PRO SVETNI
Rtev. 20	Ljubljana, 13. decembra 195?	LETO VIL
Crejuje uredniški odbor Odgovarja jaže Kom Uredništvo In iprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 380.— Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Lisk Časopisno založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«
GLAS)LO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Ali je »Predlog" že zrel za obravnavo
v Ljudski skupščini?
Plenum Združenja učitelj e v, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavi]e predlaga, da se diskusija
o njem še nadaljuje
Dr. Ferdo Kozak
Na {denarnem sestanku Centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije, dne
6.	in 7. decembra t. L je bila razen poročila predsedstva Centralnega odbora edina točka dnevnega reda razprava o »Predlogu sistema izobraževanja in vzgoje v FLRJ«, ki ga je pripravila Komisija za reformo šolstva.
Odbor za prosveto in kulturo Zveznega Izvršnega sveta je sicer želel, da bi se diskusija o njem zaključila s 1. novembrom, vendar je bilo že po reakciji, ki ga je sam tekst »Predloga« izzval v Svetu za šolstvo NŠR Srbije, sklepati, da bodo posamezne formulacije besedila nujno zahtevale poprejšnje razčiščenje nekaterih spornih teoretskih postavk. Takega mnenja je bil tudi plenum Združenja, ko je razpravljal o »Predlogu«.
Uvod v razpravo je dal predsednik združenja tov. Milivoje Uroše vič.
Na prvem mestu je govoril o vseh nedvomno pozitivnih principih, ki jih »Predlog« vsebuje. Med te je predvsem uvrstiti: deetatizac*jo šole, likvidacijo enostranskega načina šolanja strokovnega kadra, novo vsebino v pojmu »splošna izobrazba«, in novo vsebino v učnih načrtih, vsestransko razvijanje osebnosti, življenjskost šole, poudarek, ki ga je v »Predlogu« dobila vzgojna
stran šole.
»Predlog« pa Jma tudi svoje slabosti. Predvsem v njem skoraj ni omenjena ona izmed važnih kategorij človekovega dela — učenje. V takem dokumentu, iz katerega bo izhajala še vrsta drugih, bi morala ta dejavnost najti jasno formulacijo. Učenje je moralna kategorija naše družbe. Delo bi se moralo v socialistični družbi postavljati povsod na prvo mesto. Tudi šola mora bHi najprej šola! Sploh so se avtorji izognili — verjetno iz bojazni, da bi jim kdo ne oč>tal moraliziranja — obravnavanju moralnega kodeksa naše družbe, kar bi pa bilo nujno, če hočemo zares opredeliti lik »svobodne osebnosti«, ki naj jo šola vzgoji.
Vloga učitelja je v »Predlogu« zgolj v načelu dobro postavljena: učitelj ni predavatelj, ampak je vzgojitelj! Problema, ali bodi učitelj le predavatelj ali tudi vzgojitelj, v buržuazni državi v bistvu sploh ni bilo — zgolj predavatelj ne bi mogel niti eksistirati. Problem rezultira iz naše stvarnosti, ker «o družbene sile na šolo vplivale hitreje, kot pa smo se prilagajali sami. Vendar pa bo treba iz »Predloga« odstraniti formulacijo, po kateri je nasprotje med učencem in učiteljem ideološka oblika borbe. Čeprav je učitelj omenjan na vseh mogočih mestih, ni nikjer zares določeno, kaj konkretno dela; vedno je nekje v ozadju. Potem, ko ga bo družba opremila z vsem, kar naj dober vzgojitelj ima, bi mu v celotnem vzgojnem in izobrazbenem procesu morala biti dana vodilna vloga.
Zahteva po boljši učiteljski izobrazbi je nesporno pozitivna zahteva — sporna pa je zahteva po pedagoški akamediji. Ce bi bila ocena dosedanjih učiteljišč in pedagoških šol točna, potem bi se morali vsi ti zavodi še danes zapreti. Toda to na srečo ni! Sploh preseneča, da prihaja »Predlog« v negaciji stare šole do skrajnosti. Stara šola se pravzaprav niti ne negira, ampak postavlja v nasprotje. Med starim in novim n* zveze: zaradi slabega metodskega dela nekaterih učiteljev je proskri-birana predavateljska metoda nasploh; sumljivo postaja učenje iz knjig; zaradi pojavov izoliranosti učnih disciplin se ruši sistem metodskih edinic itd. To vse so zadeve, ki bi jih morali strokovnjaki med sabo prediskutirati, m ki zato zahtevajo ponovno redakcijo »Predloga«. V sedanji obliki ta za razpravo v Zvezni ljudski skupščini še ni zrel.
Po uvodnem referatu tov. Uroševiča so govorili nekateri gostje izm<fd poklicnih srbskih pedagogov in psihologov. Večinoma so se zaustavljali na analizi nekaterih spornih znan-stveno-pedagoških in idejnih postavk »Predloga«. Ker je predsedstvo Centralnega odbo-tp obljubilo, da bo material iz
te diskusije dostavilo vsem republiškim odborom, se bomo povrnili k njihovim tezam, čim nam bo stenografsko gradivo dostopno.
Tudi od članov Centralnega odbora je večina sodelovala v tej debati. Dlskutanti so obžalovali, da ni bilo gradivo, ki ga predstavlja »Predlog« s prilogami, v večji meri dostopno prosvetnim delavcem. Menili pa so, da diskusija o nakazanih problemih še ne bo mogla biti zaključena niti potem, ko bo zvezna Ljudska skupščina že sprejela splošno deklaracijo o šolstvu. Elaborat predstavlja vsekakor dobro bazo za tako deklaracijo, saj osnovne koncepcije nihče ne osporava. Toliko bolj je zato potrebno, da dobi primernejšo obliko, da se v njem odpravijo terminološke nedoslednosti, da se izloči iz njega polemika, da postane jasnejši in konkretnejši (zahteva po konkretnosti se pojavlja predvsem v zvezi z vprašanjem sistema splošno tehniške izobrazbe, sistema estetske vzgoje, učiteljevega položaja v šoli, njegovega šolanja in njegovega lika) in da se iz njega odstrani vse, kar sliči
na negacijo naše pozitivne pedagoške dediščine.
Od slovenskih članov Centralnega odbora so v diskusiji sodelovali tovariši Cvetko, Me-lihar, Ravbar in Rudolf. Tov. Vladimir Cvetko je informiral plenum o stališču, ki ga je do Predloga zavzel Svet za šolstvo LRS (Glej PD št. 18) in ki je tudi naše stališče, ako ne bo januarski občni zbor v Ljubljani sklenil drugače, poročal je tudi o dosedanjih prizadevanjih, da se v šolsko leto že vnese duha reformirane šole. Tov. Stane MeDhar je na podlagi rezultatov dveh anket med maturanti Slovenije pokazal na neživljenjskost Pedagoške akademije kot edinega učilišča za učitelje osemletnih šol. Tov. Ivan Rudolf je govoril k problematiki šolanja na drugi stopnji. Zagovarjal je usmeritev v zaključnih razredih, ker nabiranje enciklope-dijskega znanja ni več mogoče. Posebej bi bilo treba še proučiti vprašanje spremenjenih izpitov pri prehodu z osemletke. Izjavil se je proti ohranitvi klasične gimnazije kot posebne oblike drugostopne šole. Z ozirom na sam potek
diskusije je izrazil svoje začudenje, da je prišlo do nekaterih tako kritičnih pripomb, kot jih je bilo slišati na plenumu, šele sedaj, ko naj b> celoten material že bil predložen v razpravo Odboru za prosveto Zvezne Ljudske skupščine.
Tov. Mirko Ravbar je ugotovil, da je bila zahteva po reformi šolstva tako živa, da nismo mogli nanjo samo čakati, ampak smo v marsičem k njej že tudi praktično pristopili. Mi smo bili v akciji, še preden so nam postala jasna vsa načela te akcije. Zato bi mogoče kazal«, omejiti se v deklaraciji zaenkrat na šolo prve stopnje in na tista splošna načela, Id smo jih že sprejeli.
V zvezi s to diskusijo je zaprosila za besedo tudi tov. Milka M>nič, predsednica Sveta za šolstvo NR Srbije, ki je bila gost plenuma. Vso razpravo je ocenila kot svojevrsten uspeh pri delu na šolski reformi. Mišljenje je bilo postavljeno proti mišljenju, opozorjeni smo bili na nekatere formulacije »Predloga«, ki
vzbujajo pomisleke. Te stvari pa je treba sedaj do kraja razčistiti. »Predlog« je še vedno v diskusiji. Zakaj nekateri znani teoretiki molče? Za nas so mnenja strokovnjakov ne samo interesantna, ampak tudi važna. V kolikor niso skladna, jih je treba soočiti in se odločiti za tisto, ki je znanstveno najbolj utemeljeno.
Ob koncu razprave sta govorila še predsednik tov. Uroše-ševič in tajnik tov. Savič. Oba-dva sta ugotovila, da je diskusija pokazala, da; so v »Predlogu« problemi, o katerih je treba še razpravljati. Kritika da je bila konstruktivna, čeprav so bile nekatere opazke ostre in pretirane. Proti samemu predlogu reforme ni bil nihče. Ugotavljalo se je le, kaj bi bil« treba v besedilu spremeniti. Kritika določenih oblik pa ne more ogražati nastajajočega. novega.
Plenum ni po končani razpravi o »Predlogu« sprejel posebnih zaključkov, pač pa je sklenil, da bo stenografski zapisnik poslal neposredno skupščinskemu odboru za prosveto.
Mrs
Po stopinjah reformiranja pouka matematike
Usposafoltjanje mladega človeka, da «* v danem trenutku vključi kot aktiven član v družbeno stvarnost, je na eni strani usmerjeno na usvaijanje osnovnega gradiva, ki ga narekuje izobrazbeni nivo današnje družbe, na drugi strani pa se javlja potreba po trajnem razvijanju in utrjevanju navad, ki so potrebne za plansko in ekonomično opravljanje poslov, za vztrajno in požrtvovalmo reševanje »prejetih nalog.
Razvijanje navedenih delovnih navad pa je pogojeno delno v specifičnosti učnega gradiva,-delno pa v sistemu in metodah pouka, kjer ima zlasti osebnost učitelja, njegov odnos do dela in predmeta močan vzgojni vpliv.
Matematika razvija in vzgaja mladega človeka.
Izmed predmetov, ki imajo pri oblikovanju mladega človeka važno vlogo in besedo na vseh sbopn j ah strokovnega šolanja, je matematika. Sodoben in dovršen pouk, zgrajen na temeljito preučenih načelih reformirane šole, bo močan vzgojni faktor v učnem procesu. Poleg vzgoje mišljenja, logičnega sklepanja, razvijanja sposobnosti prostorskega gledanja in predstavljanja, sposobnosti kombiniranja, jasnega in preciznega izražanja, se naloge šolskega dela usmerjajo še na privajanj* otroka na smisel za red, natančnost in načrtnost pri delu, na vztrajnost pri iskanju ustreznih rešitev, na smisel za čisto In lepo. 'Pako se dviga poulk matematike nad nekdaj pojmovano računsko spretnost, med pomembne učno vzgojne procese pri usposabljanju mladega človeka za življenje.
Kakor kaže se metode matematičnega iazživljanja vse bolj uveljavljajo tudi v raznih področjih družbenega razvoja. Za to jih usposabljajo prav možnosti preciznega, jasnega in preprostega izražanja ter prikazovanja odnosov ter zakonitosti. Prav zaradi te široke vloge v sodobnem razvoju pa pouk matematike ne sme in ne more biti samo mehanizacija računske tehnike.
Kako doseči na tem področju boljše uspehe, kakor nam kažejo dosedanje Izkušnje pri šolskem delu, je razvidno iz naslednjega.
Zadovoljiv učni uspeh omogoča le kvalitetno delo v razredu.
Osnovni pogoj uspešnemu razvoju in napredku povprečnega otroka, zlasti v začetnih razredih je pravilno zasnovano delo. Dobro preučeni prijemi pomagajo razumevanju in razumskemu usvajamju posredovanega gradiva, medtem ko nepripravljeno obravnavanje, neupoštevanje otrokovega razvoja, njegove dojemljivosti in interesov zavira uspešen napredek zlasti onih otrok, ki so potrebni temeljitejšega pouka. Tako se mmogiofcje prezrejo, .važni eile-meniti, zamudi marsikatera ugodna prilika za utemeljitev tega ali onega pojma, preide preko osnov, ki so potrebne globljega
razpravljanja, daljšega utrjevanja, preudarnega stopnjevanja težkoč in podobno. Naglica in površnost šolskega dela se nikjer tako ne maščujeta kot ravno pri pouku matematike.
Kvaliteta dela pa ni pogojena samo v dovršenosti zasnove, ampak tudi v izbiri in uporabi raznih ponaizorilnih pripomočkov. ki so nujni pri vzbujanju zanimanja in razvoju predstav določene skupine otrok. Dost-daj uporabljenim modelom in slikam so v novejšem času pridružujejo še film, grafikoni, tabele, zidni listi, flameiogrami, makete itd. Pravilno in načrtno Izkoriščena ta omenjena sredstva morejo razgibati in pritegniti k sodelovanju tudi tisto mladino, ki je pri dosedanjih preživelih načinih dela stala tiho ob strani. Večkrat nam preprosta, efektna ponazoritev napravi več kot z velikim naporom sestavljena razlaga.
Učni uspehi so odvisni tudi od pravilne izbire in razvrstitve učnega gradiva.
Težave pri posredovanju in dojemanju more povzročiti tudi razvojni stopnji neustrezna, pretežka snov ali snov, ki ni v pravilnem pedagoškem zaporedju z obravnavano snovjo. V teh primerih je otrok prisiljen na spominsko, besedno usvajanje ter utrjevanje, na mehanično pomnenje.
Za uspešno delo so nam potrebni dobro preučeni učni načrti s pravilno koordinirano učno snovjo, tako med posameznimi področji predmeta kot med različnimi predmeti. Le tako je mogoče uspešno nadaljevati delo, če so ustvarjeni na vsaki učni stopnji trdni temelji, na katerih učitelj gradi in razvija. V določeni meri nakazuje smer dela učbenik, v kolikor pa tega ni, je naloga učitelja, da izdela ustrezni načrt podrobnega dela za vse leto, prilagojeno situaciji v razredu.
Naslonitev pouka na otrokovo izkustveno obzorje.
Z osnovanjem nove organizacijske enote šolskega sistema — osemletke — je nastala potreba po odstranitvi vseh pomanjklji-voisti v razporeditvi učnega gradiva, ki so izvirale tudi iz dvotirnega sistema: osnovna šola in nižja gimnazija. Z zaključenostjo osemletnega šolanja bomo dosegli določeno razbremenitev v tretjem, četrtem In petem razredu in s tem večjo poglobitev predpisanega gradiva.
