »Dvanajst transformatorskih postaj je bilo brez elektrike, ker je bil zemeljski električni kabel prebit,« pojasnjuje podjetje in dodaja: »V tem tednu se je sicer poraba elektrike povečala za 8 odstotkov. Domnevamo, da je porast pretežno posledica vročine in povečane uporabe klimatskih naprav.« (km)
Romoli odgovarja na kritike
Goriški župan Ettore Romoli je včeraj odgovoril na kritike, ki mu jih je Vit-torio Brancati naslovil v intervjuju za dnevnik Messaggero Veneto. Bivši župan je kritično ocenil namen nove uprave, ki želi spremeniti prometni načrt, saj je bil njegov cilj po Branca-tijevih besedah predvsem omejevanje zračnega onesnaževanja. »Sprememba prometnega načrta je bila konstanta naše volilne kampanje, glede na svojo izvolitev pa menim, da si večina Go-ričanov ne želi enosmernega prometa na korzu,« ocenjuje Romoli in dodaja: »Korzo Italia se ne more spremeniti v hitro cesto, pač pa mora ohraniti svojo funkcijo bulvarja.«
Zaključek turnirja na Vrhu
Po moškem turnirju v malem nogometu v organizaciji društva Danica, ki se je v kulturno-športnem centru na Vrhu zaključil prejšnji teden, bosta danes na vrsti še finalni tekmi ženskega turnirja. Za tretje mesto se bosta ob 20. uri pomerili ekipi Vrh-Danica in Štan-drež, nato pa bodo za najvišjo stopničko tekmovale še nogometašice ekip Doberdob in Sovodnje. Sledilo bo nagrajevanje.
Stampantica v Gorici
V	galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli prodajno razstavo dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2006, ki jo letos zaznamuje sodelovanje z avstrijsko galerijo Kunsthandel.
Cestna povezava Tržič-Gradež
V	ponedeljek, 23. julija, se bo začela gradnja cestne povezave med Tržičem in Gradežem. Poseg bo omogočil prometu, ki prihaja iz Trsta in je namenjen v Gradež, da se izogne prehodu skozi tržiško mestno središče. Začetek del bodo v ponedeljek ob 11. uri ob gradbišču v ulici Dobbia v Štarancanu obeležili s krajšo slovesnostjo, ki se je bodo udeležili tudi predsednik družbe Autovie Venete Giorgio Santuz, predsednik dežele FJK Riccardo Illy in njegov odbornik Lodovico Sonego.
TRŽIČ - V sredo zvečer na Korzu Del Popolo hud preplah goriške družine
Poskus ugrabitve šestletnega otroka
Štirje neznanci so izkoristili trenutno nepozornost očeta, vzeli Mattea v naročje in se z njim oddaljili - V beg jih je pognal mladenič
Dečka so ugrabili pred očetovimi očmi, k sreči pa se je poskus izjalovil. Dogodek, kije globoko pretresel goriško družino, se je pripetil v sredo zvečer na korzu Del Popolo v Tržiču. Žrtev kriminalnega dejanja je bil šestletni Mat-teo iz Gorice, ki se je sprehajal v spremstvu očeta v bližini trga Republike. Oče in sin sta okrog 20. ure čakala na mamo, ki je iz delovnih razlogov obiskala notarsko pisarno na korzu Del Popolo.
Ko je ženska zaključila z obveznostmi, je možu napisala sms. Goričan je za trenutek spustil Matteovo ročico, da bi sporočilo prebral, ko je dvignil pogled pa gaje obšla groza.Njegovega šestletnega sinčka je namreč držala v naročju neznana ženska, ki je bila v spremstvu treh moških, še enega otroka in psa. Moški so bili dokaj visoki, med 30. in 35. letom in lepo oblečeni. Goričan se je takoj približal neznancem. Ženski je hotel iztrgati sinčka iz rok, ona pa se je de-
lala, kot da je otrok njen. Eden izmed moških je pravega očeta brcnil v nogo, Goričan pa je po kratkem prepiru začel vpiti na pomoč. V tistem trenutku se je približal telesno krepak mladenič, ki je skupino ugrabiteljev pognal v beg. Mat-teo, ki je šokiran zaradi dogajanja stalno molčal, se je ponovno znašel v očetovem objemu.
O dogodku so bili nemudoma obveščeni karabinjerji iz Tržiča in policija, ki so prišli na kraj in zbrali pričevanja prisotnih. Pri iskanju krivcev jim bodo gotovo v pomoč posnetki kamer, ki so nastavljene na trgu republike. Skupina bi po prvih pričevanjih prihajala iz Vzhodne Evrope, dokazov pa ni. »Gre za zelo hud dogodek, o katerem sem se pogovoril tudi z goriškim prefektom. Zagotovil mi je, da so vse policijske sile na delu,« je povedal tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, ki je poklical goriško družino, da bi ji izrazil svojo solidarnost.
Ulica, na kateri je prišlo do poskusa ugrabitve dečka
altran
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
13
VIPAVA - Obiranje in odkup breskev
Letošnja letina slabša od lanske
Tomažič:»Sadežev malo, so pa lepi
«
Kmetijska zadruga (KZ) Vipava je pred desetimi dnevi začela z odkupom breskev za predelavo od okoliških prebivalcev. Letos pričakujejo, da jih bodo odkupili okrog 1800 ton. Z ajdovskim podjetjem Fructal, kijih odkupuje, so se zmenili za ceno 0,28 evra za kilogram sadja, kar je en cent več od lanske cene. »To razliko je Fructal letos dodal zaradi potrebe kmetov, da bi začeli obnavljati nasade breskev. Tudi slovenski predelovalci sadja so namreč prišli do spoznanja, daje slovenski kmet partner, ne pa nebodigatre-ba na tržišču. Zavedajo se tudi, da je slovensko sadje kakovostno,« pojasnjuje direktor KZ Vipava, Branko Tomažič.
Do včeraj so po podatkih KZ Vipava za predelavo odkupili 19 odstotkov celotne količine breskev. Šlo je predvsem za zgodnje sorte, kot sta redhaven in norman, glavnino odkupa kasnejših sort za predelavo pa pričakujejo v prihodnjih dneh. Na splošno se je letošnje obiranje začelo za cel mesec prej kot lansko sezono, predvsem na račun vremenskih pogojev v spomladanskih mesecih. Letošnja
Obiranje breskev se je letos začelo zelo zgodaj
letina breskev pa bo po besedah direktorja KZ Vipava slabša od lanskoletne. Predvsem zaradi spomladanskih nizkih temperatur v času, ko so breskova drevesa delala nastavke za cvetove, so bile prizadete zgodnje sorte. »Čeprav jih bo malo, pa so sadeži lepi,« dodaja Tomažič. KZ Vipava bo 100 ton po ceni 0,4 do 0,5 evra odkupila tudi za trg. »Ta cena je prenizka,« komentira Tomažič, »saj kmeta ne stimulira dovolj.« Po njegovih besedah ceno sadja na slovenskem tržišču znižuje poceni uvoženo sadje iz tujine, predvsem iz Italije. KZ Vipava pa si prizadeva, da bi tudi tisti kmetje, ki sadje ponujajo ob cesti, le-to prodajali po enotni ceni, ki naj bi znašala okoli enega evra. Tomažič pa opozarja še na eno težavo sadjarjev v Vipavski dolini, in sicer odmiranje breskovih dreves: »Vzroke sicer poznamo, vendar bi od strokovnjakov pričakoval, da bi se za njihovo odpravo bolj angažirali. Kmetje se namreč sprašujejo, kako naj se pred določenimi boleznimi dreves obvarujejo. Je vzrok v zemlji ali so okužene sadike?« (km)
Pobuda za Vilfanov kip
Prihodnje leto bo preteklo 100 let, odkar se je v Trstu rodil pomemben politični in kulturni delavec Jože Vilfan. Pred drugo svetovno vojno je bil odvetnik, kasneje politik in diplomat, med vojno pa eden od voditeljev partizanskega odpora na Primorskem. Sodeloval je tudi pri pariški mirovni konferenci, kjer so določali zahodne meje jugoslovanske države. Nekateri novogoriški mestni svetniki menijo, da bi morali ob praznovanju stoletnice Vilfanu postaviti obeležje in doprsni kip, saj bi mu s tem izkazali ustrezno spoštovanje in zahvalo za življenjsko delo, kajti je bil močno povezan na Goriško in Primorsko nasploh. Občina Nova Gorica je na pobudo odgovorila, da občina nima neposredne pristojnosti za postavljanje spomenikov zaslužnim Novogo-ričanom ali drugim posameznikom. Pomnike je doslej postavljala civilna iniciativa. Mestna občina lahko pri tem pomaga le tako, da v proračunu nameni denar za ureditev in postavitev obeležja, pobudo pa morajo predstaviti prebivalci sami. (pmt)
Filmi festivala Amidei
Tudi danes je v okviru filmskega festivala za nagrado Amidei predvidena vrsta projekcij. Ob 10. uri se bosta v dvorani 1 goriškega Kinemaxa zavrtela tretji in četrti del filma »La vita che verra« Pasqualeja Pozzesse-reja, ob 11. uri pa bosta v dvorani 2 na vrsti dokumentarca »La ciudad universitaria« in »La liberatcion de Madrid«. Ob 14. uri bo na ogled film »Il gabbiano« Marca Bellocchia, ob 16.40 pa bo na sporedu ameriški film »I Tanenbaum«. Festival Amidei bo danes obiskal scenarist Stefano Rul-li, ki bo publiko srečal ob 18.30 v dvorani 2 Kinemaxa. V parku Coronini se bo ob 21. uri začela projekcija kratkega filma Buongiorno, za katerim bodo predvajali celovečerec Danie-leja Luchettija »Mio fratello e figlio unico«. Ob 23.15 bo na vrsti še film »Little Miss Sunshine.«
O glasbi in pisanju
Jutri ob 18. uri se bo na dvorišču knjigarne LEG v Gorici začelo srečanje s pisateljem in zgodovinarjem Pie-rom Melogranijem, ki bo predstavil svojo knjigo »Toscanini. La vita le passioni, la musica«. Pogovor z avtorjem bo vodil glasbeni kritik Stefano Bianchi.
