Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 35. številka JToliet, Illinois, lO. avgusta lota 1906 Letnjk XV PARNIK SE ZDROBIL IN POGREZNIL. Ladija “Sirio”, polna izseljencev, zadela ob pečino blizu Španije. NAD 300 POTNIKOV UTONILO. Člani in članice K. S. K. J. se tem potom opozarjajo na drugo četrtletno finančno poročilo, nahajajoče se na zadnji strani te številke ter na naznanilo glavnega tajnika na peti strani te številke. UREDNIŠTVO. POLOŽAJ NA RUSKEM SE BAJE ZBOLJŠAVA. Nameravani splošni štrajk se je ponesrečil vsled nesloge med voditelji. UPOR ZATRT Z ŽELEZNO ROKO Ponesrečenci bili Italijani in nekaj Špancev. Cartagena, Špansko, 5. avg.—Italijanski parnik “Sirio”, ki je plul iz Genove v Južno Ameriko, se je zdrobil v soboto ponoči pri otoku Hormigas. Nad 300 izseljencev je utonilo, ki so bili večinoma Italijani in Španci. Nadškof iz Sao Pedra, Biazilija, je med ponesrečenci. Ostali potniki ter častniki in mornarji so se rešili v ladji-nih čolnih ali po vrveh, vrženih jim z brega. Več ribičev, ki so skušali reševati, je utonilo. Rešenci so sedaj na rtu Palos, a brez hrane in oblek. Ladija se je ponesrečila, ko je zadela ob skalo. Pripadala je družbi “Navi-gazione Italiana” v Genevi. Kapitan je izjavil, da je sam kriv nesreče, in potem je izvršil samoumor. Poleg brazilskega nadškofa se pogreša še neki škof. Na parniku je bilo 645 potnikov in 127 mornarjev. Ladija se je potopila, ko je zadela ob skalo, na krovu je nastal strašen prizor zmešnjave, strahu in trepeta. Na rtu Pa los, kjer se nahajajo rešenci, se do-igravajo pomilovanja vredni prizori, ko prizadete družine iščejo pogrešanih svojcev. Neka mati, ki je izgubila svoje tri otroke, je zblaznela. Zdravnik parnika “Sirio” je že trdno mislil, da sta mu žena in otrok izgubljena, a konečno ju je izkrcal rešilen brod in prizor, ko se je družina spet sešla, je bil izvenredno ganljiv. Ponesrečenci Italijani. Cartagena, 6. avg.—Ladjine knjige so se izgubile. Sedaj je nemogoče, dobiti natančnih podrobnostij o polnem obsegu nesreče, a toliko je gotovo, da so tvorili devet desetink potnikov Italijani, ostalo pa Španci. Neprestano dohajajo poročila o strašnih prizorih ob pogrezanju parnika “Sirio”, s katerim se je potopilo nad 300 izseljencev, namenjenih v Buenos Ayres. Škof iz Sao Paola je moral utoniti, kef“mu je neki argentinski potnik iztijfeal pas. Neki Italijan je rešil tri otroke, držeč jih na večji dili, dokler sd ni približal rešilen čoln. Od neke mlade zakonske dvojice, ki je bila na ženitnem potovanju, je utonila gospa. Neki mož, ki je bil rešen, obžaluje izgubo treh otrok. Kapitan nesrečne ladije, Giuseppe Paradi, je bil star 62 let in se je vozil že.45 let po morju. Nadaljnje podrobnosti. Cartagena, 6. avg.—Potniki potrjujejo strašni značaj nesreče. Po kratki pripovedkah od groze otrplih preživelih je sklepati, da je kapitan po odhodu iz Barcelone nameraval postati še v Cadizu, predno odpluje proti Braziliji, in da pot okrajša in pridobi nekaj časa, je sklenil, pluti tako blizu kakor mogoče ob nevarnih pečinah, ki se nahajajo okrog otokov Hormigas. Ladija je zadela s strašnih treskom ob skalo, da so jo že čez nekaj minut požrli valovi. Potniki so groze vztrepetali. Drevili so naprej, se zadevali in borili za prostore koncem ladije. Mnogi so cepnili in bili poteptani. Na tucate moških in žensk je poskakalo v morje. Neka mlada mati, ki je nosila svoje dete v naročju, je dobila svet, naj otroka opusti in se reši. A ni hotela in je rekla, da hoče rajši ž njim umreti. Oba sta bila rešena. Avstrijski konzul. Avstrijski konzul iz mesta Rio de Janeiro je skočil v vodo, opremljen z rešilnem pasom. V morju je zapazil prav blizu sebe neko žensko in otroka, ki sta se potapljala. Dal jim je svoj pas in skušal brez istega plavati do kopnega, a bil že popolnoma onemogel, ko ga je rejiil neki ribiški čoln. Škof iz Sao Paola je utonil, medtem ko je blagoslavljal potapljajoče „se potnike. Nadškof iz Sao Pedra je bil rešen, kakor tudi tretjj škof, ki se je začetkom mislilo o njem, da je utonil. "Reši se, kdor se moreš.” Madrid,, 7. avg.