Glede na izkušnje in ugotovitve, da so otroku, ki prihaja v šolo, 'bliže pojmi oblike, velikosti in lege, kot pa številski problemi, je prav, da učitelj z njimi računa, to znanje zbere, uredi im fepopolAi in na dobljenih pojmih gradi in razvija interes za številske odnose in probleme. Pako postaja geometrijska snov tudi osnova za razumevanje in poglabljanje abstraktne matematične vsebine. Zato je geometrijska snov nepogrešljiv spremljevalec nazornega obravnavanja tudi pri pouku aritmetike in algebre. Marsikateri pojem, zakonitost ali računski postopek je oto ustrezni geometrijski Sliki
razumljiv in jasen. Nujnost povezave med geoAietrijo, aritmetiko in algebro je torej osnovni princip pravilnega pouka matematike v obvezni šoli, ki ga narekuje otrokov psihološki razvoj in ga učni načrt za reformirano šolo v največji meri upošteva in uveljavlja. O tej potrebi se je razpravljalo tudi na letošnjih posvetovanjih matematikov in Stoikov FLRJ v
Hcrcegnovem.
Ta oblika povezovanja raznih matematičnih področij se uveljavlja na inozemskih šolah že mnogo let. Pri nas je nakazana ta pot v učbeniku za 5. in 6. razred obveznih šol, ki ga je pripravil avtor tega članka.
V pouk matematike je potrebno vključiti tudi sodobne računske pripomočke.
Osnovni geometrijski elednenti so lahko podlaga za ponazarjanje količinskih razmerij, odnosov ter zakonitosti računskih operacij. Ob ustreznem delu v razredu je grafični izraz preprosto, učinkovito nadomestilo za komplicirana razpravljanja. Grafične metode morejo nadomestiti v obsegu določene natančnosti tudi zamotane računske postopke, usvojene največkrat na mehanski način, n. pr. kvadriranje, kvadratni koren, kubiranje. .. itd., ki otežkočajo in ovirajo delo, ker bremenijo učni načrt, za razvoj mišljenja pa niso toliko pomembni, da jih ne bi mogli pogrešati, vsaj na tej stopnji ne. Z ustreznimi tabelami n. pr. kvadratov, kubov, kvadratnih jn kubičnih korenov števil je možno skrčiti ta poglavja in se približati zahtevam sodobnega časa, kjer igrajo ta sredstva vse večjo vlogo. Poleg nareedenih pripomočkov je važno seznaniti učenca tudi z raznimi oblikami in delom računskih strojev.
Teoretično gradivo moramo povezati na zanimiv način s praktično uporabo.
Življenjsko povezavo matematične teorije, zlasti geometrije s prakso, predstavljajo razna terenska merjenja in snemanja. Okolica šole je največkrat prav primerna za opravljanje merjenj, kjer se mladina seznanja z merskimi napravami, načini merjenj in vadi v ocenjevanju razdalj; ploščin in podobno. Terenska merjenja organiziramo vedno takrat, kadar so v določeni povezavi z ostalo snovjo, n. pr., pri obravnavanju daljic, metrskih mer. kotov ploščin itd. Merjenja uporabimo lahko tudi za snemanja zemljišč, ki jih načrta vam o v zmanjšanem merilu. Take vaje zelo poživljajo pouk in zanimanje za predmet. Ce ni ustreznega terena v bližini šole, si lahko pomagamo z organizacijo merjenj na maketah. Makete bodo na razpolago šolam že v bližnji bodočnosti. Na njih je mogoče opraviti vse merske operacije z zadovoljivo natančnostjo.
Življenjska praksa in naloge razvijanja prostorskih predstav , nadalje zahtevajo, da posvetimo
nekaj pozornosti tudi osnovam
projekcijskega risanja. Osnovni pojmi opisne geometrije predstavljajo uvod v razumevanje tehničnega upodabljanja iz raznih področij obrtno industrijske proizvodnje. Hkrati je to gradivo uspešen prispevek k oblikovanju prostorskih predstav in k utrjevanju zakonitih odnosov med prostorskimi količinami. Kot pri terenskem merjenju velja tudi tu osnovno didaktično pravilo, da je obravnavanje teh pojmov samo takrat uspešno, če je z osnovnim gradivom organsko povezano in pravočasno posredovano. Izbira gradiva se lahko naslanja na področje, y katerem šola dela In živi, deloma tudi na zanimanja otrok v razredu.
Kakšen naj bo kontakt i mladino.
Poleg omenjenih posebnosti uspešnega dela in. nekaterih značilnosti novega učnega načrta je potrebno rešiti še vprašanje oblike kontakta z mladino. Aid ni dosedanji način dela s posameznikom pri tabli zaradi dvomljive zaposlitve in sodelovanja ostalega razreda slabo izkoriščen delovni čas? Ali ni zaradi izključno predavateljske oblike posredovanja učnega gradiva le malo vzpodbude za sodelovanje in prispevanje, malo prilik za razvoj in večji napredek razrednega kolektiva?
Vse te ugotovitve in izkušnje nas silijo, da iščemo in preučujemo oblike, kjer bi se otrok bolje uveljavil, več prispeval in ne bil navezan na tiste redke trenutke, ko ga učitelj pokliče k tabli, k delu. S tem bi lahko preprečili kampanjski sistem pripravljanja in učenja, ki ja danes globoko zakoreninjen v naših učilnicah. Poleg tihega zaposlovanja razreda, kjer dela posamezni učenec samostojno, poznamo še obravnavanje problemov z razredom, pod vodstvom učitelja, ne da bi pri tem pisali na tablo, Poleg mnogih prednosti, ki jih ima za razvoj posameznika, je njegova vrednost tudi v tem, da onemogoča pasi-vizacijo in ustvarja ugodne pogoje za izživljanje razreda.
Pri obravnavanju geometrijskih problemov, kjer so važni vizualni vtisi, rešuje situacijo flanelograf. Na mesto zamudnega načrtovanja obravnavanih oblik, za katere še nismo preučili načrtovalnih pogojev, stopa preprosta ponazoritev z modelom. Po temeljitem razgovoru je načrtovanje mogoče, ne da bi učitelj risal na tabli. Uporaba flanelografa je izredno pestra in uspešna; dobro izkoriščeno ponazarjanje utegne prihraniti marsikatero težavo pri dosedanjem delu.
Nakazane misli imajo namen vplivati na zboljšanje dosedanjega dela, na ustvarjanje ugodnejšega razpoloženja učencev do matematičnih vprašanj. Ob reformiranem učnem načrtu ga more doseči le učitelj, ki je predan delu, predan predmetu in sposoben posredovati; ta odnos tudi mladini.
Jože Žabkar
Dr. Ferdo Kozak se j.e rodil 28. oktobra 1894. leta v Ljubljani. Zrelostni izpit je opravil
1.	1917 na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Študiral ie na univerzi v Pragi zgodovino slovanskih literatur in primerjalno književnost. Prav tam je leta 1922 opravil tudi doktorat. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran od 21. VH. 1915 do 1. VI. 1918. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Narodnni biblioteki v Beogradu. Iz bibliotekarske službe pa je leta 1926. prešel v šolsko službo, ko je bil postavljen za suplenta na državni realki v Ljubljani, vendar pa je bil d. celjen na delo najprej drž. licejski knjižnici, nato pa muzejski knjižnici v Ljubljani. V šolsko stroko je zares prešel šele leta 1929, ko je bil dodeljen v službovanje I. drž. gimnaziji v Ljubljani (sedanja klasična gimnazija). Zaradi revolucionarne dejavnosti je bil po odločbi Državnega sveta oktobra 1931. leta odpuščen iz državne službe, šele 1. aprila 1933 je bil ponovno sprejet in po-
stavljen za profesorja na gimnaziji v Novem mestu, od koder je bil jeseni istega leta premeščen na svoj (matični zavod —• na Klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je ostal do srede leta 1952, ko je moral v konfinacijo.
Po zlomu fašizma je postal član jugoslovanske misije v Parizu. Še pred končano vojno je prispel na osvobojeno ozemlje in se takoj vključil imed organizatorje prosvetnega dela.
V letu osvoboditve ga najdemo med člani prve vlade, ki jo je imenovalo Predsedstvo Slovenskega narodnm osvobodilnega sveta dne 5. maja 1945. Dr. Ferdu Kozaku je bilo tedaj poverjeno ministrstvo za prosveto. Na tem položaju je ostal do 23. novembra 1946, ko je prevzel dolžnosti predsednika, po reorganizaciji pa dolžnosti podpredsednika Ljudske skupščine LR Slovenije.
O liku Ferda Kozaka — esejista, pisatelja, kulturnega delavca — in o liku Ferda Kozaka — revolucionarnega delavca in državnika je bilo te dni v našetm časopisju napisanega mnogo lepih stvari, ki pričajo, da smo izgubili izredno dragocenega človeka. O liku Ferda Kozaka — vzgojitelja mladine — bi morali pisati mi. Toda besedam, ki so bile napisane na naslov revolucionarnega kulturnega delavca, nimamo kaj dodajati, kajti pokojni Ferdo je bila osebnost iz enega kova: kakršen je bil kot javni delavec, takšen je bil tudi v šolskem delu. Vsa njegova dejavnost je bila v skladu z napredno miselnostjo. katere pobomik je bil. In v tem je vedno neka življenjska veličina!
Slava spominu tihega kulturnega tvorca in našega poklicnega tovariša Ferda Kozaka!
Zakat beg iz nčitelfskfib vrst
V	18. številki Prosvetnega delavca z dne 11. novembra je izšel članek »Nujni ukrepi v šolstvu«, ki je osvetlil učiteljske probleme še z druge plati. Z njim se popolnoma strinjam. Želela bi ga le še dopolniti,
V	zadnjem Času precej govorijo in pišejo o materialnem položaju učiteljstva. Nujno je sicer, da mora biti ta urejen in na primerni višini, toda to še ni vse. Je še marsikaj, kar greni učiteljstvu življenje in dela slabo reklamo za kandidate'bodočih »ubogih par«, ki imajo dandanes tako malo ugleda. Kdor se hoče posvetiti temu poklicu, mora imeti š« nekaj, kar mu bo dajalo moči, da bo vsa zapostavljanja lahko prenašal; mora imeti veselje do poklica in ljubezen do otrok. Sicer bo samo kruhoborec, ki bo delal kot navaden rokodelec. In še nečesa mu ne sme manjkati! To so dobri, »železni« živci.
Ze v osnovni šoli sem se odločila za ta poklic, pa nisem nič vprašala in vedela, koliko učitelji zaslužijo. Čeravno so bile doma težave in me niso pustili, sem kljub temu dosegla to, za kar sem imela veselje. To je bil . zame vzvišen poklic, saj sem imela zgled v šoli, kjer je bila učiteljica, čeravno stroga, najvišja avtoriteta in je bila deležna naše ljubezni. Sedaj pa vidijo že otroci, kako malo spoštovanja je deležen učitelj. Razni činitelji se včasih zelo potrudijo, da ubijejo v njem vsa veselje do dela! Ne samo, da se mora. potikati po težkih delovnih mestih, kjer preživi v samoti, daleč od prometa vso mladost, ampak mora še trpeti razne krivice in omalovaževanja. Zato ni čudno, če marsikomu vcepijo manjvrednosti.
■ Kje je načelo enakopravnosti, če na primer plačajo nekomu stanovanje, oziroma mu nudijo v naravi takega, ki je vredno 2000—8000 din, drugemu pa za 200—300. din? Pa pravijo, da smo vsi enaki!1 Kje neki? Ali ni delo tistega, ki stanuje morda v revni podstrešni sobici, toliko vredno kot ono drugo? Ali je morda pri tem važna samo oseba, telesne vrline in »nabrušen« jezik? Ali bi ne bilo bolj pravično, da bi dobil vsak enako, primerno vsoto za stanovanje? Ce bi dob''l kdo dražje stanovanje (gotovo lepše), bo rad še sam nekaj primaknil, če pa dobi cenejše, mu bo pa nekaj ostalo.
saj je že s tem prikrajšan, 5« ne stanuje tako udobno.
Ravno talko je zaradi kuriva. Samske učiteljice dobijo samo 2 m drv, čeravno mora biti v sobi ravno tako toplo (ali pa še bolj), kot če jih je več. Učiteljice, poročene z neučitelji, dobijo mnogo več, čeravno je menda tudi mož dolžan, da prispeva svoj delež za kurivo. Navajam to samo v ilustracijp. Pa pravijo: »Za enako delo enako plačilo«. Ali morajo biti učiteljice, ki se niso poročile, zato prezirane in manjvredne?
Dandanes precej govorijo tudi o duševni higieni otroka. Prav. Kdo se je že kdaj vprašal, kaj pa duševna higiena učitelja? AU je res učitelj manjvredno bitje, ki mora vs© prenesti, brez duševnosti, brez občutkov? Z otroki moramo ravnati »v rokavicah«, kako pa ravnajo z nami? V zadnjih časih je učitelj nekaka tarča ali kamen spotike, ob katerega se lahko vsakdo spotakne. Ali mislijo tisti, ki so po časopisih udrihali po učiteljih, da so ti iz lesa, neobčutljivi? Naj bi prišel takšen samo nekaj dni v šolo, kjer razgraja 45—60 otrok! Zanima me, kako dolgo, bi vzdržal in še udrihal po učiteljstvu!
Neka žena je nekoč priznala: »Za 30.000 din na mesec bi ne bila na vašem mestu!« Pa je samo nekaj minut videla in slišala življenje v razredu in na hodniku.
Ce je na učence vplivala vojna in povojna doba, da so »upravičeni« biti nervozni, kaj pa potem učitelji, ki so vse strahote vojne preživeli, ki se morajo boriti s vsakdanjimi težavami? Ali ti nimajo pravic* biti nervozni? Ali bo res otrokom v življenju postlano »z rožicami?« Kako so vendar ljudje nedosledni!
Ko govorimo o pomanjkanju učiteljstva, o slabem vpisu na učiteljišča, bi bilo zanimivo vedeti, koliko otrok gre v ta poklic iz učiteljskih vrst. Zdi se mi. da zelo malo. Kako to? AU jim je morda premalo? AH jim starši odsvetujejo, in to morda ravno taki, ki drugim grenijo življenje?