PEVMA - Prijetno presenečenje za člane okrožnega sveta
Pismo iz Sardinije
Avtor je 87-letni Dušan Simčič, ki je bil član »posebnih bataljonov« - Zanima ga publikacija Slava padlim
Pred dnevi je na sedež krajevnega sveta v Pevmi prispelo prisrčno pismo iz Sardinije, s katerem se je oglasil Dušan Simčič, Goričan po rodu, ki že več kot šestdeset let živi na velikem sredozemskem otoku. O Dušanu Simčiču smo veliko slišali in brali pred kakim letom, ko je izpod peresa zgodovinarke in publicistke Dorice Makuc izšla knjiga Sardinci, najprej v slovenščini, nato pa še v italijanskem prevodu. Simčič je danes star 87 let, v času druge svetovne vojne pa je bil kot mnogi mladi Primorci vključen v zloglasne »posebne bataljone«.
Posebne bataljone je ustanovila fa-
šistična Italija z namenom, da bi preprečila slovenskim fantom odhod v partizane. Nekateri prisilno mobilizirani na otok Sardinijo so se po padcu Italije uspeli vključiti v partizanske Prekomorske brigade, večini pa so zavezniki to preprečili in so na Sardiniji ostali do konca vojne. Simčič pa je na tem otoku ostal tudi po vojni. Tam si je ustvaril družino in se dobro vključil v tamkajšnje življenje. Postal je celo župan mesteca Mores v pokrajini Sassari na severu otoka. Z Goriško je kljub razdalji ohranil stalne stike in kar pogosto prihajal na obisk. Tudi slovenščine ni pozabil, saj je še vedno reden naročnik Primorskega
dnevnika. No, in prav na straneh našega dnevnika je prebral novico, da je pred kratkim, ob 60-letnici spomenika NOB v Pevmi, izšla knjižica Slava padlim. Simčič se je nato s pismom obrnil na krajevni svet in zaprosil, naj mu po pošti pošljejo izvod publikacije, v kateri so navedena tudi imena vseh padlih iz treh vasi. Z nekaterimi borci iz dolgega seznama je bil pred vojno Simčič sošolec in prijatelj. Pevmski krajevni svet je Sim-čičevi prošnji nemudoma ugodil in mu poleg omenjene publikacije poslal še nekaj slovenskih knjig in brošur, ki zadevajo Goriško, njeno razburkano zgodovino in bogato kulturno izročilo. (vip)
t

LAMAGLIA TRŽ|Č
ŽENSKA ulica Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074
SEZONSKO ZNIZANJE
POSEBNE UGODNOSTI ZA DOLOČENE KOSE OBLAČIL
[I] Lekarne
MODNI UDOBNI KROJI ZA VSE STAROSTI
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
U Kino
M Izleti
□ Obvestila
GORICA
KI NEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: rezervirana za Festival Sergio Amidei.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio di Tuya«.
CORSO: zaprt.
FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI -
Kinemax Gorica: 10.00 »La vita che verra«, 3. in 4. del; 11.00 »La ciudad universitaria«; 14.00 »Il gabbiano«; 16.40 »I Tenenbaum«; 23.15 »Little Miss Sunshine«; v parku Vile Coronini Cromberg: 21.00 »Buongiorno«.
TRŽIČ
KI NEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 16.30 - 19.00 -21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Il mio ragazzo e un bastardo«. Dvorana 4:16.30 - 18.30 »Lupin III - Il castello di Cagliostro«; 20.30 Transformers«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Cata-coms«, prepovedan mladini pod 14. letom.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AO-ODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika vabimo, da se udeležijo že tradicionalnega srečanja.
Ob dobri kapljici bomo obudili spomine, si izmenjali slike ter gledali film in diapozitive o potovanjih.
Srečanje bo v petek, 20. julija, v Boljuncu pri Parovelovih (zraven gledališča "F. Prešeren") od 19. ure dalje.
Toplo vabljeni! Uprava Primorskega dnevnika
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) do 15. avgusta.
SPDG obvešča, da bo naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 v nedeljo, 22. julija. Cilj: dolina Preone. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri goriškem sejmišču. Informacije tel. 328-8292397 (Robert).
Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA vDoberdobubo zaprta od 23. julija do 13. avgusta.
OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Po-car 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Va-lentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valen-tinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica -Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA
prireja v soboto, 21., in nedeljo, 22. julija, planinsko turo RJAVINA - CMIR -VRBANOVE ŠPICE. Tura je zelo zahtevna, potrebna je oprema za samovarovanje in primerna telesna pripravljenost. Število udeležencev je omejeno, zato se čimprej prijavite na sedežu društva, v Bazoviški ulici 4. Turo bo vodil Simon Gor-jup.
PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GABRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. gabrski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom.
V	DVORANI OBČINSKEGA SVETA v
Gorici bo v ponedeljek, 23. julija, ob 18. uri srečanje, na katerem bo tekla beseda o preventivnih normah za omejevanje tigrastih komarjev. Predaval bo predstavnik pokrajinskega zdravstvenega podjetja, prisoten pa bo tudi goriški odbornik za okolje Francesco Del Sordi.
V	GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v
Gorici bodo danes, 20. julija, ob 18. uri otvorili prodajno razstavo dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAnti-ca 2007. Razstava bo odprta vse do 5. avgusta.
ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
V	OKVIRU FESTIVALA SERGIO AMIDEI bo v soboto, 21. junija, ob 14.30 v dvorani 1 goriškega Kinemaxa na ogled dokumentarec Anje Medved in Nadje Velušček »Sešivalnica spomi-na/Ricuciture di memorie«, v katerem avtorici raziskujeta prostor, ki ga je meja zaznamovala skozi stoletja in ki je kljub zgodovinskim pretresom ohranil skupno identiteto. Film, katerega pro-ducenta sta Zavod Kinoatelje in Kino-atelje, bosta predstavili avtorici.
V nedeljo, 22. julija, ob 18.30 v Hiši filma, na Travniku 41, pa bodo predstavili knjigo Morena Zaga »Confini di celluloide - Il cinema dei confini e delle frontiere«. Spregovoril bo Aleš Dok-torič.
Pogrebi
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
DANES IZ TRŽIČA: 8.30, Giuseppina Krochne vd. Della Croce iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani v Trstu; 9.40, Sergio Korosec iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev S. Lovrenca v Ronkah in v Spineo za upe-pelitev.
DANES V KRMINU: 9.50, Cornelia Piso-ni (sestra Augustina) iz samostana Rosa mistica na pokopališče.
DANES VTURJAKU: 11.50, Pietro Minin iz mrtvašnice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Roka in na pokopališče.
14
Petek, 20. julija 2007
ITALIJA
/
POKOJNINE - Po dolgem dnevu pogajanj med koalicijskimi partnerji
Zadnja beseda sindikatom, danes predlog reforme na vladi
Po sporazumu s sindikati bo komunistična levica postavljena pred dejstvo
RIM - V palači Chiggi so bile luči prižgane pozno v noč, saj je premier Romano Prodi sklical sindikate ob 22. uri, po dolgem dnevu mrzličnih pogajanj o pokojninah med strankami koalicije. Toda to še ne pomeni, da je v koaliciji vse rešeno.
Romano Prodi je pokojninam posvetil ves včerajšnji dan, ko se je sestal z obema podpredsednikoma vlade, Rutellijem in D'Alemo, z gospodarskim ministrom Padoo Schioppo, z ministrom za delo Da-mianijem in s podsekretarjem predsedstva vlade En-ricom Letto. Skrajno leve stranke so medtem nadaljevale z grožnjami, tako da je na trenutke prevladoval optimizem in ga nato zamenjal pesimizem. Zato se je sklicanje sindikatov v palačo Chiggi zavleklo pozno zvečer, vendar je očitno Prodjev namen ta, da se dogovori s sindikati in da sporazum postavi danes na mizo ministrskega sveta. Tam pa bo moral vsak prevzeti svoje odgovornosti.
Največji problem so tako imenovane kvote, seštevek let delovne dobe in starosti. Prodi predlaga 96 let za upokojitev, vendar se Komunistična prenova in sindikati s tem ne strinjajo. Morda je izhod v znižanju kvote na 95, vendar j e vprašanje, kako finančno pokriti to znižanje, zato so tehniki zakladništva na delu, da bi s projekcijami ugotovili uresničljivost te hipoteze. Ravno to naj
bi bil vzrok zamude pri sklicanju sindikatov.
V vladni koaliciji se medtem napetost ni zmanjšala, čeprav predstavniki zmernejših strank zagotavljajo, da se »položaj sprošča«. Kot je v italijanski tradiciji, bo do morebitne »sprostitve« prišlo v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, kar pomeni, da bo razvoj oziroma izid pogajanj znan šele danes.
Če bodo sindikati pristali na ponujen kompromis, ga bodo skrajno leve stranke Prodijeve koalicije le težko minirale, kajti edina rešitev, ki je nočejo, je padec vlade in razpis predčasnih volitev. Zato imajo grožnje zelo trhle noge.
Vlada je medtem v poslansdki zbornici prejela zaupnico (309 za in 182 ne) na dekret o »zaklad-čku«, dokončno glasovanje pa je predvideno za prihodnjo sredo, nakar se bo začela dirka s časom, da dekret še pred poletnim premorom odobri tudi senat. Zapade namreč konec avgusta, kar pomeni, da v senatu besedila ne bo mogoče spreminjati. V zbornici zakonski odlok ni doživel ravno velike pozornosti, saj so se poslanci vrnili v avlo šele ob glasovanju, razprava pa je bila vse prej kot živahna. Vsa pozornost je bila namreč usmerjena na koalicijska pogajanja o pokojninskem sistemu, o čemer priča tudi stališče Komunistične prenove, ki je svoj glas za zaupnico vezala na izid pokojninskih pogajanj.
EU - Skoraj povsod 65 let
Italija prava posebnost glede upokojitvene starosti
RIM - Dejavci, ki gredo v pokoj pred 60. letom, so v EU prave izjeme, Italija pa na tem področju predstavlja zgodbo zase.
V Franciji je upokojitvena starost 65 let, delovna doba v javnem sektorju pa se bo z letom 2008 s sedanjih 37,5 leta povzpela na 40 let. V Nemčiji je zbornica regij pred štirimi meseci sprejela zakon, ki postopoma zvišuje upokojitveno starost od 65 na 67 let. Tudi v Veliki Britaniji je upokojitvena starost 65 let za moške in 60 za ženske, z letom 2012 pa se bo zvišala za dve leti. 65 let je treba imeti za upokojitev tudi v Španiji, socialistična vlada premiera Zapatera pa načrtuje spodbujevalnike, da bi ljudi zadržali na delu tudi čez 70 let starosti. Upokojitvena starost 65 let velja še v Belgiji, Danski, Irski, Avstriji, Luksemburgu, Grčiji, Portugalski, Finski in Švedski.
ALITALIA - Medtem ko delnica na milanski borzi strmo pada
Gospodarski minister prvič omenil možnost likvidacije letalskega prevoznika
RIM - Gospodarski minister Padoa Schioppa je včeraj prvič javno govoril o možnosti »likvidacije« letalske družbe Alitalia, potem ko je z umikom zadnjega kandidata za odkup državnega deleža (49,9%) propadel poskus njene popolne privatizacije. Minister je sicer prepričan, da so še možnosti za iskanje strateškega partnerja italijanske letalske družbe, vendar je poleg prodaje edina alternativna možnost njena likvidacija. Toliko v opozorilo sindikatom in tistim strankam koalicije, ki privatizacije niso nikoli povsem prebavile.
Tommaso Padoa Schioppa bo o propadu razpisa za privatizacijo in o usmeritvah vlade za naprej poročal v parlamentu, delnica pa je včeraj znova padla na borzi, kar pomeni tudi razvrednotenje vrednosti letalske družbe, tako da bo v primeru prodaje država iztržila manj od predvidenega.
Če nekateri na skrajni levici vladine koalicije predlagajo popolno podržavljenje družbe (!), minister za infrastrukture Antonio Di Pietro nima dvomov: »Kadar se pojavi gangrena, je potrebna amputacija. Kadar podjetje doživi zlom, je treba odnesti računovodske knjige na sodišče.« Po njegovem mnenju je nadaljevanje mašenja lukenj Alitalie v bistvu državna pomoč, kar krši evropska pravila.
Sindikati, za katere ni mogoče reči, da so se potrudili za uspeh poskusa privatizacije, zdaj obtožujejo vlado in zahtevajo čimprejšnji sestanek z njo. Za Cgil je vlada »dobesedno vrga stran eno leto, ne da bi karkoli ukrenila«.
Delnica Alitalie je po 4% v sredo včeraj izgubila še 2,57%.
Zgovorna podoba položaja, v katerem se nahaja Alitalia
ansa
IMIGRACIJA
Na Lampedusi novih 260 pribežnikov
LAMPEDUSA - Potem ko so v sredo reševalci v Sicilskem prelivu potegnili iz morja pet trupel ilegalnih pribežnikov, med njimi eno otroško, je včeraj na otok Lamped-usa prispelo novih 260 imigrantov. Tamkajšnji sprejemni center je tako spet na robu eksplozije, saj lahko sprejme 190 gostov, a so jih vanj natlačili kar devetsto. Tako so morale oblasti včeraj organizirati štiri letalske prevoze, s katerimi bodo del pribežnikov, okrog 320, preselili v druge centre.
Na italijanski vojaški ladji Sfinge se medtem nahaja 14 preživelih v dveh sredinih brodolomih, enajst brodolomcev pa pogrešajo. Poleg tistih, ki so včeraj prišli na Lampeduso, se sicilski obali približujejo novi pribežniki. Finančni stražniki so jih prepeljali na obalo 32, od katerih j ih j e bijo 27 na ribiškem čolnu in pet na komaj tri metre dolgem gumijastem čolnu.
MAFIJA - V Palermu komemoracija s predsednikom senata
Petnajst let po umoru Paola
Borsellina mafija še ni poražena
PALERMO - Včeraj je poteldo 15 let od grozljivega mafijskega pokola, v katerem je umrl palermski državni pravdnik Paolo Borsellino s petimi člani svojega spremstva. Eksplozivni atentat na sodnika je bil izveden pred hišo njegove matere v Ul. dAmelio, h kateri je prihajal na obisk.
Na včerajšnji komemoraciji v Palermu, ki se je je udeležilo bolj malo domačinov, je državne institucije zastopal predsednik senata Franco Marini. Upanje pa zbuja dejstvo, da se je pred obeležjem na mestu pokola zbralo več sto učencev osnovnih in nižjih srednjih šol, ki so nosili transparente z napisi, kot: »Mafije se ne bojimo« in »Z zmago nad mafijo bo svet boljši«.
Vodja antimafijskega pravdništva Pietro Grasso je na komemoraciji med drugim dejal, da ni še nikoli slišal govoriti o tajnih službah, ne bi jih označili za preusmer-jene.To je po njegovih besedah kliše, ki ne ponazarja resničnosti. »Imamo moralni in etični problem, da ne pustimo ničesar nepreverjenega in nekontroliranega, da ne prenehamo iskati elemente, ki vodijo do Borsellinova vdova Agnese s predsednikom senata Francom Marinijem ansa resnice,« je dejal Grasso.
Evropska centralna banka
19. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 19.07 18.07
Zadružna Kraška banka
19. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup prodaja
1,4019 0,6834 1,6872
1,3732 0,6677 1,6461
174,6225 164,0419 9,4151 8,9648
1,6179 1,4829 7,5930 8,0962 295,116 32,4852 38,1305 7,8059
1,5496 1,4264 7,3069 7,7337 231,1742 25,4232 29,8413 6,9605
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
19. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
,4003 0,6826 7,554 ,4643 170,77 ,6825 8,028 9,316 ,5960 7,57
1,3658 0,6658 7,367 1,4283 166,57 1,6410 7,831 9,087 1,5567 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
19. julija 2007 Indeks MIB 30: +0,89
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,748	-3,02
ALLEANZA		9,54	-0,02
ATLANTIA		25,88	+0,62
BANCA ITALESE		18,33	+1,05
BANCO POPOLARE		19,88	-0,70
BPMS		4,965	+0,24
BPM		11,31	-0,30
CAPITALIA		7,275	+0,57
ENEL		7,935	+0,43
ENI		27,83	+0,54
FIAT		23,36	+1,04
FINMECCANICA		23,25	+2,33
GENERALI		30,24	+0,83
IFIL		8,305	+1,83
INTESA		5,485	+1,37
LOTTOMATICA		29,04	-0,31
LUXOTTICA		28,2	+1,81
MEDIASET		7,745	-0,03
MEDIOBANCA		16,00	+0,14
MEDIOLANUM		5,955	-0,07
PARMALAT		2,8565	+0,24
PIRELLI		0,882	+0,79
SAIPEM		27,41	+1,59
SNAM		4,1875	-1,07
STMICROELEC		14,38	+2,48
TELECOM ITA		2,11	+1,93
TENARIS		18,2	+1,37
TERNA		2,5625	-0,99
UBI BANCA		19,00	-0,19
UNICREDITO		6,53	+0,69
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
15
RUSIJA - VELIKA BRITANIJA - Odnosi med državama spominjajo na čas hladne vojne
Povračilni ukrep Rusije: iz Moskve izgnali 4 diplomate VB
Na ta način je reagirala na izgon ruskih diplomatov, osumljenih vpletenosti v umor Litvinenka
MOSKVA - Rusija je v četrtek napovedala, da bo izgnala štiri britanske diplomate in se tako odzvala na ponedeljkovo napoved Velike Britanije, da bo izgnala štiri ruske diplomate, ker je Rusija zavrnila izročitev poslovneža Andreja Lugovoja, osumljenega umora nekdanjega ruskega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka. Velika Britanija je nad povračilnim ukrepom Rusije izrazila razočaranje in poudarila, da je ukrep Moskve popolnoma neupravičen, ZDA in EU pa so zaradi ruske odločitve zaskrbljene.Moskva bo poleg izgona štirih britanskih diplomatov po besedah predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Mihaila Kaminina prekinila tudi izdajanje vizumov britanskim predstavnikom in ustavila sodelovanje z Londonom na področju boja proti terorizmu. »Na naše obžalovanje je sodelovanje med Rusijo in Veliko Britanijo pri boju proti terorizmu postalo nemogoče,« je poudaril Kaminin.
Kaminin je ruski odziv označil kot »usmerjen, uravnotežen in minimalen«. Ob tem je zagotovil, da ne bodo prizadeti interesi turistov in poslovnežev, in dodal, da bo rusko izdajanje vizumov odslej odražalo britanska dejanja. Rusko zunanje ministrstvo je sicer na pogovor poklicalo britanskega veleposlanika v Moskvi An-thonyja Brentona in ga obvestilo o nameri Moskve.
Britanski veleposlanik je potrdil, da se je sestal z namestnikom Kaminina Aleksandrom Gruškom, s katerim sta se pogovarjala o primeru Litvinenko, ruski predstavnik pa mu je predal tudi več sporočil za London, o katerih pa podrobnejših podatkov ni razkril.
Gruško je britansko napoved, da bo izgnala ruske diplomate, ker je Moskva zavrnila izročitev Lugovoja, označil kot »neposredno pot k nasprotujočim si odnosom in manjšanjem možnosti za sodelovanje z Rusijo na velikem številu področij«.
Iz urada britanskega premiera Gordona Browna so medtem sporočili, da je ruski odziv popolnoma neupravičen in da se bodo v diplomatskem sporu z Rusijo obrnili po pomoč na mednarodno skupnost. Tudi britanski zunanji minister David Miliband je poudaril, da je ruska odločitev o izgonu štirih britanskih predstavnikov popolnoma neupravičena in izrazil razočaranje nad ruskem ukrepom.
Miliband je poleg tega izrazil zadovoljstvo Londona, da so mednarodna skupnost, ZDA, evropske države in celotna EU podprli Veliko Britanijo in britanski pravosodni sistem. Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je Moskvo namreč pozvala, naj spoštuje zahtevo Londona po izročitvi osumljenega zastrupitve Litvinenka in sodeluje z Veliko Britanijo, nezadovoljstvo z rusko odločitvijo pa je izrazila predsedujoča EU Portugalska, ki je Rusijo pozvala k sodelovanju.
Portugalsko predsedstvo EU je sicer že v sredo izrazilo razočaranje nad nepripravljenostjo Rusije za konstruktivno sodelovanje z britanskimi oblastmi v primeru Litvinenko. Predsedstvo je v izjavi izpostavilo pomen takojšnjega in konstruktivnega sodelovanja Rusije v tem primeru in upanje na primerno rešitev zadeve, ki odpira pomembna vprašanja skupnega interesa vseh članic unije.
Četrtkovo sporočilo EU je ruski predstavnik v Bruslju Vladimir Čižov sicer označil »kot neprijetno presenečenje za nas« in poudaril, da bo stališče EU »zagotovo vplivalo na odnose med EU in Rusijo«.