Vidimo, da ni čudno, če bi mnogi prosvetni delavci najraje zbežal i	iz tega poklica, in
naj si raje čuva živlenjeflsMe dobrohotno svetujejo mladini, naj si raje čuva življenje k j* drugje.	e. G. j
Pri kom-12letni vakuum
Novost v šolskem sistemu
Sodim, da ilanek tov. J. Jurančiča (»Zato — 12-letn.i vakuum«, Prosvetni delavec 1957, št- 19) ne more prispevati k odgovoru na vprašanje, kaj je bilo pozitivnega in kaj negativnega v pedagoški teoriji in šolski praksi prvih 12 let po osvoboditvi. Če se kljub temu oglašam, se zato, kar je avtor uporabil geslo »vakuuma« za napad name in nič več 'kot to.
Za resnejše razmišljanje o tem razdobju si je treba najprej zastaviti vprašanje, ali je trditev o dvanajstletnem vakuumu sploh resnična, ali pa je plod osebne užaljenosti. Predvsem si upam trditi, da sta se v prvem desetletju po osvoboditvi naša šolska praksa in pedagoška teorija plodno usmerili v reševanje socialističnih vzgojnih problemov, da sploh ne govorim o objektivnih ih subjektivnih pogojih — nujnih po revoluciji, ki s© tak razvoj vsaj otežkočali.
Ce se v tem razdobju program Učiteljskega pokreta ni bolj uveljavil, za čemer pravzaprav tožita tako Vrane kot sedaj Jurančič, so vzrok temu vsekakor bolj spremenjeni družbeni odnosi po revoluciji, v katerih bi vsaj mladinoslovne pedagoške ideje, ki so živele v tem pokretu, nikakor ne mogle odigrati napredne družbene vloge, kot pa je to lahko bil posameznik. Menim pa, da so tisti, ki se jim sedaj toži po realizacajd teh idej, imeli po osvoboditvi vso možnost dn vso družbeno podporo za njihovo uveljavljanje, za kar bi sedaj ne rabili nikakršnega ezopovskega jezika. S tem pa nikakor nočem zanikati subjektivno in v glavnem tudi objektivno napredne družbene vloge Učiteljskega pokreta pred vojno.
Drug problem, o katerem bi bilo vredno razpravljati, ko ugotavljamo slabosti prvega obdobja po revolucij1;, je vprašanje odnosa med svetovnim nazorom, pedagoško teorijo dn vzgojno prakso. Tudi tu mi Jurančič očita misel, pri kateri še vedno vztrajam da «o nam- . reč napredno pedagogika ne razvija samo na temelju znanstvenega svetovnega nazora in
vzgojne prakse, ampak tako kot vsaka znanost tudi na osnovi lastnega miselnega gradiva.
Avtor citira več mojih’ člankov, iz katerih naj bi bralci videli, da v nekaterih podrobnostih korigiram svoja stališča, kar se z drugimi besedami pravi, da mi zameri razvoj, ki ga je v bistvu narekoval napredek naše družbene stvarnosti in ki je več ali manj tudi v skladu s povojnim razvojem pedagogike v Jugoslaviji, Poudarili pa moram, da pri svoji oceni vsebine mladiimoslovja slej ko prej vztrajam in da mi jo dz mladi-noslovja izvirajoča zagata ameriškega šolstva, na katero s® proti meni sklicuje Jurančič, samo še potrjuje. Ovira za re-
stavracijo mladinoslovja, fci je danes pri -nas že zastarelo nazi-ranje, je predvsem socialistična družba dn ne njen posamezni član, pa naj bo praktik alt teoretik.
In končno; Tudi če bi bile vse moje teorije zmotne, ne vem, kako bi lahko en sam slovenski teoretik zavrl razvoj vsega šolstva, demobiliziral ves Učiteljski pofcret in onesposobil vse druge jugoslovanske pedagoge in marksiste Pri delu za razvoj pedagoške misli?! Tako veliko, čeprav herostratsko vloga pa mi, takratnemu predavatelju na Višji pedagoški šoli,, pripisuje takratni pomočnik ministra za prosveto.
Dr. Vlado Schmidt
Šole za obratne inženirje
Težave pedagoškega zgodovinopisja...
x Čudno se mi zdi, da tov. Jurančič s svojem članku »Zato 12-letni vakuum« v isti sapi s članki, ki so po njegovem mnenju zakrivili »vakuum«, omenja tudi moj krajši članek o delovni šoli in metodologiji pedagoškega raziskovanja, ki je šele pred kratkim zagledal beli dan. Čudi me tudi, da obsoja članek, v katerem sem poizkušala pokazati velik pomen našega gibanja delovne šole v odnosu do enega izmed današnjih, najbolj aktualnih problemov slovenske pedagoške znanosti. Misliti mi tudi da, da daje tako uničujočo sodbo o mojem delu na osnovi kratkega objavljenega odlomka iz mojega precej obširnega dela o delovni šoli In drugih šol-sko-reformnih poizkusih* čeprav je imel moje delo v celoti v rokah. Ko mi ga je vračal, mi ni povedal o njem nobenih bistvenih pripomb. In vendarle bi lahko ugotovil, da sem družbeni okvir, v katerem se je razvijalo naše gibanje delovne šole, izčrpno obdelala v uvodnih poglavjih o družbenem in pravnem položaju učiteljstva, o boju naših političnih strank za vzgojno uSmer-jevanje mladine itd Ugotovil
Reorganizacija šol v obalnih treh občinah Slovenskega Primorja
Kako bo v koprski občini, je Prosvetni delavec št. 17, že povedal. Sledita še ostali dve obalni občini, Izola in Piran.
Samo mesto IZOLA bo imelo dve osemletki. V prvo osemletko je z odlokom ObLO preimenovana sedanja nižja gimnazija v Doli, v drugo osemletko pa sedanja osnovna šola v Izoli. Drugi osemletk; je priključena še odpravljena osnovna šola Baredi.
Piranska občina bo imela tri osemletke. Odpravljena nižja gimnazija v Piranu in ta mošnja osnovna šola bosta sestavljali novo osemletko od 1. do 8. razreda za območje PIRAN in od 5. do 8. razreda za območje Portorož—Lucija—Strunjan. V vseh teh treh krajih bo ipiela piranska osemletka svoje podružnične šole. Druga osemletka ho v SEČOVLJAH s šolskim okolišem sedanje osnovne šole. tretja na bo osemletka RAVNE z razširjenim šolskim okolišem in podružnično šolo v Krkavčah.
... IN V OBMOČJU OBČINE SEŽANA
O usodi nepopolne gimnazije v SEŽANI je poročal PD št. 18. Skupno s tamošnjo osnovno šolo postane osrednja osemletka s povečanim šolskim okolišem in podružničnima šolama Povir in Štorje. Tudi v TOMAJU se bo-
sta sedanja nižja gimnazija In sedanja osnovna šola soojili v
popolno osemletno. Zajela bo
okoliše sedanjih osnovnih šol Tomaj in Dutovlje, ki bo postala njena podružnična šola, kot tudi okoliše šol Dobravlje, Skope in Vrhovlje, ki se odpravijo.
.. . TER SE v ostalih OBČINAH OLO KOPER
V	občini ILIRSKA BISTRICA
bo iz nižje girjjnazije in osnovne šole ustanovljena popolna osemletka z dokaj povečanim šolskim okolišem. Z odpravljenih osnovnih šol Sabooje. Zabiče, Koritnice, Starod, Koseze in Vrbovo bodo učenec prevzele sosednje šole, prav tako iz ukinjenih posameznih razredov na nekaterih šolah.
Občina DIVAČA bo imela popolno osemletko v Divači g šolskim okolišem sedanje osnovne šole, vključno Gorenjo vas, od 5. do 8. razreda pa tudi šolske okoliše šol Divača, Škocjan in Vremski Britof.
Tudi občina PIVKA dobi na svojem sedežu popolno osemletko iz sedanje nižje gimnazije in osnovne šole v Pivki z nespremenjenim šolskim okolišem.
V	postojnski občini sta uki-
njeni osnovni šoli v Orehku in v Hraščah. Otroci bodo hodili na bližnje šole:	Prestranek,
Hruševje in Postojna.
Viktor Pirnat
bi lahko tudi,, da sem večkrat omenjala in obravnavala neenotna pojmovanja naših pristašev delov. šole, razne struje, ki so se razhajale, in tudi njihove polemike. Celotno delo »Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919-1929« bo kmalu izšlo pri Državni založbi Slovenije In javnost bo imela priložnost presoditi, ali se očitki tov. Jurančiča, da nisem našega pedagoškega gibanja postavila v takratni družbeni o-kvir pravilni ali ne. Pedagoška javnost bo tudi lahko ugotovila, da zastopam v poglavju o delovni šoli prav t0 in nobenega drugega mnenja, »da so se progresivni pedagoški delavci omenjene dobe posluževali »Pedagoške centrale« v Mariboru kot instrumenta, p>o katerem so mogli popularizirati napredno pedagoško misel«. (Jurančič: Zato 12-letni vakuum)
Kar zadeva njegove metodološke pripombe: vsak zgodovinar lahko pove tov. Jurančiču, da se nobeno resno zgodovinsko delo ne more opirati na »nenapisane pedagoške tekste«, kot bi to rad tov. Jurančič. Povem mu lahko to, da je Intervju z očividci in sodelavci nekega gibanja, ki ga razisku-• jemo, lahko le pomožna in dodatna metoda, v kolikor ne gre za resne, podrobno razložene in premišljeno formulirane pismene izjave, za katere prevzame avtor s svojim podpisom polno odgovornost.
Ne mislim s tem reči, da je moje prikazovanje šolsko-re-formnih poizkusov pri Slovencih v tem obdobju že dokončano, popolno in povsem izčrpano. Ne, to je šele prvi začetek resnega dela na tem področju. Delo je bilo vezano na določen časovni rolv neposredno dosegljivega materiala je bilo ogromno, politična zgodovina tega obdobja še ni napisana, moja težnja, da bi dobila stik in izjave nekaterih vidnejših sodelavcev delovne šole, pa je naletel na več ali manj znane objektivne in subjektivne težave. Tov. Jurančič in tudi drugi sodelavci gibanja delovne šole bi storili naši zgodovini in pedagogiki veliko Uslugo, če bi pretrgali svoj »12-letni molk« In bi sistematično ter natančno napisali svoje' spomine, vtise in svoje gledanje na takratne dogodke in probleme. Prepričana pa sem, da se njihove razlage in moje teze o poizkusih reforme šolstva pri nas v tem času v bistvenih stvareh ne bodo mnogo razlikovale, temveč slej ko prej le dopolnjevale.
dr. Milica Bergant
V	mnogih jugoslovanskih dnevnikih lahko zadnje dneve čitamo zanimiva razpravljanja o bodočih šolah za obratne in-ženirtie. Kakor vse kaže, je samo še problem, kako čimiprej realizirati začeto misel. Večina, člankov in razprav govori le v prid ustanovitvi šol za obratne imženirtje, torej takih šol, kjer bi se v rednem šolskem sistemu usposabljali kvalificirani delavci in tehniki za taka delovna mesta, kjer bi obenem dobili pravico naziva »obratni inženir«.
V	slovenskih dnevnikih ie bilo o tem vprašanju vse premalo razpravljanja in tako dobimo vtis, da stojimo ob tem vprašanju v ozadju in čakamo, kaj bo. Vendar temu ni tako, saj se v strokovnih in prosvetnih krogih vodijo kar zanimive debate o tem novonastalem tipu šole.
Kakšna so mnenja organov, diraštev,-komisij itd., ki se ba-vijo posredno ali neposredno z vzgojo strokovnih kadrov, do vprašanja šolanja obratnih inženir j ev?
Zvezna komisija, ki je bila sestavljena prav zato, da razčisti probleme, ki so v zvezi s potrebami in šolanjem omenjenega kadra, ni mogla rešiti te naloge v tako kratkem roku.
Ne glede na to, ali je komisija svojo nalogo opravila ali ne, stojimo pred dejstvi, da se šole. za obratne inženirje že ustanav-
ljajo in širijo. Tako imamo v LR Bosni in Hercegovini dve šoli (Tuzla, Sarajevo), LR Hr-vatski 1 šolo (Zagreb), LR Srbija namerava v letu 1958 otvori-ti dve šoli (Beograd in Kragujevac). Omenjene šole imajo sicer enak naziv, vendar se v bistvu razlikujejo druga od druge. Tako bi se šolali za obratne inženirje v LR Hrvatski 4 leta (stopnja fakultete), v republiki Bosni in Hercegovini 2 leti (stopnja višje šole) in v republiki Srbiji 3 leta (stopnja višje šole). Po vsem tem je razvidno, da najbrže še nimamo enotnega profila obratnega inženirja in se pod istim nazivom skrivajo različne zahteve in pojmovanja.
Prav zaradi naglih ukrepov in razpravljanj, ki so nastala v tej zvezi v nekaterih republikah, je umestno, da se pobliže seznanimo z vsemi stališči, ki govore za ali proti ustanavljanju tega posebnega tipa šole.
Razlogi, ki govorijo za ustanovitev šol za obratne inženirje (argumenti so v skrajšani obliki in zbrani iz elaboratov ljudskih republik Srbije, Bosne in Hercegovine in Hrvatske), so:
1.	Graditev novih kapacitet v industriji napreduje hitreje kot usposabljanje kadrov, posebno inženirjev (letne potrebe so približno 1600); dosedanji sistem fakultetnega študija ne more številčno zadostiti tem zahtevam, kajti v državi diplo-
še o učbenikih — toda tokrat z druge strani
List prazen,
ra spomin prijazen;
list se obrne —
spomin se zagrne.
Prav te besede mi je nekoč zapisal Oton Zupančič v spomin. In prav nanje sem se spomnil oni dan, ko sem ponovno prebiral v »Poročilu« razprave in razpravice o učnih knjigah v splošnoizobraževalnih šolah. Sicer je res, da nimajo le-te in Je-one nikake logične medsebojne zveze, subjektivno pa so vendarle izzvale misel, ki jo je vredno zabeležiti-
O obliki, vsebini in o učno-vzgojnem pomenu učbenikov smo pri nas že mnogo pisali, morda celo preveč. Slednje utemeljujem s tem, ker je domala vsaka ocena učbenikov nujno povzročila verižne reakcije kar v tri smeri.
Pozitivna ocena kateregakoli učbenika je:
1.	Jemala učitelju voljo in pogum do individualnega, kritičnega presojanja in ga speljala v slepo ulico »pedagoške avtoritete«, 'kjer je bil nezavedni »da« poslednji Imperativ;
2.	Piscem učbenikov vtisnila •pečat pedagoške imunitete;
3.	»Pedagoški Olimp« (dovolite, da grem na posodo k Maka-renku) prepričala o popolnosti in dovršenosti našega šolskega sistema.
Negativne ocene učbenikov, ki, žal, niso bile redke, pa so imele — razumljivo — čisto drugačne posledice:
1.	Učitelj—praktik je postal otopel do učbenika in je iskal lastnih poti, ki če,sto niso bile najboljše;
2.	Pojavili so se zapozneli pisci in začeli razmišljati o izdaji novega učbenika;
Tretji so spoznala, da je učbenik popolnoma neuporaben (kljub temu, da smo ga morda uporabljali pet let), neprimeren, neživljenjski, zastarel, neznanstven, razvojni stopnja učencev nedosegljiv itd.
In skjenjeno je bilo, da se še včeraj opevanemu, uporabnemu, razvojni stopnji} učencev primernemu, učbeniku vzame pravica do življenja. Zato je
bilo treba napisati nov učbenik, da, čisto »nov«, pa čeprav zaradi enega sestavka 0 Stalinu, kot je zapisal poročevalec v »Poročilih«. Prav, takrat so bili takšni koraki potrebni. Vendar: zamenjati učbenike zgolj zaradi nerodne besede v berivu, ki je bila zamenjana s še nepri-mernejšo — zaradi nove zaporednosti beril in podobnega je bilo neodgovorno' dejanje, vredno vsega obsojanja. Tako smo hvalili vsevprek, kar je bilo »novo« (čeprav se je sočasno bohotilo plaglatorstvo), da, hvalili smo čestokrat celo tisto, kar smo po svoji zdravi pameti odklanjali, kar je bilo tuje našemu nacionalnemu pedagoškemu okusu-
f
Da bo "ironija popolna (ne moja, ampak onih, ki s© za tak absurd moralno odgovorni), imamo danes samo v IV. razredu osnovnih šol kar štiri različne izdaje beril. Oglejte si tak razred med uro branja, tovariši pedagogi, in videli boste, kaj smo ustvarili s svojim nehumanim odnosom do učenca, učitelja in do staršev, ki so to našo »pedagoško kritičnost« občutili na lastni koži.
Danes smo si vsi edini v lom; da je treba napraviti križ čez preteklost i.n krepko pljuni ji v roke, da rešimo, kar se rešiti da. Nič več »globokih« razmiš-Ijanj — vse preveč smo razmišljali in iskalj. sami sebe polnih dvanajst let! Ne kolebajmo med skrajnostmi! Ne koketirajmo s preteklostjo! Ne vprašujmo, kaj je primarno in kaj sekundarno! Danes je vse primarno!!! To terja čas, socializem, družba, življenje in otrok. Se malo omahovanja in Francoise Sagan bo postala idol našega časa, njena muzikalna nemoralnost (ki je privlačnejša kot mnogi učbeniki) pa prava poslastica doraščaj-oče generacije. — Potem ne bomo potrebovali nobenih učbenikov več.
Ne ktiči vraga! In vend--: č°~ mu 12-letni vakuum? Čemu?l Verjemite, ni nam še zadosti razumljivo.
Lado Zakošek
mira približno 800 inženirjev letno.
2.	Novi kldri, ki bi zavzemali v industrij.! odgovorna mesta, naj imajo stopnjo izobrazbe med sedanjimi tehniki in inženirji-
3.	Takšni kadri so nujno potrebni za sodobno industrijsko proizvodnjo, ker se le ti lahko specializirajo za ožja področja dela. Istočasno bi zavzemali mesta neposrednih organizatorjev priozvodnje. Gre torej za novo vrsto strokovnih kadrov, katerih delovno področje je neposredno v proizvodnem procesu.
4.	Današnji tehnik splošnega strokovnega profila ne more brez predhodne priprave zadovoljiti na delovnem mestu — v obratu. Po drugi strani, pa ne bi bilo smotrno, če bi na tako mesto postavili inženirja. (Delovna mesta za obratne inženirje so predvsem: šef orodjarne, šef proizvodne, delavnice, šef laboratorija, glavni tehnolog, šef skupine za prototipe, šef obrata za vzdrževanje strojev in pod.)
5.	Sedanje srednje tehnične šole ne dajejo takšnih rezultatov, da bi lahko njihovi absolventi zasedali navedena delovna mesita. Tudi če spremenimo učne načrte srednje tehnične šole, ta ne bo dajala zaželenih kadrov.
6.	V nove šole bi sprejemali predvsem kvalificirane delavce ne glede na delovni staž; s tem bi se odprla nova perspektiva sposobnim in mladim delavcem za dosego večje strokovnosti.
Sedaj s; še oglejmo, kaj pravijo o formiranju takšnega strokovnjaka v šolah za obratne inženirje predstavniki strokovnih združenj ter prosvetnih organov v naš: republiki.
1.	Takšno / hitro reševanje problemov brez temeljite predhodne analize je preuranjeno in lahko tudi negativno vpliva na nadaljnji razvoj šolstva.
2.	Delitev inženirjev na konstrukcijske in obratne je nesmisel, ker se bodo absolventi tehničnih šol vedno po svoji nagnjenosti in sposobnosti opredelili za eno ali drugo delo, Dober inženir mora poznati svoje stroje, kar je mogoče le v primeru, če jih zna konstruirati.
3.	■ Glede na trditev, da primanjkuje obratnih inženirjev, lahko trdimo le to, da je pomanjkanje tehničnih kadrov splošno. Le s povečanjem števila tehničnih kadrov, ki ‘jih " dajejo fakultete in srednje šole, bomo lahko uspešno reševali pomanjkanje obratnih inženirjev. Pri vsem tem bodo seveda podjetja morala spremeniti svojo dosedanjo prakso v uvajanju novincev. Nobena šola ne more dati nalogam popolnoma doraslega človeka, če bi podjetja mladim tehničnim kadrom posvečala dovolj pozornosti in jih načrtno vodila od delovnega mesta do delovnega mesta, potem bi v primerno kraitki dobi dobila kadre, kot jih žele in potrebujejo.
\ 4. Iz konkretnih analiz v podjetjih (LR Slovenije) ni nobenega mesta v proizvodnji, ki bi ga ne bilo mogoče zasesti z obstoječimi vrstami tehničnih kadrov in visokokvalificiranih delavcev. V primerno organizirani industriji pride strokovnjak na pravo delovno mesto na podlagi svojih sposobnosti. Dvomljivo je, da bi katera koli šola lahko dala vodilni kader z nazivom obratnega inženirja.
5. Zamisel, da hi se obiskovalci teh šol seznanjali s tipično pogonskimi problemi, je ne-ustvarljiva. Osnovne pogonske probleme mora obravnavati vsak dober učni načrt tehnične
srednje šole. Obravnavanje po-edinosti v pogonskih problemih pa bi bilo mogoče realizirati samo z zelo ozkimi specializacijami. Takšno ozko speciaiizt-ranje pa za naše razmere ni priporočljivo.
6.	Da bi se v novi šoli pouk bistveno razlikoval od pouk« na obstoječih tehničnih šolah, je malo verjetno. Če bi namreč obstoječim tehničnim šolam priskrbeli primerne investicije, bi imeli že garancijo za boljše strokovno in praktično izobrazbo.
7.	V kolikor se v tovarnah pri sedanjih inženirjih in tehnikih čuti pomanjkanje poznavanja problemov organizacije dela, psihologije dela, varnostnih ukrepov itd., se da takšno stanje popraviti s korekturo učnih načrtov na obstoječih šolah ali pa z dodatnim izobraževanjem v obliki tečajev, seminarjev itd., nikakor pa ne z odpiranjem novih šol.
8.	Vsako eksperimentiranje * šolstvom je lahko nevarno in imajo ponesrečeni poskusi zelo dolgotrajne posledice. Pred vsako reformo 1 e potrebno obširno študijsko delo. Ker tj pogoji niso izpolniieni in ker še ni končana analiza delovnih mest v industriji, je mogoče le preura-njeno ustanavljati nove šole za doslej nepoznane kadre.
Zavod za proučevanje šolstva LRS je anketiral nad 56 podjetij, inženirjev (tehničnih vodij) in vsa strokovna društva inženirjev n tehnikov glede šolanja in zaposlitve dosedanjega srednje tehničnega kadra na področju LR Slovenije. Prav tako je bilo anketiranih nad 600 tehnikov. zaposlenih v raznih podjetjih. Odgovori posameznikov, podjetij, kakor tudi tehničnih vodij ter združenj, so pokazali na - nekatere pomanjjclijivosti dosedanjega šolanja tehnikov, vendar na splošno lahko trdimo, da odgovori tudi kažejo, da sedanji tehnik ima na splošno dovolj splošne teoretična strokovne izobrazbe in da pravilna razvrstitev na delovno mesto pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj, sposobnost in specializacijo tehnika.
Absolventi tehnične srednje šole v Sloveniji zasedajo v podjetjih različna delovna področja in jih tudi brezhibno opravljajo, tako da ni čutiti potrebe po nekem »novem« kadim v industriji.
Industrija v Sloveniji že danes praktično razpolaga z vrsto obratnih inženirjev 1z vrst tehnikov in visokokvalificiranih delavcev, ki uspešno vodijo svoja delovna področja.
Skušal sem na kratko prikazati argumente za in proti ustanavljanju nove šole. Vsekakor bi problem hitreje in laže rešili, če ne bi bilo takšne naglice in bi komisija, ki je bila za to določena, lahko priskrbela potrebne analize o delovnih mestih, o profilih itd.
Kljub temu, da smoi v Sloveniji zavzeli več ali manj odklonilno stališče do ustanovitve takšnih šol, se jim ne bomo smeli odreči, če bo večina zmagala. Zato bi bilo dobro, da bi še enkrat dobro razmislili in našli takšno rešitev, ki bi lahko bila za posamezne republike specifična in obenem odgovarjala našim stvarnim potrebam. Vsekakor bo pa potrebno, da šole za tehnične kadre odpremo tudi tistim kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem, kj so že danes na delovnih mestih ali pa se čutijo sposobni za opravljanje delovnih mest tehnikov — višjih tehnikov ali obratnih inženirjev. Končno naj nas nazivi ne motijo, saj nam ti ne bodo rešili problemov proizvodnje!	Kos Karel
Zom vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi
Prvi stiki s sovjetskimi tovariši
Ko je naša skupina potovala skozi Madžarsko, smo bili vedno bolj nestrpno radovedni, kakšen bo naš sprejem v Sovjetski zvezi, kajti bili smo prva jugoslovanska skupina za izmenjavo letovanj s sovjetskimi prosvetnimi delavci. Na obmejni postaji Čop smo se pripeljali na sovjetska tla. V tem majhnem kraju so nas toplo sprejeli predstavniki okrajne organizacije prosvetnih delavcev. Tu smo doživeli prvi prisrčen sprejem s cvetjem, pozdravi, gostoljubno pogostitvijo in zdravicami pri kosilu. Tu smo se tudi preselili v sovjetske, izredno ugodne vagone, ki baje ne zaostajajo za najboljšimi na svetu.
Ob vsej poti do Moskve smo videli le redka naselja. Opazili smo v njih le kake tri šole, saj je zaradi varnosti pred požari ob progi večinoma visoka drevesna ograja. Med kratkim postankom so nas v Kijevu toplo sprejeli pred-ttavniki ukrajinskega central-
nega komiteja organizacije prosvetnih delavcev in prosvetni delavci Kijeva.
Z neučakano nestrpnostjo smo čakali na cilj naše poti: Moskvo. Ko smo izstopili na Kijevskem kolodvoru v Moskvi, nas je pričakalo več desetin naših gostiteljev. Po prvih, nekoliko zadržanih trenutkih, je bil led prebit! Seznanili smo se, objeli in zbližali, vsak je dobil šopek cvetja in že smo se skupno z njimi odpeljali v štirih avtobusih kakih trideset kilometrov severozahodno od Moskve v letovišče prosvetnih delavcev . Zeleni Kurgan, kjer smo preživeli večino dni svojega obiska. Na pragu tega prosvetnega dvorca nas je sprejelo nad sto gostov doma s pesmimi, cvetjem in pozdravi. Nato so nas razmestili po dva v majhne, lične sobe. -Kmalu nato je bilo skupno kosilo v veliki obednici, kjer smo se prihodnje dni stalno sestajali na skupnih sestankih in prireditvah. Ker smo bili Jugoslovani gostje Moskovske oblasti prosvetnih de-
lavcev, smo pri mizah sedeli drug ob drugem.
V Zelenem Kurganu je bilo razen češkoslovaških prosvetnih delavcev, ki so prišli dan pozneje, zbranih po pet in dvajset predstavnikov sovjetskih učiteljev iz šestih oblasti: Moskovske, Rjazanske, Kalu-ške, Gorkovske, Tjumenske in Baškirske, Od tujih gostov pa so prišli dan pred nami že romunski, dan za nami pa še češkoslovaški učitelji. Tako nas je bilo zbranih v letovišču nekaj nad dve sto.
Spored našega dela je bil urejen tako, da smo imeli izmenoma vsak drugi dan seminar, naslednji dan pa smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtobusi vozili v Moskvo, od koder smo se vračali po raznih ogledih in prireditvah pozno ponoči domov. Predno pa bom opisal vtise in misli s seminarja in različnih obiskov po Sovjetski zvezi, moram zapisati nekaj besed o vlogi in strukturi sovjetskega 'sindikata prosvetnih delavcev.
O ORGANIZACIJI IN POMENU SINDIKATOV
Sindikalne organizacije imajo v Sovjetski zvezi velik vpliv na razvoj družbenega življenja. Svoje delo razvijajo pod vodstvom., komunistične partije. Svoje temeljne naloge izpolnjujejo s tem, da skrbe za socialistični napredek, pomagajo razvijati državno gospodarstvo, ustvarjajo moralno enotnost in bratsko sodelovanje sovjetskih narodov, se trudijo za povečanje blagostanja in kulturne rasti vseh delovnih ljudi, razvijajo mednarodno solidarnost in stremijo za ustvaritev miru med narodi. Sovjetski sindikati so organizirani po načelu:	na
enem strokovnem področju — en sindikat.
Osnovna enota sindikata je sindikalna skupina, ki ima največ dvajset členov. Posamezne šole imajo kot skupinska enota svoje poverjenike kot pri nas. Osnovna organizacija je podružnica, ki jo vodi komitč, izvoljen za dve leti. Okrajni odbor (rajonski) izvoli plenum od 9 do 21 članov, oblastni odbor pa 19 do 40 članov. V republikah je najvišji organ centralni odbor, njegov izvršni organ, centralni komite, šteje 21 do 75 članov. V Zvezni centralni organizaciji so združene vse sindikalne enote ene stroke, ki jih vodi Zvezni centralni komite.
Kaka velesila so sovjetski prosvetni sindikati, nam pove podatek, da‘šteje zvezni sindikat nad 1,650.000 članov, to je toliko, kolikor ima vsa Slovenija prebivalcev. V njem so združeni učitelji osnovnih in srednjih šol, vzgojitelji vrtcev in dijaških domov in tehnično osebje. Po načelu te razdelitve se razvija tudi delo skupin v osnovnih sindikalnih organizacijah.