Rusija sicer vztraja, da Lugovoja ne bo izročila. Izročitev onemogoča tudi ruska ustava, kljub temu pa Velika Britanija zahteva, naj Moskva izročitev izvede, saj naj bi bila ta v skladu z mednarodno konvencijo, katere podpisnica je Moskva. London je poleg tega mnenja, da po izgonu štirih ruskih diplomatov iz Velike Britanije ni upravičen noben povračilni ukrep Moskve. (STA)
Ruski policist pred sedežem britanskega veleposlaništva v Moskvi
ansa
LIZBONA - Condoleezza Rice na srečanju s predsednikom EU
ZDA za neodvisnost Kosova »na tak ali na drugačen način«
LIZBONA - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je včeraj izjavila, da so ZDA odločene doseči neodvisnost Kosova »na tak ali drugačen način« ne glede na nasprotovanje Rusije. Na poti v Lizbono, kjer bo sodelovala na srečanju bližnjevzhodne četverice, Riceova sicer ni želela povedati, ali so ZDA pripravljene priznati neodvisnost pokrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.»Odločeni smo priti do neodvisnosti Kosova. Do tega bomo prišli na takšen ali drugačen način,« je dejala vodja ameriške diplomacije.
»Predsednik je zelo jasno povedal, da načrt (posebnega odposlanca ZN za
Kosovo Marttija) Ahtisaarija predstavlja ustrezno podlago in da bi moralo priti do neodvisnega Kosova,« je dodala.
Tudi podsekretar na ameriškem zunanjem ministrstvu Nicholas Burns v pogovoru, ki ga je v torek predvajala britanska televizija BBC izjavil, da bodo ZDA priznale neodvisnost Kosova. Rusijo pa je obtožil, da ni bila pozitivna in konstruktivna v dosedanjih pogovorih. Po Burnsovih besedah bo Kosovo postalo neodvisno »skozi proces v Varnostnem svetu ZN ali kak drug mehanizem«, ZDA pa bodo to neodvisnost podprle.
Riceova se bo v Lizboni sestali tudi s portugalskim kolegom Luisom Ama-
dom, katerega država trenutno predseduje EU. Njen obisk v portugalski prestolnici sicer sovpada z obiskom srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremiča, s katerim se bo Amado prav tako sestal.
Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je medtem menil, da je nadaljevanje pogajanj med Beogradom in Prištino mogoče tudi brez sprejetja nove resolucije VS ZN, o katerem bodo danes razpravljale njegove članice. V izjavi, ki je objavljena na spletni strani francoskega zunanjega ministrstva, je Kouchner še ocenil, da »Rusi ne bodo pristali na podpis« najnovejšega načrta resolucije VS ZN tudi ob popuščanju. (STA)
PAKISTAN - Val nasilja ne pojenja
V dveh bombnih napadih včeraj ubitih najmanj 32 ljudi
ISLAMABAD - V dveh bombnih napadih v Pakistanu je včeraj umrlo najmanj 32 ljudi, okoli 60 ljudi je bilo ranjenih. Najmanj 24 ljudi je umrlo, ko je včeraj zjutraj v mestu Hub v Balučistanu razneslo ob cesti podtaknjeno bombo. V eksploziji, ki je odjeknila ob vhodu v policijsko vadišče v pakistanski severozahodni mejni provinci, pa je umrlo najmanj osem ljudi, 29 jih je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Ob cesti podtaknjeno bombo v Balučistanu je razneslo, ko je mimo peljal konvoj s kitajskimi inženirji. Četverica inženirjev ni bila ranjena, je pa eksplozija uničila štiri policijska vozila, ki so jih spremljala, je sporočila lokalna policija. Umrlo je sedem policistov, med več kot 30 ranjenimi pa jih je deset v kritičnem stanju, je povedal zdravnik lokalne bolnišnice.
Med osmimi smrtnimi žrtvami ločenega napada v pakistanski severozahodni mejni provinci (NWFP) ob meji z Afganistanom je tudi policist. Eksplozijo ob vhodu na vadišče v mestu Hangu je sprožil samomorilski napadalec, katerega tru plo so že naš li, poroča dpa.
Nasilje v Pakistanu se je okrepilo, potem ko so pakistanske sile pred dnevi vdrle v Rdečo mošejo v Islamabadu in ubile najmanj 72 islamskih skrajnežev. Povračilne ukrepe na poziv islamističnih voditeljev napadalci izvajajo predvsem na vojaške konvoje in policijske objekte.
Doslej je bilo ubitih več kot 100 pripadnikov pakistanskih vojaških in policijskih sil. (STA)
Preplah zaradi eksplozije v New Yorku
NEW YORK - Župan mesta New York Michael Bloomberg je včeraj po eksploziji parne cevi pod cesto med 41. ulico in avenijo Lexington v središču Manhattna zatrdil, da ni nobenega dokaza, da bi šlo za kaj drugega kot navadno okvaro infrastrukture. V hudi eksploziji, ki je uvodoma povzročila gejzir pare, vode, blata in ruševin v višini bližnje 77-nadstropne stolpnica Chrysler, je umrla ženska, ki jo je zaradi šoka zadela kap, 30 ljudi pa je bilo ranjenih, od tega vsaj štirje huje.Šok je bil za Newyorčane, ki so se nahajali blizu kraja nesreče, ogromen, saj je nastala huda panika, ljudje so bežali iz bližnjih zgradb, zmešnjava pa je zavladala tudi na bližnji železniški postaji Grand Central. Tisti, ki so se nahajali v bližini eksplozije, so bili zaliti z blatom in umazanijo, mestne oblasti pa so začele s testiranjem zraka zaradi nevarnosti vsebnosti azbesta. Iz gejzirja sredi ulice je bruhala para še dve uri po eksploziji, do katere je prišlo ob polnoči po srednjeevropskem času, za njo pa je ostal več metrov širok krater, sredi katerega je obtičalo vozilo rdeče barve. Prva misel je bila ponovitev 11. septembra 2001, ko so teroristi z ugrabljenima potniškima letaloma treščili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, saj so se zaradi eksplozije pošteno zatresle okoliške stolpnice, ki so v tem delu Man-hattna posebej gosto posejane. Župan Bloomberg je pojasnil, da je v podzemni cevi, ki prenaša paro za ogrevanje ali hlajenje zgradb na Manhattnu, iz še neznanih razlogov prišlo do napetosti zaradi stika med vročo paro in kondenzirano hladno vodo, zaradi česar je leta 1924 postavljeno cev razneslo. Podobne nesreče za New York niso nič posebnega, saj je v zadnjih 20 letih na enak način razneslo najmanj deset cevi. Nazadnje so v hudi eksploziji leta 1989 umrli trije ljudje, povzročena pa je bila tudi škoda za več milijonov dolarjev. Infrastruktura parnih cevi je v New Yorku zelo zastarela in občasno pritisk izstreli v zrak tudi cestne pokrove. (STA)
1 2 Sreda, 18. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
KOLESARSTVO - 94. Tour de France
Južnoafričanu Hunterju zgodovinski uspeh na Touru
Koroški Slovenec Peter »Paco« Wrolich 13. - Valjavec razočaran nad svojo ekipo
MONTPELLIER - Čeprav je bila 11., 182,5 kilometrov dolga etapa kolesarske dirke po Franciji od Mar-seilla do Montpellierja ravninska, pa je vseeno postregla z razburljivimi dogodki. Glavnina se je namreč predvsem zaradi vetra razbila na več delov, zmagovalca pa je odločal sprint večje skupine, v katerem je bil najboljši kolesar Barloworlda Južnoafri-čan Robert Hunter pred Švicarjem Fabianom Cancellaro in Brazilcem Murilom Antoniobilom Fischerjem. Med tistimi, ki so nepričakovano zaostali je bil poleg enega izmed favori tov Fran co za Chris to pha Mo re au -ja tudi edini slovenski predstavnik Tadej Valjavec (Lampre-Fondital). Besničan si je nabral dodatne tri minute in 20 sekund zaostanka, tako da je v skupnem seštevku nazadoval na 25. mesto, za vodilnim Dancem Mi-chaelom Rasmussenom pred gorskimi etapami v Pirenejih zaostaja že 11 minut in pet sekund. Slovensko čast je v 11. etapi reševal zamejec Peter Wrolich, ki je zasedel 13. mesto.
Za včeraj so strokovnjaki napovedovali miren dan. Na sporedu je bila bolj ali manj ravninska etapa, v kateri naj bi na površje spet prišli sprin-terji, ki bi iskali svojo zadnjo možnost pred »peklom« v Pirenejih. A napovedi se niso ravno uresničile. Neugoden veter s strani in napad kolesarjev Astane sta glavnino prepolovila, v ozadju pa so poleg nekaterih odličnih sprinterjev (Erik Zabel...) ostali tudi nekateri pretendenti za visoka mesta v skupnem seštevku. Na žalost slovenskih ljubiteljev tega športa tudi Tadej Valjavec, ki je zamudil napad, pri tem pa ne nosi krivdo samo sam, ampak vsa ekipa Lampreja. Na Giru je v zadnjih letih ves čas okoli kapetana Damiana Cunega, na Touru pa je njihov slovenski kapetan povsem sam in to je tudi glavni razlog za njegov »debakel« v današnji etapi. Njegovi sotekmovalci so res nerazumljivo vrteli padala. Ne, da mu niso pomagali, celo več, videti je bilo, kot da želijo, da Slovenec zaostane. V prvi skupini so dolgo časa narekovali ritem in bili eni izmed najbolj za-služ nih, da se je raz li ka med sku pi-
Na Touru je prvič v zgodovini slavil Južnoafričan. Za Hunterja je bila to obenem prva zmaga na dirki po Franciji.
ansa
nama neprestano večala.
Zato je povsem razumljivo, da je bil Valjavec na cilju povsem iz sebe.
Raz oča ran je ce lo na po ve dal ko nec ka ri e re, saj s ta ki mi »ko le gi« noče več sodelovati. Toda nekaj takega je že napovedoval, toda vedno se je premislil in verjetno bo tako tudi to krat, ko ga ga bo mi ni la je za.
B olj še volje kot Slovenec je bil
na cilju zmagovalec, južnoafriški sprinter Robert Hunter, ki je svoji državi priboril nasploh prvo zmago na Touru, na katerem letos nastopa že šestič. Tekmovalec Barloworlda je v zadnjem kilometru izkoristil padec v skupini, v katerega so bili vmešani tudi nekateri sprinterski favoriti, in v zad njih met rih po tes nem bo ju pre -magal vse tekmece.
»Ni mam be sed, s ka te ri mi bi
opisal svojo srečo. Nekaj takega sem sanjal dolgo časa. Postal sem prvi predstavnik Južnoafriške republike, ki j e zmagal na Touru, upam pa, da bo moj us peh imel kak šne po zi tiv ne posledice. Želim si, da bi spodbudil mlade v naši državi, da se resneje začenjajo ukvarjati s tem športom,« je bil zadovoljen Hunter, ki je svojemu moštvu zagotovil drugo etapno zmago na le toš nji dir ki. ( STA)
NAŠ POGOVOR - Novi nogometaš Triestine Filippo Antonelli
V klubu vlada nalezljivo navdušenje
Lani je igral pri Pescari, pred tem pa pri Chievu v A ligi - Je klasični bočni igralec - Njegova največja vrlina je hitrost
Igralci Triestine se na Ravasclettu pod taktirko trenerja Rolanda Marana potijo dihajoč nekoliko bolj prijeten in svež zrak Julijskih Alp. V primerjavi z lansko sezono je novih obrazov kar nekaj, če pa se omejimo na tiste okrepitve, ki imajo (zagotovljeno) mesto v začetni postavi, je takih nakupov manj. Ob branilcu Milaniju, veznemu igralcu Piangerelliju in napadalcu Sgrigni je tu še desni bočni vezist Filippo Antonelli Agomeri.
Antonelli, 29-letnik (rojstni dan je praznoval 13. julija) iz Chietija, je v lanski sezoni igral v B li gi s Pes ca ro, pred tem pa se je s Chi e vom pre iz -kusil tudi v A ligi. V svoji karieri sta verjetno največja uspeha osvojitev turnirja Viareggio z mladinsko ekipo Torina in napredovanje v A ligo z As-colijem v sezoni 2004/2005. 170 centimetrov visoki in 70 kilogramov težki igralec zvezne vrste je tako opisal svoje »nogometne« značilnosti: »Sem klasičen bočni igralec, med svoje vrline pa nedvomno najprej uvrščam hitrost. Rad se vključujem v fazo napada in streljam na vrata. Tudi preigra-vanje nasprotnika mi prija, tako da je na splošno faza napada tista, med katero se najbolje znajdem.«
Se zavedaš, da si pred zelo težko nalogo? Lani sta za Triestino v tisti vlogi igrala najprej
Marchini nato še Marchesetti. Oba sta bila vedno med boljšimi na igrišču. Jima boš lahko kos?
»Oba poznam in se strinjam, da gre za dva odlična nogometaša. No, če lahko kar citiram vaše vprašanje bi hotel, da čez nekaj let mojemu nasledniku na desnem pasu postavite isto vprašanje in navedete namesto dveh kar tri priimke: Mar-chinija, Marchesettija in Antonellija. Skratka, želim si, da bi pustil v Trstu čimbolj pozitiven vtis.«
Lanska sezona v Pescari ni bila zelo uspešna, saj ste že nekaj krogov pred koncem prvenstva matematično izpadli v C1 ligo...
»Lanska sezona res ni nepozabna. Prav zaradi tega sem zelo vesel, da mi je neko društvo tako zaupalo, kot mi je Triestina. Vodstvo tržaškega kluba je tisto, ki me je najbolj toplo pričakovalo in verjetno najbolje razumelo, da se želim po tako sivi sezoni čimprej pobrati in pokazati vse, kar zmorem. Na lansko sezono sploh ne mislim več. Če bi se le dalo, bi jo želel izbrisati iz spomina. Začenjam novo sezono prepričan, da je bil lanski le spodrsljaj, ki se ne bo ponovil. Navdušenje, ki vlada v vodstvu kluba, je kar nalezljivo. Po mojem ti pri Triestini res omogočajo, da se maksimalno iz-
kažeš.«
Za tvoje značilnosti je morda kaka shema primernejša? Ali nam boš odgovoril kot velika večina nogometašev, da je edino pomembno igrati?
»Igrati je vsekakor izredno pomembno, a še bolj pomembno je, da igraš uspešno. Jaz pa sem bil vedno mnenja, da se lahko posameznik izkaže le takrat, ko mu ostali soigralci dajo to možnost. Enostavno, če je ekipa uspešna in predvaja lep nogomet, potem izstopa tudi posameznik.«
Zakaj si izbral Triestino? Ti je morda kak kolega svetoval tržaški klub?
»Tržaško društvo je najbolj odločno poseglo pri mojem starem delodajalcu, načrt je bil po mojem okusu, tako da je bila izbira dokaj enostavna. Sicer je moja izpisnica le polovično od Triestine (druga polovica pripada Chievu, op.p.), a upam, da bom tu ostal dalj časa. Vsekakor se vsak igralec prej pozanima, kam odhaja. Govoril sem z nekaterimi nogometaši, ki so že igrali v Trstu, in res vsi so imeli same laskave besede tako na račun kluba kot mesta in navijačev.«
Iztok Furlanič
Pierluigi Collina bo vodil sodnike A in B lige
RIM - Od včeraj je tudi uradno. Nekdanji sodnik Pierluigi Collina bo v prihodnji sezoni imenoval in treniral sodnike A in B lige. Za to funkcijo mu bodo letno odšteli 500 tisoč evrov.
Eliakwu tudi uradno k Spezii
SPEZIA - Napadalec Triestine Nigeri-jec Eliakwu je tudi uradno odšel na posodo k Spezii (B liga).
Vieri k Fiorentini
FIRENCE - Christian Vieri bo v prihodnji sezoni vodil napad Fiorentine. Štiriintridesetletnik bo za enoletno zvestobo toskanskemu moštvu prejel 1,5 milijona evrov, kar je drastično povišanje zaslužka glede na minulo sezono, ki jo je preživel v dresu Atalante.
Za Tempio nič C2 lige
RIM - Nogometna federacija ni sprejela sardinskega kluba Tempia v C2 ligo. Ta novica je ugodna za Sovodnje (2. AL), ki čakajo na repasašo v 1. amatersko ligo.
SP U20: Čehi v finalu
EDMONTON - Češki nogometaši so prvi finalisti svetovnega prvenstva do 20 let. Čehi so v Edmontonu z 2:0 odpravili Avstrijo, v nedeljskem finalu pa se bodo za naslov prvaka v Torontu pomerili z boljšim iz drugega polfinala med Argentino in Čilom (nočna tekma).
Pokal Uefa: Poraz Gorice
NOVA GORICA - Izid prve tekme 1. kroga kvalifikacij za nogometni pokal Uefa: Hit Nova Gorica - Rabotnički Skopje 1:2 (0:0).
Odbojka: start A1 lige 30. 9.
RIM - Italijanska odbojkarska A1 in A2 liga bo startala 30. septembra. Nova ekipa števerjanskega odbojkarja Lorisa Maniaja Montichiari bo v prvem krogu doma igrala proti Latini.
Okrepitve v Sassuolu
SASSUOLO - Ekipa iz Sassuola, pri kateri igra tudi naša odbojkarica Sandra Vitez in je letos napredovala v A1-ligo, je spisek igralk dopolnila z dvema na-padalkama. Iz praške ekipe Salvia prihaja mlada, 19-letna Helena Havelko-va (187 cm), v Sassuolu pa bo trenin-rala tudi mlada nemška reprezentantka Margarethe Kozuch. Potrjen je bil tudi libero Valetnina Cozzi. Čehinja, Nemka in Vitezova se ta teden mudijo na turnirju v Alassiu. Po zmagi proti Češki so Italijanke igrale proti Turčiji in slavile s 3:1. Vitezova tokrat ni igrala.
Barrichello še pri Hondi
NURBURGRING - Čeprav brazilski dirkač v formuli 1 Rubens Barrichello v devetih dirkah letošnjega prvenstva ni osvojil niti točke, je vodstvo Honde, kamor se je Brazilec po šestih letih nastopanja za Ferrari preselil lani, očitno odločilo, da bo ta 35-letni dirkač branil barve Honde tudi v naslednjem letu.
T-Mobile tudi brez sponzorja?
BERLIN - Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je zagrozil kolesarskemu moštvu T-Mobile, da bo zaradi do-pinškega primera njihovega varovanca Patrika Sinkewitza prekinil sponzorsko pogodbo, vredno nekaj manj kot milijon evrov.
Debevcu zlato na EP
GRANADA - Slovenski strelec Raj-mond Debevec je na EP z orožjem velikega in malega kalibra ter na tračne tarče osvojil odličje najbolj žlahtnega leska, potem ko je slavil z velikokalibrsko standardno puško trojni položaj.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
17
UMETNOSTNO KOTALKANJE - V Roccarasu se je začelo državno prvenstvo
Tanja Romano bo skušala
g	• «v«	-	• VI
stopiti na najvišjo stopničko _
Jutri bo na sporedu najprej kratki program - Nastopila bo tudi Francesca Roncelli Jadranje: J še na| 5. mestu
•	J t J	t	-j	i	Osemnajsto etano jadralnega »Gi-
Jutri v Trstu na Kolonji atletski »Meeting CUS Trst«
Na atletski stezi igrišča »G. Dra-gicchio« se bo jutri pozno popoldne odvijal 36. atletski »Meeting CUS Trst«, ki ga organizira istoimensko tržaško društvo. Atletska tekmovanja se bodo začela ob 17.
Poletova kotalkarica in svetovna prvakinja Tanja Romano bo v soboto in nedeljo nastopala na članskem državnem prvenstvu v prostem programu v umetnostnem kotalkanju v kraju Roc-caraso pri Aquili v Abrucih. V soboto bo na sporedu najprej kratki program, v nedeljo pa bodo kotalkarice opravile še dolgi program. Tanja, ki je zbrala že šest naslovov članske državne prvakinje (tri v kombinaciji in tri v prostem programu), bo nastopila s starim programom. V Roccarasu bo tržaška kotalkarica seveda glavni favorit za naslov. Pri Aquili bo nastopila še ena Tržačan-ka: Francesca Roncelli (Club Gioni) bo skušala presenetiti in si izboriti mesto za evropsko in tudi svetovno prvenstvo. Pri moš kih bo mo bo nas to pil še en slo -venski tekmovalec. To je Luca Racca-ro iz Gradišča. Pri mladincih bo barve openskega Poleta branil Daniele Zorni.
Obvezni liki so bili na sporedu že junija. Romanova se je uvrstila na 10. mesto, Francesca Roncelli pa je bila 13. Zmagala je Candida Cocchi.
KOLESARSTVO - SK Devin
Tanja Romano s trenerjem Mojmirjem Kokorovcem
kroma
KOŠARKA
Najmlajši tekmovali v vseh disciplinah Zadnja preizkušnja začetnikov pri Vidmu na višku
Zanimanje za Borov kamp
Poletno vreme je pretekli teden spremljalo mlade Devinove kolesarje, ki so udeležili pomembnih deželnih kolesarskih srečanj v raznih disciplinah.
Najmlajši (kategorije G1-G6) so že v sredo 11. julija preiskusili velodrom disciplino v Pordenonu, kjer je dirko na posebni progi priredil Deželni center Pista Pordenonese.