Sindikalne podružnice in višje organizacije imajo v glavnem sledeče sektorje dela: organizacijski, proizvodni, kulturno-prosvetni, sektor za zaščito dela, za preskrbo delavcev, za stanovanjske in življenjske potrebe in za socialno zavarovanje. Kadar se pojavijo posebna vprašanja, lahko ustanove za njihovo reševanje tudi. druge ustrezne komisije. Organizacijska oblika je torej podobna organizaciji naših sirydikatov pred letom 1948. O uspehih njihovega dela pa smo izvedeli več na seminarju v Zelenem Kurganu in v razgovorih s sovjetskimi tovariši,
SEMINAR
V ZELENEM KURGANU
Na , seminarju v Zelenem Kurganu smo poslušali vrsto predavanj o vsebini, obliki in uspehih dela sovjetskih organizacij prosvetnih delavcev. Predstavniki šestih oblastnih
organov so nam najprej obrazložili sistem dela, za njimi pa so govorili še praktični terenski sindikalni aktivisti. Tako smo zvedeli za način dela raznih komisij, za pomen podružnice, način zveze sindikata z upravo, o strokovnem, kulturno-prosvetnem delu itd. Zanimivo je, da so bili vsi nastopajoči oblastni predsedniki — ženske. Vsi referenti so govorili prosto, brez napisanega referata. Pri njihovih predavanjih nismo opazili nobene treme. Vneta, zanesena je bila njihova beseda. Popoldanske razgovore so po večerji zaključevale umetniške prireditve učiteljskih kolektivov ali pa predstave ruskih kulturnih filmov.
Ker se v glavnem osnovni referati o delu sindikatov raznih oblasti niti po vsebini niti po obliki niso razlikovali med seboj, bom nanizal samo nekatere zanimivosti, ki smo jih spoznali na seminarju.
STROKOVNO DELO V PROSVETNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH Največji poudarek dajejo v sindikalnih organizacijah prosvetnih delavcev strokovnemu izpopolnjevanju. V Sovjetski zvezi je težko ločiti med seboj delo upravne in sindikalne »linije« Izobrazba učiteljev še ni enotna. Poučujejo učitelji z različno formalno izobrazbo
kakor pri nas. Doslej je veljalo načelo, da poučujejo v osnovni šoli (1.-4. šolsko leto) učitelji s srednjo izobrazbo, nadaljnje razrede pa učitelji z visokošolsko izobrazbo.
Da bi nadoknadili šolsko izobrazbo, organizirajo sindikalne organizacije prosvetnih delavcev najrazličnejše oblike izpopolnjevanja učiteljev. Voditeljica Moskovske oblasti je pripovedovala, da je najvažnejša izmed oblik učiteljevega izpopolnjevanja sindikalni sestanek, na katerem si Člani podružnice redno mesečno posredujejo izkušnje svojega strokovnega dela. Direktor šole, voditelji partijske in sindikalne organizacije pripravijo. najprej načrt za take delovne sestanke. Medsebojne hospitacije učiteljev so zelo pogostne. Nekatere šole dosegajo tudi po tri sto hospitacij letno. Njihovo vodilo je, da je vsaka šola vedno odprta in so zato vsi hospitanti izredno dobrodošli. Metoda starejših učiteljev je svobodna. Strokovni seminarji in hospitacije so tako pogostne, da si jih učitelji, v nasprotju z našimi razmerami, žele.
člani sindikalnih skupin že spomladi skupno sestavijo okvirni načrt šolskega dela za prihodnje šolsko leto, podrobno pa ga pripravijo ob pričetku šole. Strokovna predavanja — v zadnjem času pred*
Misli po zborovanju slovenskih slavistov v Dolenjskih Toplicah
Vrnila sem se z zborovanja. V domačem miru urejam svoje vtise, spoznanja in spomine. Katešno korist imam od štirih dni, ki sem jih preživela med slovenskimi slavisti na zborovanju v Trdinovi deželne!? Prvič sem pozdravila dolenjsko stran tam okoli mesta ob Krki, prvič gledala dolino gradov doli do Kostanjevice, prvič preživela skoraj tri dnii v prijaznih Dolenjskih Toplicah. Vse to in še marsikaj drugega pa bi si mogla ogledati na lepem izletu tudi sama ali v prijetna družbi. Važnejši od tega so bili štirje dnevi, ki sem jih preživela med slovenskimi slavisti. Nisem našla med njimi kaj dosti osebnih znancev in prijateljev. Nič zato. Dovolj časa sem imela za zbrano opazovanje in razmišljanje. Jesenski miir in umirajoče barve nad vinorodno pokrajino so pripravile primerno vzdušje za resnobo in notranjo zbranost Pri izobrazbenem delu.
Spoznavala sem ljudi, ki sem jim do sedaj vedela le za ime. Poslušala sem živo besedo naših jezikovnih znanstvenikov, katere sem do teh dni poznala le po njih delih. To so naši literarni zgodovinarji, jezikoslovci, pisatelji, oblikovalci, zapisovalci in čuvarji naše lepe materine besede. Toplo postane človeku v njihovi bližini. Visoki doktorski in profesorski naslovi niso pokvarili njihove človeške podobe. Preprosti in skromni, družabni in vedri so živeli med nami in bili zadovoljni z vsem, kar so nam gostoljubni Dolenjci, zlasti stanovski tovariši novomeške gimnazije, pripravili za prijetno bivanje tudi na zunaj. Naši veliki možje. Pridni in delavni so v zavesti svojega -poslanstva In dolžnosti, kš jim jih nalaga odgovorno kulturno mesto v naši družbeni skupnosti. V svojem vsakdanjem življenju pa so enaki nam, ki ob njih duhovno rastemo in se učimo. Dvakrat so nam učitelji: kot znanstveniki in ljudje, katere resnica in znanost vzgaja in plemeniti v naše človeške vzore.
Poslušala sem njihova predavanja. Tri dni, dopoldne in popoldne, tri ure in več. To pač ni včeraj prepisano znanje ®z učenih leksikonov in literarnih zgodovin, to je del njihove osebnosti, njihovega s trudolju-bivi-m delom in študijem pridobljenega znanja v toliko in toliko letih, v toliko in toliko prečutih nočeh. Vesela in ponosna sem, da imamo v teh možeh vredne naslednike naših velikih mož, ki v njih in po njih še vedno Žive med nami. S svojimi prepričljivimi predavanji in vernim prikazovanjem tega in onega izmed njih so nas razgibali in navdušili. Kakor živ je stopil med nas vedro-šegavi in vendar preresno zamišljen-: Dragotin Kette. Saj bi mogel še danes sedeti tam v prvi vrsti poleg svojega prijatelja in sovrstnika Nika Zupaniča, ki je bil ves čas našega zborovanja med najzvestejšimi sodelavci s svojim bo-
vsem o politehnični vzgoji —, vsebinsko polna ura, koristnost izrabe šolske ure so glavna snov za razpravo na njihovih mesečnih sestankih. -Zveze med mestnim in podeželskim učiteljstvom so stalne, enkrat letno prirede nekateri oblastni centri podeželskim učiteljem tudi posebni praznik. Kot goste jih povabijo v svoje oblastno središče na strokovni sestanek, ogled šolskih razstav, v gledališče in na druge umetniške prireditve. Razen časnikov izdajajo sindikati časopise za vsako stroko. Na sedežu oblasti in večjih okrajev so stalni »metodični kabineti«, neke vrste pedagoški centri. V Moskvi pa obstaja še poseben Centralni inštitut za izpopolnjevanje strokovnega dela. Da bi se tudi lahko čimbolj poglobili v pedagoške probleme, velja za učitelja, ki dela v razredu, načelo, da je vsak praktičen učitelj lahko štiri dni v tednu oproščen vsakega društvenega dela. Toda tudi njihova služba je praktično mnogo bolj stalna kot pri nas. V nekem okraju Moskovske oblasti je bilo na primer letos med približno tri tisoč učitelji le kakih dvajset premeščenih.
Na svojem obisku smo opazili, da se čutijo žene prosvetne delavke čisto enakopravne z moškimi. Svobodno govore in razpravljajo, naravno opravljajo svoje društvene.
ga tim življenjskim znanjem in spominom na polpretekli čas našega literarnega življenja.
Dragotin Kette. Koliko vedo o njem, kako razumejo njegovo pesem, kako živi v njih mladi, vse prezgodaj umrli poet, ki je nekaj svojih let preživel tudi v Novem mestu, belem mestecu ob Krki. Kako čudno revno in prazno pa je bilo in je še naše šolsko znanje o njem. Poslušam in im-islim. Ali ne delamo temu in onemu naših pesnikov in pisateljev-vodnikov in vzgojiteljev boleče krivice še po smrti? Kako? Govoričimo in razpravija-mo o njem, o njegovih mislih, nazorih in hotenjih, kakor da ' bi nam jih zaupal in izročil v nadaljnje uradovanje. Morda znamo lep okvir njegovega zunanjega življenja, nekaj njegovih pesmi še iz šolskih klopi, skromno oznako iz študijskih let, s srcem, živim srcem in osebnim zanimanjem pa se pesniku kot človeku še nikoli nismo približali. Le kako naj potem s prepričanj em govorimo o nj em otroku dijaku, ki še vse sprejema in ocenjuje s srcem. Kako naj se mlad človek navduši ob še tako lepih pesmih tega in onega našega pesnika, če mu njegove osebe ne znamo ali celo nočemo prikazati v privlačni resničnosti in ne govorimo o njem kakor o našem ose onem znancu in prijatelju? Kaj kmalu bo pameten otrok Iz našega predavanja spoznal, ali nam je pisatelj kot 'človek simpatičen ali antipatičen, ali vemo o njem kaj več od revnega zapiska v šolskih knjigah. In tako rastejo, rekla bi, literarne zmote, če ne krivice Iz roda v rod. Odgovarjajo pa zanje učiteiji-Ijudje s površno izobrazbo id praznim srcem. Napačno in krivično je ijotovo tudi tisto površno prilagojevanje pisateljevega nazora in pogleda na svet in življenje po osebnem razpoloženju in čustvovanju. Pisatelj, pesnik, umetnik je bil n-ujno otrok svojega časa in takratne miselnosti, kakor smo mi danes otroci druge polovice 20. stoletja z našimi tehničnimi in atomskimi podvigi in poleti. Ne moremo drugače. Torej tudi naši prednamci niso mogli drugače. Bili So ljudje kot mi in otroci svojega časa, ki jih je svetovnonazorsko oblikoval, kakor jih je pač mogel. Vse to sem razmišljala, ko nam je profesor in. literarni zgodovinar dr. Franc Koblar govoril o Dragotinu Ketteju. Meglena in nevsebinska podoba, ki sem jo do zdaj imela o njem, mi je po zborovanju postala jasna in privlačna. Njegovo pesem bom jutri vse drugače izročala svojim dijakom.
Slovenski slavisti v Trdinovi deželici, nas je pozdravil Dolenjski list ob našem prihodu v Novo mesto. Služabnike slovenskega jezika in vrtnarje naše materinščine nas je imenoval. Čudovit naslov, resne vsebine poln. Saj se res skoraj ne zavedamo dovolj svojega poslanstva, svoje velike naloge kot učitelji in vzgojitelji mladega slovenskega rodu s po*
družbene in strokovne funkcije. Žene niso niti v razredih, niti v javnem življenju zapostavljene. Njihovo razmerje do moških moči je, kakor so nam zatrjevali: 2:1.
Razen opisanih oblik izobraževanja obstajajo v Sovjetski zvezi mreže pedagoških akademij, inštitutov, stalnih, periodičnih in dopisnih tečajev za učitelje. Pri samoizo-braževanju pa jim pomagajo tudi sodobno opremljene strokovne učiteljske knjižnice, pogostno strokovna potovanja, ogledi mest in stalni stiki z vsem življenjem v njihovi okblici.
POSEBNOSTI ŽIVLJENJA
PROSVETNIH DELAVCEV
Vsak sovjetski učitelj ima za svojo dolžnost, da se polno udejstvuje v javnem življenju. V tako kratkem času človek ne more ugotoviti, ali je njihovo relativno visoko blagostanje in upoštevanje posledica njihovega aktivnega sodelovanja v družbenem življenju, ali predvsem učinek administrativnih ukrepov. Naj bo tako ali drugače, skrb za blagostanje sovjetskega učitelja je velika. Tudi tamkaj poznajo ugodnosti za težka mesta in celo za oddaljenejše pokrajine. Sindikalni odseki za življenjski nivo skrbe za urejeno življenje svojih članov. Učitelju v glavnem pripada primerno stanovanje. Poleg
močjo najvrednejšega, kar imamo, svojega materinega jezika. Zbprovanje v Dolenjskih Toplicah nas je združilo v veliko učiteljsko družino vse od najvišjih m največjih mojstrov do skromnih vrtnarčkov na naši vzgo j no -slovs tv eni njivi. Na zborovanju smo obravnavali razna slovstvena vprašanja, spopolnjevali naše znanje, pregledovali naše dosedanje delo in se učili drug ob drugem. Spet smo spoznali veliko življenjsko resnico, človek se do smrti uči. Dober učitelj se mora, vsako šolsko leta znova, vsak šolski dan znova. In čim starejši si v službi, tem bolje in globlje spoznavaš, da pravzaprav zelo malo znaš. In če si se -spopolnil v neki panogi, koliko skrivnosti ti bo za vedno ostalo zapečatenih, ker pač nisi mogel in utegnil vsega. Prekratko je človeško življenje. Človek pa, ki mora razdajati vsak dan svoje znanje, mora vsebino svojega znanja vedno polniti in izpopolnjevati. Kakor reden osebni študij pa so od časa do časa potrebna tudi strokovna zborovanja, na katerih dobi posameznik novega poguma, ognja in volje za delo. V skupnosti je pač moč in življenjska sila, da vzdržimo kljub toliko In tolikim stanovskim težavam.
V Trdinovi deželici na Dolenjskem, v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah, smo se zbral; slovenski slavisti na svoje drugo zborovanje. Prvo je bilo pred tremi leti v Mariboru, Zakaj smo si to pot izbrali Dolenjsko, vinorodno deželico ob reki Krki in Kolpi? Prav ta dežela ima bogato literarno tradicijo. Spomnimo se le mimogrede najprej naših jezikoslovcev od očeta Hipolita, Marka Pohlina, Frana Metelka, očeta Stanislava Skrabca, profesorja Ivana Košttala, ki smo mu prvi dan našega zborovanja odkrili v Novem mestu spominsko ploščo. Ob tej priliki je govoril o njem in njegovem slovstvenem delu njegov učenec dr. Franc Tomšič, tudi No-vomeščan. Njegovo besedo smo slišali v sporedu zborovanja. Govoril je o doleujščmi in slovenskem knjižnem jeziku. Le kot Dolenjec je zna,l in mogel izgovarjati ilustrativne besede in jih primerjati z izgovorom v drugih naš’% narečjih. G'ad-ko kot dolenjski cviček mu je tekla beseda in pazljivo si moral poslušat«, da se ti ni pretrgala logična misel njegovih jezikoslovnih dognanj.
Odprimo zdaj knjigo slovenske književnosti. Koliko blestečih' imen in življenj, koliko spomenikov in spominskih plošč vsepovsod. Le najvažnejših se spomnimo: Janez Trdina, Dragotin Kette, Pugelj, Cvelbar, Miran Jarc in Pavel Golia. V študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer smo prav prvi dan svojega zborovanja imeli 'epo priliko, da si ogledamo knjižno razstavo, sem kupila drobno brošuro z naslovom »Kulturni delež Dolenjske«. V uvodu pravi pisec prav lepo: Zgodovina dokazuje, da je tudi Dolenjska pripomogla k rasti naše kulture. Kot drugod so bila tudi tu prva kulturna žarišča samostani, o čemer pričajo Stiškh rokopis in kulturna žetev v dobi protestantizma in protireformacije. Biodoči pisec slovenske kulturne zgodiovine bo moral osvetliti tudi pomen ribniške latinske srednjeveške šole in stiške glasbene šole. V naslednjih odstavkih govori o šolstvu, čitalnicah in društvih, o knjižničarstvu, časnikarstvu ter tiskarstvu na Dolenjskem. Vsa volja in borba za kulturno rast ljudstva. V knjigo je vložen
razmeroma visoke plače dobiva učitelj na podeželju brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo. V Rjazanu, sedežu oblasti, je na primer na neki desetletki zaposlenih 29 učiteljev. 20 med njimi si je
tudi kulturni zemljevid Dolenjske, zemljevidu pa sledi imenik vseh dolenjskih kulturnih delavcev Po abecednem redu posameznih krajev. Zanimalo me je predvsem Novo mesto. Skoraj štiri liste samih imen. Pisatelj-zbira tel j se ne spominja le Novomeiščanov, ampak vseh kulturnih in zaslužnih ljudi, k: so stalno, začasno ali službeno živel; in delali v dolenjski metropoli. Po vsem tem je bila Izbira kraja za drugo zborovanje slovenskih slavistov prav zares posrečena.
Novo mesto so poimenovali Trdinovo deželico. Uokvirjeni v čar Trdinovih bajk in Kettejevih pesmi smo v tej deželici preživeli tri lepe dneve. Spodobilo se je, da smo posvetili del svojega časa tudi Trdinovemu spominu. O njem nam je z vso zgovornostjo vestnega poznavalca ifi literata govoril profesor Janez Logar. Prikazal nam je njegovo delo v letih med 1870 do 1880. Umaknili smo se času in kraju in zaživeli s težko preizkušenim zavednim Slovencem profesorjem, ki se je zgodaj upokojen zaradi domoljubne zavednosti preselil med gostoljubne Dolenjce in tu kot samoten popotnik in pisatelj spoznaval in risal v svojih bajkah dolenjskega človeka.
Iz Trdinove deželice smo pogledali še malo tja čez Belo Krajino. Profesor Jože Dular se je je spomnil z zanimivim predavanjem:	Kulturni delež
Bele Krajine v slovenski literatur1:. V ponedeljek pa je dopolnil njegovo predavanje »O belokranjskih govorih« dr. Tine Logar. Vse novo, vse zanimivo, vse tako toplo naše. Naj omenim še dobro in zelo primemo predavanje dr. Štamparja, ki nam je razvil Panoramo hrvat-ske književnosti ob južnovzho-dni slovenski meji. Prisluhnil« smo njegovi lepi slovenski izgovorjavi, mehko osenč en j s hrvatskim prizvokom.
Vsa predavanja, pripombe in dodatke pa je s svojo tehtno in toplo človeško besedo spremljal naš literarni zgodovinar in pisatelj dr. Anton Slodnjak. Z uvodnim predavanjem že prvi dan našega zborovanja je utemeljil iz svojih izkustev važnost in Pomen slavističnega zborovanja, ko je govoril »O slavistiki doma in Po svetu«. Vreden naslednik naših velikih literarnih znanstvenikov na naši univerzi ima osebne stike z vsemi slavističnimi stolicami na evropskih univerzah. Slovenski jezik danes ni več pozabljeno slovansko narečje, ampak knjižni jezik s svojo književnostjo in zgodovino, s svojim jezikoslovjem in pravopisom.
Dnevi so hitro. Prehitro minevali. V ponedeljek se je Trdinova deželica zavila v meglo in pričelo je žalostno rositi. Alj nam bo res nezaželeni dež pokvaril zadnji dan našega zborovanja, ki smo ga določili za ogled, to se pravi za ekskurzijo skozi dolino gradov v Kostanjevico. Slabo vreme nam je prizaneslo. Tudi zadnji dan našega zborovanja z bogato vsebino je bil lep. Ekskurzije same ne bom opisovala.
Lepih doživetij ob odkritju spominske plošče pesniku Jožefu Cvelbarju in predstave Jurčič-Smrekarjevega Klošter-skega Žolnirja v kc^stanjeviškem gledališču se bo s spretnim peresom spomnil kdo drug izmed zborovalcev.
Bilo je lepo od prvega do zadnjega dne in hvaležni smo Slavističnemu društvu, novomeškim profesorjem in vsem, prav vsem, ki so kakor koli pomagali «n sodelovali, da nam je bilo v dneh zborovanja prijetno domače. Ne bomo pozabili prijaznih Novomeščanov in gostoljubnih domačinov v Dolenjskih Toplicah. Vsem naš slovenski pozdrav in zahvala.
Konc Darina
n'co. Sindikalne knjižnice prosvetnih delavcev so organizirane že skoraj po vseh okrajih, oblastne pa obsegajo zalogo več deset tisoč zvezkov. Leningrajska učiteljska knjižnica šteje na primer 120.000
Jugoslovanski prosvetni delavci med svojimi gostitelji v Zelenem Kurganu
zgradilo lasane hišice. Za graditev teh dobivajo visoka brezobrestna posojila na dolgoročno odplačevanje. Poleg hiše dobi učitelj lahko tudi do četrt hektara zemljišča.
Knjige so v Sovjetski zvezi razmeroma poceni. V razgovorih so nam sovjetski tovariši zatrjevali, da ima skoraj vsak učitelj, kljub široki mreži dobro opremljenih ljudskih knjižnic, še svojo lastno knjlž-
zvezkov, moskovska pa 96.000 zvezkov. Takih velikih centralnih učiteljskih knjižnic je v Sovjetski zvezi 320.
Mnoge okrajne organizacije imajo svoje lastne domove prosvetnih delavcev. Takih domov je v Sovjetski zvezi 220. Leningrajski Učiteljski dom je na primer bivša palača kneza Jusufa, v kateri so umorili Rasputhrn. To je dvonadstropna palača, čudovita
.0.*•««••••• «•«•••••' ••«•••«•• ••■«••••• «•«•••••• •••«•««•• ••«•••••• ••••••«••
i
OBVESTILO
!
I
I I 1
••«•••••• ••«••*••• •••■••«•• «•••••••* •••••**••
Vljudno obveščamo vsa upraviteljstva in poverjenike na šolah, da prejmejo v prihodnjih dneh 3. in 4. knjigo knjižnice čebelica: »Miška si izbira ženina« in »Lastovice« ter 4. knjigo knjižnice »Kondor« Juš Kozak: Rodno mesto. — Zaradi preobremenjenosti tiskarne bomo knjigo Črni tulipan, II. del, odposlali konec meseca decembra.
ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA«
LJUBLJANA, Tomšičeva ul. 2
• ••••»••« ••«••«••• -••••••«
Občni zbor društva učiteljev in profesorjev občine Kamnik
Prav lepo presenečenje j« pripravil svojim članom občinski odbor Društva učiteljev in profesorjev: letni občni zbor je sklical v Kamniško Bistrico., kjer so obravnavali probleme svojega dela in življenja, ob koncu pa so se prijetno porazgo-vorili in poveselili. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik in tajnik RO Združenja. Občinski sindikalni svet ' In. ObLO je zastopal tajnik ObSS tov. Peter Plevel.
V uvodnem delu je okrajni šolski inšpektor tov. Vilko Mazi govoril o novem učnem načrtu in o poglabljanju dela. Iz razgovora, ki je sledil njegovemu poročilu, je bilo videti, da si prosvetni delavci želijo pomoči pri svojem delu v razredu in da bodo strokovni aktivi pomagali izboljšati pouk. Štiri osemletne šole, kolikor jih bodo sprva imeli, pa morajo postati žarišča nove reformirane šole.
O delu odbora v zadnjem letu je poročal predsednik društva tov Vinko Dobnikar. — Obrav-
naval je pereče probleme šol in prosvetnih delavcev v občini, prav tako pa je nakazal tudi delo prosvetnih delavcev izven šole. Razveseljivo je veliko razumevanje občinskega ljudskega odbora za šolstvo in prosvetne delavce v občini. Sodelovanje odbora in ObLO je bilo vzorno. O tem pričajo dodelitve sedmih stanovanj v novih blokih v Kamniku in gradnja stanovanjskega bloka za prosvetne delavce v Komendi. Je sicer še precej nerešenih problemov glede šol in stanovanj (Tunjice, Šmartno. Kamnik), vendar pa ima občina premalo sredstev, da bi v kratkem času storila vse. Tudi izplačevanje vseh prejemkov, do katerih imajo prosvetni delavci pravico, je v celoti urejeno. Posebno poglavje je tov. predsednik posvetil delu šolskin upraviteljev. Dokaj zbirokratizirano finančno poslovanje s šolskim proračunom, delo z soc. zsvarovanjem, mlečna kuhinja in kopica drugega administrativnega dela onemogočajo šol-
skim upraviteljem pedagoška delo na šoli. To pa je danes, ko smo na pragu reforme, krvavo potrebno. Poročal je tudi o izvedbi ankete, ki so jo izvedli po želji RO. Anketa je prinesla prav lepe podatke, ki bodo slu-,,-' žili tudi društvu za analizo razmer v njihovi občini.
Ob zaključku se je tov. predsednik zahvalil za vse razumevanje obč. ljudskemu odboru, občinskemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki jim je omogočil brezplačen prevoz v .Bistrico, in še Upravi državnih lovišč, ki jim je za slavnostno kosilo priskrbela divjačino.
Občni zbor je pozdravil predsednik Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev tov.. Henrik Zdešar. V svojem govoru je obrazložil delo, ki ga je opravil Republiški odbor v zvezi z Zakonom o državnih uslužbencih.
Po vseh poročilih in govorih je bila živahna razprava, ki ja pokazala celotno problematiko šolstva v kamniški občini.
Po zborovanju je večina članov ostala še daljši čas v prijetnem razgovoru v tem prijetnem planinskem kraju.
*
NOVOLETNO DARILO
Knjižne zbirke Državne založbe Slovenije
Tudi VI boste lahko razveselili svoje prijatelje z lepim darilom za Novo leto 1958. Pripravili smo Vam lepe zbirke knjig po znižani ceni, naročite jih v času od 1. decembra do 15. januarja.
Knjižnice, društva, šolska vodstva, pohitite in Izkoristite ugodnost.
IZBIRAJTE) ZBIRKA ŠTEV. I — ŠTIRI KNJIGE
nf-Petrov: Zlato tele Nikolaj V. Gogolj: Veder) na pristavi blizu Dlkanjke
Ivan Ribič: Ljudje onkraj reke Vladimir G. Korolenko: Gozd šumi Znižana cena 875 din.
ZBIRKA ŠTEV. 2 — ŠTIRI KNJIGE James Jeans: Zgodovina fizike John 0’Neill: Življenje Nikole Tesle Charles Darwin: O nastanku vrst Alexander Findley; Kemija v službi človeka
Znižana cena 1080 din.
ZBIRKA ŠTEV. S — ŠTIRI KNJIGE Boleslav Prus: Lutka Juš Kozak: Balada o ulici James Joyce: Ljudje iz Dublina Carmen Laforet: Praznina
Znižana cena 1280 din,
ZBIRKA ŠTEV. « — PET KNJIG Leonid M, Leonov: Jazbeci Jean Hougron: Dekle iz Salgona Honorš de Balzac: Blišč In beda kurtizan
Honorč de Balzac: Sagrinova koža Mateja Nenadovič: Memoari
Znižana cena 1320 din.
ZBIRKA ŠTEV. s — PET KNJIG Lu Hsln: Resnična zgodba o A Kjoju Konstantin Fedin: Mesta In leta Avgust Senoa: Dlogenes. Varuj se senjske roke
Juš Kozak: Balada o ulici Giovanl Verga: Malavoglievl
Znižana cena 1330 din.
ZBIRKA ŠTEV 0 — ŠTIRI KNJIGE Vasco Prattolinl: Kronika revnih ljubimcev
Ferdo Kozak: od vojne do vojne Hf-Petrov: Zlato tele France Barbieri: Črna Internacionala Znižana cena 1520 din.
ZBIRKA ŠTEV. t — PET KNJIG Džavaharlal Nehru: Odkritje Indije Edvard Kardeij-Sperans: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja Edvard Kardelj: Problemi socialistične graditve
Znižana cena 1680 din.
ZBIRKA ŠTEV. 8 — ŠTIRI KNJ1GB Aleš Bebler: Popotovanje po sončnih
deželah
Andrč Malraux: Upanje France Barbieri: Črna Internacionala Henri Pirenne: Srednjeveška mesta Znižana cena 1710 din.
ZBIRKA ŠTEV. 8 — ŠTIRI KNJIGE Vasco Prattolinl: Kronika revnih ljubimcev
John Priestley: Pojo naj ljudje Mamin-Sibirjak: Milijoni Privalovih Miroslav Krleža: Glembajevi
Znižana cena 1520 din.
ZBIRKA ŠTEV. 10 — SEST KNJIG Avgust Senoa: Dlogenes. Varuj se senjske roke
Georgi Karaslavov: Krlstavec Mirko Božič: Kurlanl Slavko Janevski: Vas za sedmimi jeseni Manca Lobnlkova: Gorniki in čas Peter Freuchen: Nemimi Viking Znižana cena 1950 din.