Na prvi preizkušnji je v kategoriji G5 Matteo Visintin osvojil drugo mesto (prvi je bil Giulio Pestrin kluba Rivignano), na drugi preizkušnji pa je zmagal, medtem ko je bil Jan Petelin na prvi deseti, na drugi pa četrti. Christian Ciacchi in Erik Mozan sta se morala zadovoljiti z mestom v glavnini.
V soboto in nedeljo pa so se najmlajši kolesarji SK Devin ZKB BCC udeležili Deželnega društvenega meetinga, ki je potekalo v Gradišču ob Soči. Kolesarski klub Team Isonzo Ronchi , tokratni organizator, je privabil kar 278 najmlajših kolesarjev iz številnih deželnih društev.
Meeting je letos zaobjemal kar štiri discipline: gimkana, sprint, gorsko in
cestno kolo. V soboto so Devinovi kolesarji izbrali gorsko kolo, kjer je Tomaž Crismancich presenetljivo osvojil tretje mesto, Matteo Visintin je potrdil običajno prvo mesto, Jan Petelin je bil po padcu peti. V kategoriji G6 je Christian Ciacchi pristal na sedmem mestu, medtem ko je Erik Mozan med dirko preluknjal gumo in odstopil, a kljub temu se je uvrstil na deveto mesto.
V nedeljo so dirkali na cesti, kjer je Tomaž privozil v cilj kot 17., Matteo Visintin je tokrat zmagal za las, Jan Petelin je bil četrti. Erik Mozan je v svoji kategoriji osvojil 4. mesto, dobil pa je sprint glavnine. Christian Ciacchi je privozil kot 12.
Na skupni ekipni lestvici je SK Devin ZKB BCC, kljub temu da je nastopil le s petimi kolesarji, osvojil 10. mesto v konkurenci klubov iz cele dežele, kar predstavlja lep uspeh.
Rezultati: Gorsko kolo (82 vpisanih) G3: 1. Davide Debellis (Buiese); 3. Tomaž Crismancich; G5: 1. Matteo Visintin; 5. Jan Petelin; G6: 1. Patrik Milič( (Team Isonzo); 7. Christian Ciacchi; 9. Erik Mo-
zan. Cestna vožnja - (278 vpisanih): G3: 1. Riccardo Cattai (Pasiano); 17. Tomaž Crismancich; G5: 1. Matteo Visintin; 4. Jan Petelin; G6: 1. Manuele Berton (Pasiano); 4. Erik Mozan; 12. Christian Ciacchi.
Tudi za Devinove Začetnike je bila zadnja kolesarska preizkušnja še kar naporna. V nedeljo so se podali v kraj S.Madonna di Buia pri Vidmu, kjer je potekalo Videmsko pokrajinsko prvenstvo. Organizator Klub Buiese je za start vpisal 43 nastopajočih., ki so 32 km dolgo progo prevozili s srednjo hitrostjo 32,5 km/h. Dirka je bila še precej težka, saj so se morali kolesarji spoprijeti na šestih krogih tudi z zahtevnim vzponom, tako da je na cilj od 43 vpisanih privozilo le 30 kolesarjev. V zadnjih metrih je Charly Petelin pobegnil in zmagal z nekaj metri prednosti. Dobro sta se odrezala tudi Simone Vi-sintin in Peter Sossi, ki sta osvojila 21. oz. 26. mesto. Kot prvouvrščeni na videm-skem pokrajinskem prvenstvu se je uvrstil Alberto Nicodemo (Klub Latisana). Vrstni red : 1. Charly Petelin; 21. Simone Visintin; 26. Peter Sossi.
V torek zvečer je bil na Stadionu 1. maja v Trstu še en informativni sestanek za starše mladih košarkarjev, ki se bodo od 26. avgusta do 2. septembra udeležili Borovega košarkarskega kampa v Črmošnjicah na Dolenjskem.
Po lanski uspešni prvi izvedbi v Gorenju pri Zre-čah je tudi letos vladalo veliko zanimanje za pobudo, pri kateri bodo prireditelji nu di li po leg šport nih tu di vzgojne in rekreacijske vsebine pod vodstvom uigrane ekipe vaditeljev. Ob treningih bodo imeli mladi športni ki tu di ve li ko pri lož nos ti za zabavo.
Organizatorji so zbrali preko 40 prij av, kar j e tudi največ, kar dom, ki jih bo gostil, lahko sprejme. (nš)
Osemnajsto etapo jadralnega »Gi-ra« pri Salernu je osvojila posadka Rive del Garda, ki tudi vodi na skupni lestvici (182 točk). Na drugo mesto so se uvrstili jadralci Fiamme Gialle, ki so drugi tudi na skupni lestvici (176 točk). Člani jadrnice Furlanije Julijske krajine, na kateri tekmuje tudi jadralec Sirene Andrej Gregorič, so bili včeraj četrti. Na skupni lestvici pa so peti. Včeraj je startala še zadnja, najdaljša regata od Salerna do Ostie.
Kolesarski izlet po Krasu
Ljubitelji kolesarstva se bodo danes pozno popoldne lahko udeležili že tradicionalne športno-tu-ristične prireditve »Carso by bike«. Zbirališče bo ob 18.30 na kmetiji Pernarčič v Vižovljah, kjer se bodo udeleženci po kolesarskem izletu (približno uro in pol) tudi primerno okrepčali. Za informacije pokličite na 3472611712 (od 9. do 12. ure).
□ Obvestila
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
PD NOVA GORICA vabi v nedeljo 29.07.2007 na zelo zahteven izlet na Srednjo in Visoko Ponco v Julijskih Alpah - pristop iz italijanske strani. Obvezna popolna oprema za gibanje po zavarovanih plezalnih poteh. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 26. julija ob 18. uri na sedežu društva.
STRELJANJE - Prvi Primorski pokal v Kazljah pri Sežani
Nad sto tekmovalcev v raznih disciplinah
Na tekmovanju so nastopili tudi člani Društva slovenskih lovcev Doberdob - Med pokrovitelji strelskega tekmovanja ZSŠDI in ZKB - Prvo društvo iz Iga
Zmagovalni oder v Kazljah pri Sežani
Na strelišču v Kazljah pri Sežani se je pred kratkim odvijalo tekmovanje za prvi Primorski pokal v kombinaciji streljanja na glinaste golobe in na tarčo z MK puško. Organizacija prireditve je bila zaupana Društvu Slovenskih Lovcev Furlanije Julijske Krajine »Doberdob« in Strelskemu Društvu »Svoboda« iz Kazelj. Zamisel sega v leto 2006, ko je imelo društvo »Doberdob« druš tve no tek mo va nje na stre liš ču v Kazljah, ki ga upravlja lovska družina Svoboda. Zamisel sta društvi začeli udejanjati februarja letos, ko sta stopili v stik z raznimi predstavniki primorskih lovskih družin, območnih zvez in lovskih upravljavskih območij, nakar je bila sprejeta odločitev za prvo primorsko strelsko tekmovanje.
Tekme se je udeležilo 17 ekip s kar 102 strelcema. Strelsko srečanje je v Sloveniji naletelo na velik odziv, saj so udeleženci prišli iz različnih slovenskih regij. Tekmovanje sta ob krajši slovesnosti otvorila predsednik DSL »Doberdob« Egon Malalan in predsednik SD »Svo-
boda« Andrej Kocjan. Strelski dan je potekal v ciljanju na 20 glinastih golobov in z 10 streli na tarčo z MK puško (ma-lokalibrska puška), ki ni smela biti težja od 5 Kg ter z optiko, ki ni smela presegati 12 povečav. Z MK puško so se morali strelci spoprijeti s tarčo v obliki srnjaka stoje ob fiksnem kolu in prostoročno stoje na tarčo z merjascem. Na koncu so točke sešteli in sestavili končno lestvico. Najboljšim strelcem sta pokale podelila župan občine Sežana, Da-vo rin Ter čon in pred sed nik OZ UL Pri -morski LUO Marino Kontelj. Podelili so tudi spominske kolajne. Zupan Terčon je bil navdušen nad velikim številom prisotnih in je iskreno izrazil željo, da bi takšno tekmovanje postalo tradicionalno za primorsko regijo. Zmagovalci posamično in ekipno v kombinaciji so preje li še pre hod ni po kal Pri mor ske, ki ga bodo obdržali do naslednje tekme v letu 2008. Pokal bo postal dokončna last tistega strelca ali ekipe, ki ga bo trikrat osvojil.
Na koncu so se prireditelji zahva-
lili organizacijam, ustanovam in podjetjem, ki so pripomogli k uspešnemu poteku tekmovanja, med katerimi tudi Združenju Slovenskih Športnih Društev v Italiji in Zadružni Kraški Banki z Op-čin za nabavo pokalov in kolajn. Rezultati tekmovanja: EKIPNO: Kombinacija: l.L.D. IG 504 točk, 2. Z.G.S 489 točk, 3. L.D. TREBNJE 422 točk; Golobi: 1. L.D. IG (240), 2. Z.G.S. (225), 3. L.D. VRANSKO (180); MK puška: l.L.D. IG (264), 2. Z.G.S. (264), 3.L.D. TREBNJE (247)
POSAMIČNO: Kombinacija: 1 Dušan Urankar (179), 2. Damijan Kandare (175), 3. Ljubiša Pavlovič (173); Golobi: 1. Tomaž Končan 19 golobov, 2. Dušan Urankar (19), 3. Ljubo Mrevlje (18); MK puška: 1. Damijan Kandare 95 točk, 2. Uroš Kovačič (91), 3. Marko Sterle (89); Kombinacija DSL »Doberdob« 1. Komjanc Simon, 2. Bresciani Marino, 3. Kodermac Marko; Golobi: 1. Komjanc Simon, 2. Bresciani Marino, 3. Skrk Walter; MK puška: 1. Šuc Žarko, 2. Kodermac Marko, 3. Husu Erik (VIp)
Petek, 20. julija 2007
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
■	MittelFest 2007
Danes, 20. julija ob 19.00, cerkev sv. Frančiška / »Barocco Flamboyant«, na sporedu Haendeljeva in Vivaldijeva glasba, dirigent Marco Feruglio.
Cerkev S. Maria dei Battuti ob 19.00 / »Not to bey, "I diritti di Antigone e di Welby"«, režija Carla Cassola.
Trg pred stolnico ob 21.00 / »Il piccolo spazzacamino, "Facciamo insieme un'opera"«, glasba Benjamin Britten, režija Luca Valentino.
Veliki samostan ob 22.30 / »Le ceneri di Gramsci«, Pier Paolo Pasolini.
Jutri, 21. julija ob 17.00, Trg P. Diacono / »Il contastorie«, zamisel in izvaja Dante Cigarini.
Cerkev sv. Frančiška ob 18.00 / »The electric angel«, Radu Macrinici, režija Gelu Badea.
Gledališče Ristori ob 20.00 / »Fragile!«, Tena Štivičic, režija Matjaž Pograjc.
Veliki samostan ob 21.30 / »Le ceneri di Gramsci«, (ponovitev).
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Mozartband«, na sporedu Mozartova glasba.
V nedeljo, 22. julija ob 12.00, v stolnici / Orgelski koncert. Michael Stephanides in Karin Klein - orgle.
Cerkev S. Maria in Corte ob 18.00 / »I gioielli del novecento«, nastopa Trio Sofia.
Gledališče Ristori ob 18.00 / »Dramma italiano«, Edoardo Erba, režija Lorenzo Loris.
Cerkev sv. Frančiška ob 20.30 / »Il ser-vitore di due padroni, "O la commedia del doppio gioco"«, Carlo Goldoni, režija Andrea Paciotto.
Trg pred stolnico ob 22.30 / »Ohi Rume-nie!«, tradicionalna romunska glasba.
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
Danes, 20. julija ob 19.30, Ploščad pri kopališču: Gyulad Terka , Madžarska, ulične lutke in lutkovna delavniva; 20.00, 20.30, Pristaniška: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava 2x; 21.00 Ploščad pri kopališču: Mojca Morya Maiek, Planetami koncert gongov.
Jutri, 21. julija ob 10.00, Park pri tržnici: Gyulas Terka, Madžarska, ulične lutke; ob 18.00 in 19.00 park pri kopališču: Mikropodium, Madžarska: STOP! Mini lutkovna predstava.
V	nedeljo, 22. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: LG Matita Matija Solce: Pulcinella, lutke.
V	petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	Mednarodni festival operete
Von Suppe: »La bella Galatea«, dvorana Tripcovich / Danes, 20. in jutri, 21. julija ob 20.30 ter v nedeljo, 22. julija ob 17.30.
Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / V torek, 24., v sredo, 25., v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30
Veliki trg
Jutri, 21. julija / »I nostri angeli« - Simone Cristicchi in skupina Stadio.
V	sredo, 25. julija / Guca - Zgodovina srbske trobente.
V	ponedeljek, 30. julija / Finley.
Verdijev trg
Danes, 20. julija / Rudy Linka Quartet.
V	soboto, 28. julija / Michael Powers.
■	FOLKEST Ob 21.15
Jutri, 21. julija, Milje, Trg Marconi / Na-bac, Irska.
V	nedeljo, 22. julija, Trst, Veliki trg / Fairport Convention, VB.
V	ponedeljek, 23. julija, v Nabrežini pred županstvom / Genticorum, Quebec.
V	sredo, 25. julija, Zgonik, občinski trg / Bodega, Škotska.
PORDENON
Vila Manin
Jutri, 21. julija / Björk, koncert v okviru trbiškega glasbenega festivala No Borders. TRBIŽ
■	GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS
Danes, 20. julija / Negramaro.
V	nedeljo, 22. julija / Pino Daniele.
V	nedeljo, 29, julija / Gotan Project.
_SLOVENIJA_
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
Jutri, 21. julija / Pero Lovšin s Španski-
PRIREDITVE
mi borci in Aki Rahimovski.
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
PIRAN
Punta
V	četrtek, 26. julija ob 21.00 / »Piranski poletni utrip«, večer bosanskega melosa. Vstop prost.
Križni hodnik
Minoritskega samostana
sv. Frančiška Asiškega
Danes, 20. julija ob 21.00 / Komorni zbor Univerze v Utrechtu.
V	petek, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan -flavta, Matej Šarc - oboa.
LJUBLJANA
■ Festival Ljubljana
Danes, 20. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Simfonični orkester RTV Slovenija.
V	nedeljo, 22. julija ob 20.00, Ljubljanski grad, Palaciji / Ansambel za sodobno glasbo MDZ.
V	ponedeljek, 23. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Festivalni orkester Vilne.
V	sredo, 25. julija ob 21.00, Križanke, Križevniška cerkev / Komorni orkester Mendelssohn.
V	četrtek, 26. julija ob 21.00, Cankarjev dom / Koncert opernih arij.
V	ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester.
V	torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA
KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00.
ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28.
julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN
Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
ZGONIK
Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.
TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: do 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava slikarja Jeronima Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd-
-/
be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer.
ROŽEK
Galerija Šikoronja: svoje slike razstavlja
Guido Katola. TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.

VILA MANIN - No Borders Music Festival
Neprevidljiva Bjork
Islandska glasbenica bo nastopila jutri zvečer - Gre za njen edini italijanski koncert turneje
Enkratna, neverjetna, vznemirljiva: Bjork, pevka, glasbenica, občasno tudi igralka, ki se je iz rojstne Islandije prebila v vrh svetovnega šou sistema. Temnolaso dekletce s skrajnega evropskega severa, ki je očitno za krhkim izgledom skrivalo odločen značaj, se je doma uveljavilo že v mladih letih, potem pa se je, po izkušnji v raznih bendih, preizkusilo še kot solistka in to na angleških tleh, predvsem pa v angleškem jeziku. Z albumom Debut, naslov je nekoliko banalno razkrival tudi dejstvo, da gre za debitantko, je Bjork, ki je bila do tedaj poznana v ožjem krogu, hipoma zaslovela in prodala na milijone plošč. Tako se je začela njena uspešna kariera, ki se še razvija in ki - ob glasbenem - mestoma zaide še na druga področja, npr. na igralsko oz. filmsko.
Svetovnemu uspehu navkljub bi težko trdili, da je Bjork interpretka, kije poznana širšemu občinstvu. To velja tudi za naše okolje in morda zato novica, da bo jutri zvečer nastopila v vili Manin, ni imela izjemnega odmeva. Sicer pa je v tem obdobju v naši ožji in širši okolici kar nekaj zanimivih kulturnih pobud. Kakorkoli že, organizatorjem glasbenega festivala No Borders je treba priznati, da se odločajo za zanimive interprete in da skušajo zadovoljiti razne starostne generacije poslušalcev. Sicer so njihove izbire nekoliko etno-eko zaznamovane in kot take imajo svojo ciljno publiko. Letošnji festival se je začel v sredo na Trbižu, ki je osrednje prizorišče dogajanja, kjer je nastopil Amos Lee. Drevi, tudi na Trbižu, bo nastopila skupina Negramaro, jutri zvečer pa bo v vili Manin koncert Bjork, uradno naj bi se začel ob 21.15. Festivalski program vsebuje še dva dogodka, in sicer v nedeljo bo na Trbižu pel Pino Daniele, kot zadnji pa je za nedeljo, 29. julija napovedan Gotan Project.
Kot so večkrat izpostavili organizatorji je jutrišnji Bjor-kin koncert edini v Italiji v okviru turneje, na kateri pred-
stavlja svoj najnovejši album, kije izšel letošnjega maja. Na koncertu pa bo nedvomno zapela tudi skladbe s svetovne uspešnice, albuma One Littlle Indian iz leta 2003, saj je tedaj svet »zasula« z več kot 15 milijoni prodanih plošč.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 20. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) 15.20 TV film: Orgoglio - Tretje poglavje (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pec-ci, Paolo Ferrari) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Bru-khard)
18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Glasb. odd.: 50. Festival Castroca-ro (vodita Massimo Giletti in Elisa Isoardi) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: TV7 0.30 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu
- Zgodbe katoliške cerkve 1.00 Nočni dnevnik, Potihoma 2.05 Rai Educational
V^ Rai Due
6.00 6.4S 6.SS 7.00 10.00 10.1S
11.00 13.00 13.30
14.00 1S.S0 17.10 18.0S 18.30 19.00 19.S0 20.30 21.0S
22.SS 23.0S 0.3S 1.0S 1.1S
Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah
Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33
Variete: Matinee' Dnevnik Tg2
Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja
Variete: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
Nan.: One Tree Hill
Tg2 Flash, šport
Tg2 Dnevnik/Meteo 2
Nan.: Law & Order
Risanke
Dnevnik
Nan.: Nebbie e delitti (It., '05, i. Lu-ca Barbareschi, Natasha Stefanen-ko)
Dnevnik
Glasba: Musicultura Festival Tg2 Mizar Tg parlament
Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio)
^ Rai Tre
6.00 8.0S 9.0S
10.S0 12.00 13.00 13.10 14.00 14.4S
Rai News 24
Mi smo zgodovina
Film: Finche' dura la tempesta
(vojni, It., '63, i. James Mason, Lil-
li Palmer)
Cominciamo bene
Tg3 šport, Meteo
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Moonlighting
Deželne vesti, dnevnik
Variete: Trebisonda
1S.1S 1S.30
18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 21.05 20.25 7. Video natečaj - Oskar Volpi: Kjer
se je čas ustavil 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
23.0S 23.20 23.3S 0.2S 0.4S
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
16.00 16.S0
17.S0 18.SS 19.3S 20.10 21.10
23.20
1.1S
10.S0 11.00
12.00 13.00 13.40 13.4S
14.10
14.4S 1S.1S
16.1S 17.00 17.0S 17.3S 18.S0 20.00 20.30 21.20
23.20 1.20
Nan.: Out There
Kolesarstvo: 94. Tour de France , 17.30 Pokal Davis: Italija - Luk-smeburg
Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti Šport: Tour de France Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Enigma - Lady D (vodi Cor-rado Augias) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zapisnik sveta Nan.: Kate & Emma Tg3 Night News Aktualno: Cult Book
! Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme TV film: Nero Wolfe: champagne per uno (krim., ZDA, '01, i. Timothy Hutton, Maury Chaykin) Nad.: Steze
Film: I due mafiosi (kom., It., '63, i.
F. Franchi, C. Ingrassia)
Tg com, promet
Dnevnik, vreme
Aktualna odd. Tg4
Nad.: Vihar ljubezni
Film: Ferie d' agosto (kom., It., '96,
i. Silvio Orlando, Sabrina Ferilli)
Film: Un sogno troppo grande -
Dreamland (dram., ZDA, '06, r. J.