ZBIRKA ŠTEV. U — PET KNJIG Mika Waltari: Egipčan Sinuhe Ignazio SOone: Prgišče robidnic Sinclair Levvis: Babbitt Ivan A. Gončarov: Obrov Novak Simič: Kaj vse prinašajo reke Znižana cena loso din
ZBIRKA ŠTEV. 12 — SEDEM KNJIG Aleksej P. Capigln: Stenka Razin Jean Hougron: Dekle Iz Salgona Dane Debič: Brez milosti Branko Čopič: Ognjeno leto I. In IL Lev. N. Tolstoj: Ljudje In neljudje Znižana eena 2100 din.
ZBIRKA ŠTEV. 13 — ŠTIRI KNJIGE Vlctor Hugo: Nesrečniki I. In II. Vladislav Reymont: Leto 1794 Mieczislaw Jastmn: Mickiewicz Znižana cena 2500 din.
ZBIRKA ŠTEV. 14 - PET KNJIG Hinko Smrekar: Monografija Pierre Rousseau: Zgodovina znanosti Mleczislaw Jastrun: Mickievvicz France Mesesnel: Umetnost in kritika Zdenko Kalin: Monografija
Znižana cena 3220 din.
ZBIRKA ŠTEV. 15 — SEDEM KNJIG Boleslav Prus: Lutka Ferdo Kozak; Popotoval sem v domovine Mamin-Sibirjak: Milijoni Privalovih Lu Hsln: Resnična zgodba o A K jujo Miroslav Krleža: Glembajevi Mateja Nenadovič: Memoari
Znižana cena 3460 din.
UPRAVA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA — MESTNI TRG 26
arhitektonska umetnina z dvoranami in prostori, v katerih se redno žbirajo člani sindikata. Tudi v Moskvi smo obiskali tak prostoren Učiteljski dom. Svoja prosvetna letovišča pa imajo raztresena po mnogih znanih turističnih krajih.
Medtem ko uvajajo tudi v Sovjetski zvezi šolsko reformo, so ustanovili nekaj nad šest sto eksperimentalnih šol, kjer učitelji preizkušajo vsebino bodočih učnih načrtov s svobodnimi metodami. Skoraj vsaka šola ima svoj radijski aparat. Mnoge imajo tudi že televizijo, kar sicer spričo tega, da je v Sovjetski zvezi to že splošno razširjeno in priljubljeno izobraževalno sredstvo, ni kaj posebnega.
Za kulturno-umetniško delo dajejo sovjetski sindikati veliko podporo. V primeri z nami morda zaostajajo v nekaterih zvrsteh, uspešno pa goje recitacijo, umetniško branje, balet, ljudske plese in glasbeno izobrazbo v šolah in v sindikatih. Sindikalne kulturno-umetniške skupine prosvetnih delavcev Moskovske, Gorkov-ske in Rjazanske oblasti so nas obiskale v Zelenem Kurganu in nam prikazale poleg, za naše pojme primitivnih vložkov, tudi prave umetniške točke, ki so nas močno prevzele. Stenčasl, propagandni plakati, zvočniki in nekatera druga sredstva, ki jih kot pro-
pagandno sredstvo uporabljajo v veliki meri, pa niso več po našem okusu.
Še eno posebnost smo opazili na svojem obisku. Njihove sindikalne organizacije so vzbudile pri svojih članih'globok človeški odnos do svojega strokovnega sotovariša.
Že mladega učitelja sprejmejo v svoje vrste s pravim srčnim odnosom. Starejši učitelji so stalni strokovni in družbeni svetovalci mlademu človeku, dokler ne dozori, se osamosvoji in brez strahu ali nepotrebnih težav ne vključi v družbeno delo. Še mnogo bolj značilno pa se pokaže ta njihova srčna kulturnost, na primer, ob upokojitvi učitelja.
Upokojenemu učitelju pripravijo pravo svečanost. Za praznik upokojitve se pripravljajo šolarji, njihovi starši in sindikalna podružnica. O njem, njegovem delu in njegovih zaslugah pišejo na šoli zidni časopisi, pionirska organizacija ima svoj posebni sestanek, kateremu prisostvujejo tudi starši, na sindikalni proslavi pa dobi bodoči upokojenec polno priznanje svojih šolskih tovarišev in oblasti. Ob vsem tem sem pomislil na desetine naših ljudi, ki so vse življenje delali za vzgojo našega rodu, pa so ob svoji upokojitvi dobili zgolj birokratski dekret brez vsake zahvale, kar je edino zaključilo njihovo vestno delo.
Nasprotno pa nas je presenetila strogost vzgoje v pionirskih organizacijah. Imel sem priliko, da sem obiskal tri pionirske kolonije na vasi. Med same po sebi razumljive obveznosti učiteljevega dela spada namreč tudi spremljanje pionirjev na letovanje. Pionirji so med letovanjem podvrženi za naše pojme izredno strogemu, vojaško formalnemu redu. Do neznanega, uradno nenajavljenega tujca so bili strogo nezaupljivi in molčeči. Ko smo pa v skupini po načrtu obiskali bližnjo kolonijo pionirjev, smo bili slavnostno sprejeti. Presenetil nas je izredno streg vojaški dnevni red. Otroci so bili razvrščeni strogo po vojaških formacijah: desetina ob desetini, vod ob vodu, četa ob četi. Po verjetno ustaljenem postopku so raportirali desetarji vodnikom, vodniki četovodjem in četovodje vse dalje do vrhovnega komandanta tabora. Ne samo za časa branja dnevnega povelja, temveč tudi pri delitvi hrane so se morali mladi pionirji strogo držati krutega reda, ki po naših pojmih ne ustreza otrokovi vzrasti teh let. Nasprotno pa sem se z mnogimi domačimi kmečkimi otroki na cesti lahko prijazno pogovoril. Njihova sramežljivost pred tujcem je manjša, samozavest pa višja kot pri naših podeželskih otrokih.
(Se natSsMuM
AD6IF SO! At P - eden od prvih pohornihov telesne kulture na Slovenskem - umrl
Cisto blizu groba svojega prijatelja in sodelavca dr. Ljudevita Pivka, šolnika, pisatelja, sestav-ijalca metodičnih knjig za telovadbo, smo v petek, dne 22. XI. 1957, pokopali 29. novembra v Mariboru umrlega profesorja ADOLFA SCHAUPA. Veliko število njegovih prijateljev, tovarišev, posebno pa bivših učencev, ki se je udeležilo njegove zadnje poti. Je pričalo o veliki priljubljenosti tega moža.
Kot profesor in nadzornik sokolskega okrožja med dvema vojnama je vzgojil nešteto navdušenih telovadcev, od katerih se še danes mnogi aktivno udejstvujejo v Partizanu. Kot soavtor pri izvrstnih metodičnih knjigah »Telovadba l-rv«, ki jih je izdajala Slovenska šolska matica, kot pisec mnogih strokovnih člankov, poročil in podlistkov v Lovcu, mariborskem Taboru, Večerniku, v sokolskem tisku in humorističnih listih je bil znan kulturni delavec, ki ga navaja tudi Slovenski biografski leksikon.
Rojen je bil 8. maja 1889. leta v Ajdovščini kot sin zdravnika, po rodu iz ^Vestfalije. Kot vdovec se je poročil s tekstilno delavko — Slovenko. Že v 2. sUrostnem letu mu je oče umrl, mati in stric pa sta ga odslej vzgajala sama v ljubezni do slovenske zemlje, do narave in knjig. Pokojni je bil izredno načitan človek; bilo je užitek poslušati njegove ocene domačih in tujih literarnih in znanstvenih del. Prav posebno pa se je že v zgodnji mladosti posvetil telesni kulturi ter je že kot dijak postal načelnik Sokola. Študiral je sprva na univerzi v Pragi pravne vede ter postal navdušen pristaš Tyrševlh in Massarykovih idej. Zaradi bolezni je moral nadaljevati študij na telesnovzgojni visoki šoli v Gradcu, kjer se Je z veliko vnemo lotil izpopolnjevanja, da bi mogel v domovini vzgajati telesno in moralno zdrav in svobodoljuben rod. Istočasno je poslušal tudi predavanja na medicinski fakulteti in delal v tamošnji secirnici, da bi tako
kar najnatančneje spoznal človeško telo.
Služboval je najprej na slovenskem učiteljišču v Kopru in v Gorici, po I. svetovni vojni pa je bil mnogo let na mariborskem učiteljišču, pozneje pa na klasični gimnaziji. Kot človek trdnega značaja, z Izrednim čutom za resnico in pravico, kot narodno zaveden in napreden šolnik, z nesebičnim in globokim socialnim čutom, posebno za svoje dijake,
ki Jim Je storil mnogo dobrega, je Ml vsepo 1 spoštovan. Nad 15 let je bil kot navdušen lovec tudi tajnik podružnice Lovskega društva. Po osvoboditvi Je kljub bolezni prevzel pri Pokrajinskem muzeju urejanje knjižnice narodne imovine ter je dobil za svojo vestnost in požrtvovalnost posebno zahvalo.
Da bi ostal duševno čil, je do zadnjih dni inštruiral latinščino in grščino, hodil na sprehode ter z velikim zanimanjem zasledoval napredek našega šolstva, posebno pa še naše telesne kulture, ter se veselil vsakega našega uspeha doma in v tujini. Plemenitega tovariša in profesorja bomo ohranili v najlepšem spominu!
A. K.
Društva pred novo sezono
V dneh. ko polagajo društva obračun dela, nas je zaneslo v obmejni Šentilj v Slov. goricah, Gostujoči člani pevskega zbora prosvetnih delavcev »Slavko Osterc«, ki so priredili pod vodstvom prof. Ritoca popoldanski koncert, so se pred izvajanjem sporeda začudili prostorni, lepo urejeni dvorani, nič manj. pa tudi sejni dvorani v tem zadružnem domu. Stene sejne dvorane so oživljali prizori iz številnih dramskih del, ki jih je bila uprizorila dramska sekcija KUD »Mejnik«. Pričali so, 4a tod ne spe zimskega spanja.
V Mostah so bodo postatlli
Ljubljanska občina Moste posveča reformirani šoli veliko pozornost. Enonadstropno šolsko poslopja v Bazoviški ulici je z nadzidavo dvignila še za eno nadstropje. V surovem stanju je že dovršeno. Streha se je dvigata z njim vred- S prihodnjim šolskim letom bo .že celo dvonadstropno poslopje služilo novi osemletki.
Meščainska šola,, katere poslopje je bilo sezidano pred 20 leti, je leta 1948 odstopila svoje mesto osnovni šoli, ta pa svoje dotedanje prostore ob Zaloški cesti X. ljubljanski gimnaziji. Tak je položaj danes.
Ker ima občina Ljubljana-Mosfce nekaj nad 1800 šoloobveznih otrok, je predvideno, da bosta v občimi dve osemletki In dve nepopolni osnovni šoli. Višja gimnazija ostane. Poleg nje bo v gimnazijskem poslopju tudi ena izmed obeh osemletk. Druga osemletka bo, kot že omenjeno, v povečani zgradbi sedanje meščanske osnovne šole v Bazoviški ulici.
Osnovna šola v Mostah ima v tem šolskem letu 760 učencev in učenk v 22 oddelkih. Ker je v šolskem poslopju sedaj le 9 učilnic, ima v njih prostor le 18 oddelkov, štirje pa gostujejo v bližnjem Domu Titove mladine. Pouk je povsod v dveh izmenah.
Z nadzidavo bo poslopje pridobilo šest novih . učilnic in delavnico. Pripravljeno jie tudi že vse za zidavo telovadnice, ki je šola sedaj nima. Ima pa že tri kabinete za učila in šolsko kuhinjo z obednico za sto otrok. Tudi diaprojektor ima epi-diaskop ter zvočno kinoapara-
turo- V povečanem šolskem poslopju bo ena soba služila tej dejavnosti. Sola ima tudi ozvočenje po vseh razredih, v obed-nici in na dvorišču. Letos je dobila še centralno kurjavo. Za nastopno osemletko bo šola delno opremljena na novo.
—mn—
Vajenska mladina je praznovala 40-letnico Oktobrske revolucije
V unionski dvorani v Ljubljani, na,polnjeni do zadnjega kotička, je praznovala vajenska mladina 40-leitnico zmagovite sociaildstične oktobrske revolucije, in reči moramo, da je bila proslava izredno učinkovita, vseskozi lepa in na višini, z umetniškim sporedom, zaradi česar je bil namen prav gotovo v polni meri dosežen. Proslavo so priredili Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine, svet za šolstvo OLO Ljubljana in okrajni komite Ljudske mladine Slovenije.
Ne samo skrbna izbranost pročelja dvorane s kipom Lenina, zgodovinskimi letnicami in zelenjem, marveč tudi svojskost osvetlitve med izvajanjem pol-drugournega sporeda je pričala, da so prireditelji resnično že-
• »••••**•« «•«*•
S
. .•■•«•••• •••.••••• ••• •••••••«• ••-••••• ••••«••«•
Mladinska knjiga
kolikor smo
Za novoletne zbirke smo izbrali najlepše knjige. Znižali smo jim cene, mogli, ker hočemo dati našim bralcem, mladim in odraslim lepo novoletno damo.
'učenci imajo redko priliko, da si' za majhen denarni izdatek izpopolnijo svojo knjižnico. V zbirki »Sinji galeb« II. c in III. č dobe knjigo za 60 din. V zbirk! »Čebelica« I. d pa celo za 40 din.
Zbirke naročite po naročilnici.
Seznam novoletnih zbirk:
SLIKANICE I
Istrska pripovedka: Pastirček Viktor Smolej: Slovaške pravljice Desanka Maksimovič: Vetrova uspavanka Ruža Piščanec: Naše igre
Skupna vrednost zbirke 700 din ZNIŽANA CENA 490 din
SLIKANICA l/a
Friderich Wolf: Pravljice za velike in male otroke
Marlenka Stupica: Moji prijatelji Tone Kralj: Pod goro Mirko Lebes: Moje veselje
Skupna vrednost zbirke 615 din
ZNIŽANA CENA 410 din
SLIKANICA I/b
Mira Mihelič: Štirje letni časi
Grigor Vitez: Prepelica
Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji
Janez Vidic: Slikanica
Emil Smasek: Veliki in mali zajed
Skupna vrednost zbirke 950 din ZNIŽANA CENA 590 din
SLIKANICA l/c
Tone Pavček: Trije bratje in zlata ptica Tone Kralj: Pod goro Janez Vidic: Slikanice Matej Bor: Ropotalo in ptice
Skupna vrednost zbirke 475 din ZNIŽANA CENA 260 din
Čebelica i/d
Vuk Karadžič: Laž ima kratke noge Pavel Kunaver: Nebo nad nami Norveška narodna: Pošteni novčič J. in W. Grimm: Sneguljčica Fran Milčinski: Ziata hruška B. Appia: Pravljica o marjetici Major Nanda: Konjički iz krompirja
Skupna vrednost zbirke 490 din ZNIŽANA CENA 290 din
ZLATA PTICA — PRAVLJICE II Slovaške pravljice
Fridrich Wolf: Pravljice za velike in male otroke
Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji V. Moderndorfer: Koroške pravljice Afriške pripovedke
Skupna vrednost zbirke 1460 din ZNIŽANA CENA 1190 din
ZA ŠOLARJE Il/a:
Jozsef Debreczeni: Prvi polčas Ludvik Starič: Kragulje gnezdo Danilo Gorinšek: Veseli raj Bogomir Magajna: Brkonja Celjustnik Tibor Sekelj: Kumeuaua, sin pragozda
Skupna vrednost zbirke 585 din ZNIŽANA CENA 860 din
ZA ŠOLARJE II/b France Bevk: Otroška leta Venceslav Winkler: Drejc z višave France Bevk: Peter Klepec
>••«••••• ••««•«••• •••«•*••• •••••••£ »•••••••» «•«•••'•• *•«•••••• ##••#•(
Tone Pavček: Maček na dopustu Jens Hagerup: Laponka Luvi
Skupna vrednost zbirke 880 din ZNIŽANA CENA 560 din
SINJI GALEB H/c
F. S. Finžgar: Iz mladih dni
Josip Cazi: Z obrazom proti viharju
Mark 'Ihvain: Tom, mali detektiv
Erich Kastner: Leteča učilnica
Zinken Hopp: Čarodejna kreda
Tone Seliškar: Posadka brez ladje, I.-H. del
Erich Kastner: Pikica in Tonček
Skupna vrednost zbirke 1080 din ZNIŽANA CENA 690 din
SINJI GALEB II/č
Jules Verne: 20.000 milj pod morjem,
I.-II. del
Eduard Bass: Nepremagljiva enajsterica
H.	Hider Haggard: Salomonovi rudniki
I.	A. Efremov: Zvezdne ladje Rutherford Montgomery: Rumenooki
Skupna vrednost zbirke 870 din ZNIŽANA CENA 490 din ZA MLADINO Hl/a Richard Wright: Otroci strica Toma Langus: Potovanje v tisočera mesta
J.	Stoviček: Nenavadni doživljaji navadnega
človeka
Miško Kranjec: Čarni nasmeh
Skupna vrednost zbirke 890 din ZNIŽANA CENA 560 din ZBIRKA GLOBUS — POTOPISI XII/b Tibor Sekelj: Daleč od civilizacije Joshua Slocum: Z jadrnico okoli sveta
K.	Kunin: Vasco da Gama
Jakob Wassermann: Krištof Kolumb
Skupna vrednost zbirke 1160. din ZNIŽANA CENA 890 din
PRIRODA IN LJUDJE IV.
Pavel Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavi
Miroslav Zel: Iz življenja sesalcev Anton Polenec: Nastanek življenja Janez Matjašič: Iz življenja najmlajših Miroslav Zei: Morski svet
Skupna vrednost zbirke 1465 din ZNIŽANA CENA 1290 din
PRIRODA IN LJUDJE IV/a Pavel Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavi
Božo Petek: Letalsko modelarstvo \Vielhelm Ostwald: Kaj veš o kemiji Matanovič Drago: Pogled v elektrotehniko Stanko Arko: Kunčnica
Skupna vrednost zbirke 1050 din ZNIŽANA CENA 680 din
IGRA IN DELO IV/b
Marijan Jager: Rezljanje Marijan Jager: Mostišče Ervin Fink: Ladijski modeli Stanko Arko: Kunčnica Pletenje
Jože Prhavc: Jadralni modeli
Skupna vrednost zbirke 420 din
ZNIŽANA CENA 370 din
I
I
i
I
I
I
!
1
i
i
!
I
i
i
t
i
i
!
i
i
i
i
i
leli nuditi vajenski mladini nekaj popolnega, nekaj, kar bo v mladini zapustilo trajnejši vtis na to, pomembno proslavo.
Med izvajanjem je bila dvorana v temi, zato pa so reflektorji poskrbeli, da so Mij nastopajoči vidni.
O pomenu oktobrske revolucije je v klenih a poljudno izbranih besedah, spregovoril član Izvršnega sveta Kimovec Žiga, potem Pa so izmenoma nastopali Sava Severjeva, Stane Sever in Boris Kralj — vsi člani Slovenskega narodnega gledališča, simfonični orkester Radia Ljubljane pod’ vodstvom Uroša Prevoršika. ki je izvajal troje šoštakovičevih skladb; kakor ostali nastopajoči, je bdi * velikimi simpatijami sprejet Slovenski oktet; vezmi tekst je brala Vika Grilova, članica Slovenskega narodnega gledališča.
Z Internacionalo, ki jo je pela tud; mladina, je bil spored zaključen.
Proslavo so obiskali poleg učiteljev in vzgojiteljev mnogi predstavniki naših prosvetnih oblasti.
Ni dvoma, da so prireditelji storili prav, da so nudili tako izbrane recitacije, glasbene točke in petlje prav vajenski mladini, ki je morala občutiti, da se lahko uvršča kot enakovreden člen v našo družbo pri graditvi socialistične domovine.
V. D.
Šolstvo po sveln
AVSTRIJA
V	Salzburgu so pred kratkim ustanovili pedagoški inštitut, ki bo skrbel za šolanje učiteljev in profesorjev. Vsi bod#či profesorji bodo morali na tem inštitutu prebiti poskusno dobo enega leta.
BELGIJA
Sodijo, da je v Belgiji 15*/« otrok z govornimi napakami (jecljanje, otroško izgovarjanja glasov itd.) Za take otroke s* šolajo posebni učitelji na lo-goipedični šoli.
POLJSKA
Letos so uvedli na vseh strokovnih šolah podaljšanje študija za eno leto. Pouk na vajenskih šolah bo odslei trajal tri leta, na srednjih strokovnih šolah pa pet let.
BURMA
V	zadnjih dveh letih je skočilo število akademikov na rangunski univerzi od 7.000 na 10.000. Zato so morali na hitro postaviti provizorične stavbe za študente prvih letnikov.
D o e drobni pripombi
X. Za konferenčno mizo v zbornici sede na osemletki učitelji, predmetni im profesorji. Razpravljajo o istih vzgojnih in učnih vprašanjih, o istih učencih, postavljeni so pred iste naloge in imajo vsa isto odgovornost- Ali je bil potem predlog o enotnem nazivu prosvetnih delavcev na osemletni šoli res tako napačen?! — Prav salomonsko je rešil vprašanje naziva na neki osemletki upravitelj tako, da njima (če piše okrožnico) ne učiteljev, ne predmetnih in ne profesorjev, ampak — predavatelje.
2. Z reformo šolstva bomo imeli še dve klasični gimnaziji. Kdor hoče v klasično, mora Hi prej v nižjo obvezno ali neobvezno študirati latinščino. Da na podeželskih osemletkah latinščine ne bo obvezno, ne neobvezno, je jasno. To bo v večjih mestih. Praktično torej s podeželja v klasično nihče ne bo mogel (razen otrok prav petičnih obrtnikov, ki bodo lahko plačevali inštruktorje). In vendar — sol našega ra-roda je zrasla na podeželju! Tu se enotnost šolstva dokaj zamaje!
Tudi leni vokalni koncert je navdušil te ljudi, ki so napolnili prostrano dvorano.
Se boli kot uspelega koncerta pa se spominjaš živo pripovedujočih sten sejne dvorane. Nehote se domisliš drugih podobnih društvenih prostorov in primerjaš .. . Koliko hladnih sob ;n dvoranic zazija vate. Nad moderno urejenim kinom »Union« v Mariboru zagledaš društvene prostore KUD »Jože Hermanko«, društva, ki se’ v svojem delu in sekcijah razrašča in poglablja. N; pa se našel nekdo, ki bi te zidove oživel s prizori iz dela društva. Doslej namreč niso imeli kronista, ki bi zbiral slikovni in ostali material o delu sekcij. Za dvanajst let nazaj bi ljik> treba opraviti to delo v vseh sekcijah: pevski, glasbeni šoli, lutkovni, LU in plesno-športni sekciji. Koliko zamudnega dela, kj se ga samo učiteljica Marica Pertlova ni ustrašila, četudi je že arhivarka pri pevskem zboru »Slavko Osterc«, četudi je pri UFZ in sodeluje pri sindikalnem orkestru mariborske bolnišnice. In koliko 1e njej podobnih garačev v vrstah prosvetnih delavcev v naših kulturno prosvetnih društvih, pomisliš. In v kakšnih okoliščinah morajo včasih opravljati svoje poslanstvo...
Domisliš se »Hermankove« glasbene šole, na prilmer, ki je v Mariboru dobro znana. In vendar poteka ta pouk nekaterih oddelkov — zaradi pomanjkanja prostorov — v skladišču Razlagove ulice, nekatere učence od štiristopetnajstih pa morajo iz istih razlogov poučevati profesorji na svojih domovih. — Pa poglejmo dalje: že 424 predstav z obiskom okrog 60.000 je doživelo - »Hermankovo« lutkovno gledališče. In vendar bi namesto amaterskega potreboval Maribor centralno poklicno lutkovno gledališče, ki bi vzga-;alo nov kader lutkarjev, ki jih podeželje tako pogreša. Povsod nimajo tako prizadevne dram-
ske sektlje kot v Šentilju in koliko vzgojnih problemov lahko reši kvaliteten lutkovni oder...
Pa vrnimo se k izhodišču teh beležk: k pevcem društva »Slavko Osterc«, ki so v obmejnem Šentilju začel; svojo novo sezono. Tudi oni imajo marsikdaj težave. Trenutno je društvo brez predsednika: toliko funkcij, kot jih že ima, dosedanji
predsednik Janko Žurman v bodoče kratko malo več ne bo zmogel. Z-akaj naj bi najodgovornejše delo vedno in povsod opravljali eni in isti ljudjg?!... AH ne bo slednjič treba zglednega prosvetnega delavca ijpko-liko razbremeniti?!...
To je le nekaj bežnih raz-mišljani ob začetku sezone v društvenem Ijudskoprosvetmem življenju,.	M. Kajč
Klavrni preporod prepisovalske umetnosti
Tokrat pišem v imenu dijakov. Tistih, ki jih vsako leto z rahlim trpljenjem in velikim upanjem vidim oditi v višjo gimnazijo. Komaj smo se našli in s prvo ljubeznijo objeli besedno umetnost, že je tu slovo.
Srečam dekle, ki ml je v vsakem pogledu dovršeno bralo, da zanjo dolgo ne bom našla nadomestila, — in mi pravi: »Ko bi že vsaj kaj brali! Komaj čakam!« Jaz pa vem, da ni knjig in zato vse dni pišejo teorijo. Ojoj! Spomnim se na profesorja B. Teplgja, ki je v prvem letu po osvoboditvi tarnal: »Kaj bi s teorijo, če nimate tekstov! To je nesmisel!« Kljub temu imam kratko peto šolo v lepem spominu. Bilo je malo teorije, teksti so se le našli.
Zdaj se nam že čudno dolgo obljubljajo prepotrebne knjige, toda dijaki še iz leta' v leto pišejo in prepisujejo. Hudomušno mislim na bradate samostance davno minulih časov. Se bolj mislim na izjavo dijakinje, da jo pisanje utruja, ji jemlje čas, nauči se nič, ker preveč hiti. In še na Vodnika mislim, ki je svojim dijakom s tujimi zgledi nudil več lepotnih užitkov, kot jih je domači profesor utegnil z domačimi deli. To je nesmisel, celo zločin.
Toliko govoričimo o reformirani šoli, o spremembah in hitrem, prehitrem tempu življenja. Naši dijaki pa pišejo in prepisujejo. Saj se razburjamo in kar naprej samo čakamo na obljubljene knjige. Morda bi bil potreben štrajk. Dokler ne daste učbenikov, pojdite — sestavljale! učnih načrtov — sami poučevat!
Helena Malek
Založba Obzorja Maribor je pravkar izdala Anne IVambrecht-sanimer DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEC. Delo Je prevedel dr. Niko Kuret. Zgodovinski roman »Celjski grofje« je pisan v slogu srednjeveške kronike, v kateri nam Berthold Ap-rekar kot očividec opisuje rast In propad mogočne rodbine celjskih grofov. Po slogu in moči opisovanja je moč postaviti roman ob stran Tavčarjevi Visoški kroniki.
Knjiga Je v prodaji po sub-skripcijski ceni, če jo bo posameznik naročil do 31. decembra 1957, v knjižni zbirki »Nova Obzorja«, sicer pa v vseh knjigarnah Slovenije od 1. decembra 1957 dalje.
Omenimo še Janeza Vidica »CIRKUS«. Slikanica za izpolnjevanje z barvnimi svinčniki je v prodaji v vseh knjigarnah Slovenije od l. decembra 1951 dalje.


Cankarjeve
zafožbe za mo
1958
Ljubitelje lepe slovenske knjige vabimo, da si ogledajo program knjižnih zbirk Cankarjeve založbe za leto 1958. Tradicijo Knjižnih zbirk po združitvi Slovenskega knjižnega zavoda, ki je zbirke začel, in Cankarjeve založbe nadaljuje nova Cankarjeva založba, ki je prevzela najboljše programske smotre dotedanjih založb.
Program zbirk za leto 1958 obsega naslednja dela:
SVETOVNI ROMAN:
Thomas Mann* Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla Joseph Conrad: Nostromo VVIadislav Reymont: Kmetje I. In II.
SODOBNI ROMAN:
Joergen Jakobsen: Barbara In možje John Steinbeck: Vzhodno od raja James Jones: Od tod do večnosti I. Ir i>
BIOS:
Zsolt Harsanyl: Galileo Galilej Carlo Zevi: Kako gledati arhitekturo Eva Lips: Indijanci Stefan Zweig: Včerajšnji svet
NOVA LJUDSKA KNJIŽNICA:
Danilo Lokar: Sodni dan na vasi Mičlhiko Hačija: Hirošima R. Frison Roche: Prvi v navezi Z. §. Zorin: V deželi kraljice Sabe Stephen Crane: Rdeči znak hrabrosti Joseph A. Cronin: Križarjev grob
Knjige naših knjižnih zbirk lahko plačujete v mesečnih obrokih, njih cena pa je nižja kot bo kasneje v knjigarnah. Vabimo Vas, da se nemudoma priglasite v krog naših naročnikov, kajti tudi prihodnje leto bomo knjige tiskali v omejenih nakladah. Vsa nadrobna pojasnila in prospekte dobite pri založbi ter v vseh knjigarnah.
Cankarjeva založba
LJUBLJANA — p. p. 163