Matzner, i. John Corbett, Agnes
Brucker)
Pregled tiska
i Canale 5
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Viva Cuba (dram., Fr.-Cu-ba, '05, i. Sara Cabrera, Jorgito Milo Avila)
Dok.: Extreme animals Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Aktualno: Giffoni Film festival Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner)
Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere
TV film: Teneramente insieme (kom., ZDA, '98, i. James Brolin) Tg com/Meteo5 Tg5 minut
Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Il posto delle farfalle (kom., Nem., '03, i. Benjamin Sadler, Muriel Baumeister, Sylvia Buchbauer) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.20 7.0S 9.SS
11.2S 12.2S 13.00 13.40 1S.00
17.3S 18.00
18.30 19.0S 19.40
20.10 21.00
22.00 22.SS
Nan.: Arnold (i. Gary Coleman)
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, vreme
Šport studio
Slamball
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 16.00 Blue Water High , 16.25 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor-mack, DCebra Messing) Nan.: Renegade
Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander)
Nan.: CSI NY (i. Melina Kanaka-redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) Nan.: Killer Instinct (i. Kristin Lehman, John Messner), 23.50 The inside
0.45 Šport: Grand Prix klizmu, VN ZDA 1.35 Odprti studio 2.20 Nan.: Angel
^ Tele 4
8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00
Dnevnik 9.35 Nad.: Leonardo da Vinci 11.00 Nad.: Marina 12.35 Osebnosti poletja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Vsi na morje 12.10 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke
19.15 Son el mago de Umago - Pogovor
z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.20 Šest minut z deželnim zborom 20.50 Film: Per il gusto di uccidere (ve-
stern '66, i. Craig Hill) 23.40 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson)
SP v motoci-	(VB, r. James Barker)
20.55 Vroči stol
21.50 Film: Masaji - bojevniki dežja (dram., Fr., '04, r. Pascal Plisson, i. Ngotiek Ole Mako, Paul Nteri Ole Sekenan)
23.20 Film: Ko je zastalo moje srce (dram., Fr., '05, r. Jacques Audiard, i. Romain Duris, Niels Aerstrup) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
La 7
LA^
6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik 14.00 Film: David in Golijat (zgod., It., '59,
i. Orson Welles) 16.00 Nan.: Kamaleon Jarod (i. Michael T. Weiss)
18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder Call 20.30 Osem in pol 21.30 Dok.: G 8 v Genovi 23.30 Aktualno: Se me spominjaš? 0.55 Nan.: Star Trek - Deep Space Nine (i. Kate Mulgrew, J. L. Ryan)
(t Slovenija 1
6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30
9.S0 10.2S
10.40 11.00 11.1S
12.00 13.00 13.2S
13.40 14.2S 1S.00 1S.10 1S.4S 16.10 16.30 17.00
17.30 17.4S 18.40 18.SS 19.3S 19.SS
20.30 22.00 23.00
0.1S 0.4S 1.3S 2.1S
Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar
Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Zadnja zajčkova želja (M. Ma-tičetov)
Ana Barbara: Zgodba o cekinu Kratki igrani film EBU: Sama (turčija)
Enajsta šola: Žig Taborniki in skavti: Mega bivak Kontaktna odd.: Jasno in glasno -Strpnost in vera
Dok.: Iskanje narodnostnih korenin
Poročila, vreme, šport
Duhovni utrip: Čudeži ob vstopu v
novo stoletje
Nad.: Knez in dekle
Slovenski utrinki
Poročila, promet
Hidak - Mostovi
Ris.: Babar
Iz popotne torbe: Krava Nad.: Sorodni duši (VB) Novice, slovenska kronika, vreme, šport
Pogled na... Plečnikove Žale Dok.: Čudežni planet Risanke
Vreme in dnevnik Vreme, šport
Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Koncert iz naših krajev Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Večna tekmeca
Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dok.: Čudežni planet Dnevnik Infokanal
(T Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
8.30	10.30 TV prodaja
9.00	Zabavni infokanal
11.00	Otroški infokanal
12.25	TV prodaja
12.55	Slovenski venček 2006
13.55	Hum. nan.: Frasier
14.20	Film: Ko pride pravi
15.40	Mozaik
16.35	Mostovi - hidak
17.10	Lestvica na drugem
18.00	Poročila
18.05	Dok. feljton: Ljubezen.com
18.25	Dok.: Niugini - Raj in pekel na Pacifiku
19.00	Nad.: Pusta hiša
20.00	Dok.: Prekletstvo Titanikove sestre
Koper
Čezmejna TV Euronews Vas tedna
Film: Foxtrot (dram., ZDA, '75, i. Peter O' Toole, Charlotte Ram-pling) 16.30 Dok. oddaja 17.30 Artevisione
18.00 Program v slovenskem jeziku: Iz
popotne torbe 18.20 Bukvožerček 18.25 Obisk v akvariju 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Dnevnik - Šport 19.25 Vesolje je... 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja
20.55 Film: Dekleta prihajajo (ZDA, '53,
i. Bob Hope, Arlene Dahl) 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Globus 22.55 Arhivski posnetki 23.450 Nautilus 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 0.50 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
18.00	Miš Maš
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Kmetijska oddaja
19.45	Kulturni utrinek
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Rally magazin 7
21.00	Razgledovanja
21.30	Odkrito ni skrito
22.05	Vedeževanje
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga - Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Dopustniške razglednice; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giuliani-ne note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00
Folk studio; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov.
SLOVENIJA 3
7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti: Rameau in Lully; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert festivala klasika Brežice 2007 (posn.); 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Petek, 20. julija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
X\ zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
Óa
mocan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan gl§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA SLIKA
1010
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
BEOGRAD
O 24/39
SPLIT	c^OSOFIJA
25/33SKOPJEV 17/39 ^
J9/37
„„ATENE	v
r"H ,25/38 O-»'..

Subtropski anticiklon, ki se zadržuje nad Sredozemljem, bo v prihodnjih dneh postopno oslabel.
Nad Sredozemljem in Balkanom vztraja območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam suh in zelo topel zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47
Dolžina dneva 15.12
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 23.21
A
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes zjutraj ugoden. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, takrat se umaknite v senco in se izogibajte večjim naporom, pijte dovolj tekočine.
-/^T-^
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 26,1 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.14 najvišje 7 cm, ob 7.25 najnižje -30 cm, ob 15.08 najvišje 33 cm, ob 22.07 najnižje -12 cm. Jutri: ob 1.16 najnižje -2 cm, ob 7.54 najnižje -20 cm, ob 15.55 najvišje 30 cm, ob 23.53 najnižje -17 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........34 2000 m...........18
1000 m...........27 2500 m...........14
1500 m...........22 2864 m...........11
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
M. SOBOTA
O 19/38
-viM
^NAPOVED ZA DANES
Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno in vroče. Pihali Danes bo jasno, čez dan bo pihal jugozahodni veter. ' bodo šibki krajevni vetrovi. V gorah bo pretežno jasno ali Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje zmerno oblačno. V popoldanskih urah bo ponekod nasta- dnevne od 33 do 38 stopinj C. jala kopasta oblačnost.
V,_>
1%
O
GRADEC
19/33
CELOVEC
O 16/33
TOLMEČ O
17/31
TRBIŽ O
16/30
O 13/31 KRANJSKA G.
VIDEM O
19/34 O PORDENON
20/33
ČEDAD O
20/33
GORICA O
22/34
TRŽIČ
14/34
O
o 15/32 S. GRADEC
O N. GORICA
LJUBLJANA
19/35
POSTOJNA
CELJE 18/36 O
MARIBOR
019/36
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 18/35
MESTO 20/35 O
ZAGREB 18/37 O
UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O
REKA 22/35
(NAPOVED ZAJUTRI
^Pretežno jasno bo, pihali bodo šibki južni vetrovi. V gorah Jutri in v nedeljo bo pretežno jasno, pihal bo jugozahod^ in v nekaterih gorskih dolinah bo v popoldanskih urah na- veter. stajala kopasta oblačnost.
JUŽNA AFRIKA - Humanitarna tekma in slavje za 89. rojstni dan nekdanjega predsednika
Zvezdniki na Mandelovem rojstnem dnevu
Nogometna tekma se je končala neodločeno 3:3 - Pred tekmo so se udeleženci zbrali na Robben Islandu - Celoten izkupiček za mladinske projekte v JAR
CAPETOWN - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je v čast nekdanjega južnoafriškega predsednika, borca proti apartheidu in Nobelovega nagrajenca za mir iz leta 1993 Nelsona Mandele, ki je v sredo zvečer praznoval 89. rojstni dan, priredila tekmo »90 minut za Mandelo«.
Prijateljski obračun med afriško izbrano vrsto in preostankom sveta na stadionu Newlands v Cape Townu se je končal z neodločenim izidom 3:3. Proslave z delovnim naslovom »Recimo ne rasizmu« so se udeležili številni nekdanji in sedanji nogometni zvezdniki, med drugim tudi legendarni Brazilec Pele, Kamerunec Samuel Eto'o, nogometaš Barcelone, Nizozemec Ruud Gullit, Liberijec George Weah in mnogi drugi. Nogometno tekmo so odigrali tudi predstavniki Fife in nekdanji zaporniki, ki so dlje časa preživeli z Mandelo.
Pele in Samuel Eto'o sta slavljencu predala dres z njegovim imenom in številko 89, ki obeležuje njegov rojstvni dan.
Na tribunah se je zbralo več kot 35.000 ljudi. Mandela je prvi človek, ki ga je Fifa počastila z dvema tekmama, saj je že leta 1999 organizirala tekmo ob koncu njegovega predsedovanja. Za afriško selekcijo sta gole dosegla Egipčan Hosan Hasan (2) in Ganec Abedi Ayew Pele, za svetovno pa Čilenec Ivan Zamorano, Nizozemec Ruud Gullit in Španec Julen Guerrero.
Pred tekmo so se udeleženci slavja zbrali na nekdanjem zaporniškem otoku Robben Island, na katerem je bil Mandela, prvi temnopolti predsednik v zgodovini Južnoafriške republike, zaprt 18 od skupno 27 let. Med bivanjem je Madiba, ime njegovega rodu, iz celice opazoval svoje jetnike pri igranju nogometa, kar ga
je navdajalo z upanjem.
Omeniti velja, da so imeli vsi akterji humanitarne tekme na dresih Mande-lovo zaporno številko 46664. Pozneje je bila z enako številko označena tudi serija koncertov, ki jih je organiziral Mandela v boju proti aidsu. Nogometaši so igrali s posebno žogo, na kateri je bil Madne-lov podpis.
Celoten izkupiček prireditve so organizatorji namenili mladinskim projektom v JAR, sklad Nelsona Mandele pa bo soodločal o uporabi sredstev.
Nelson Mandela je leta 1990 bil izpuščen na prostost, štiri leta pozneje pa je postal prvi predsednik JAR-a, izvoljen na demokratičnih volitvah. Ves čas je bil znan ljubitelj nogometa, bil pa je tudi eden izmed najzaslužnejših, da bo njegova domovina leta 2010 kot prva afriška država gostila svetovno prvenstvo v nogometu.