—Po poročilih rešenih potnikov italijanskega parnika “Sirio” je skočil kapitan istega Paradi, bržko je začutil prvi sunek, v rešilen čoln in zaklical: “Reši se, kdor se moreš!”' Nato je nastala med potniki brezprimerna zmešnjava. Divje so se borili za rešilne čolne in rešilne pase. Častniki in mornarji so se z revolverji v rokah in noži med zobmi spravili najprej v varnost. Right Rev. Jožefa Veber iz Lvova škofom v Združ. državah, da bo gledal na verske potrebe treh milijonov Poljakov v Ameriki. Škof Veber se nahaja sedaj v Rimu, da dostane svoj novicijat (poskusno leto) v redu re-surekcijonistov. Ko bo ta stvar končana, pride v Ameriko in se nastane v Chicagi. Škof je Poljak, doktor bo-goslovlja in izvenreden jezikoslovec. Armado jel prešinjati svobode duh, a mrak še velik. Velika povodenj. Fort Worth, Texas, 7. avg. — Iz Brownwooda, Texas, je došla vest, da se je tam utrgal oblak, ki je poplavil nižave in usmrtil mnogo ljudi. Vse brzojavne žice so pretrgane. Železniški tiri so izpodprani. Pomožni vlaki so oddrdrali na lice mesta. Kolikor je dosedaj znano, je utonilo 23 oseb; na stotine jih je izgubilo svoja domovanja, in napravljena škoda znaša okoli pol milijona dolarjev. Od minute do minute prihajajo hujša poročila. Reka Colorado se je razširila na šest milj. Dvatisoč glav živine je izginilo v valovih. 112 let stara. . La Porte, Ind., 7. avg.—Najstarejša ženska v Indiani in morda v Združ. državah, gospa Ferdinand Reese, je tu umrla. Stara je bila 112 let. Rojena je bila 1. 1794 na Poljskem in je prišla v Ameriko 1. 1870., nakar se je vtretjič omožila. L. 1812. je videla Napoleona, ko je šel na Rusko. Na dan je samo dvakrat jedla in sicer kruh in črno kavo. Poljaki dobe škofa v Chicago. Toledo, O., 8. avg.—Tu se je danes razglasila vest, da je papež imenoval Delavska politika. New York, 3. avg.—Po daljši razpravi je zveza "Central Federation of Labor” v soglasju s priporočili pred sednika Gompersa sklenila, udeležiti se politike. Platforma, ki je bila izvrševalnemu odboru predložena in po hudem odporu socialiških delegatov sprejeta, obsega običajne zahteve osemurnega delavnika, odprave otroškega dela in priporoča nominacijo tacih kandidatov iz vrst unijcev, ki smejo računati na podporo demokratov ali republikancev. Konvencija za stopnikov iz vseh distriktov se bo vr šila v kratkem. Filipinski vstaši. New York, 6. avg.—Brzojavka iz Manile poroča: Vojaški kordon (mej no stražo) v Abuyonu na otoku Leyte je 150 Pulajanov predrlo, ki so potem požgali mestna poslopja in usmrtili bivšega mestnega načelnika, dva kon štablarja in tri policaje. Sedaj jih vo jaki zasledujejo. Majorja Crawfor-da in kapitana Knauberja so ob reki Abulung napadli Irogoti in ju ranili s pšicami. Ta napad je nerazumljiv, ker so se Irogoti vedno kazali mirne. Washington, D. C., 6. avg.—General Wood je ukazal naskočiti vstaše ki so izgubili 150 mož na mrtvih, do čim je na ameriški strani padel samo en seržant. Štrajki. San Francisco, Cal., 6. avg.—Unija pekov je s štrajkom dobila povišek plače $3 na teden. Pekovske tvrdke hočejo zato zvišati cene kruhu in si cer, kot pravijo, tako, da bodo hlebe in štruce zmanjšali. New York, 6. avg.—V New Yorku štrajka 8,000 litografov ali kamenoti skarjev in v celi deželi 20,000. Delo dajalci trpe veliko škodo. Štrajkarji zahtevajo skrajšanje delavnika, ki zna ša sedaj 9(4 ure in zvišanje plače soglasju z izbornimi zaslužki podjet nikov. Lincoln, Ncbr., 4. avg.—Vsi usnjarj v dveh tukajšnjih tovarnah so danes zaštrajkali v dosego boljših plač. Ponesrečeni premogarji. Charleroi, -Belgija, 7. avg. — Vzpe njača, ki sc je v nji danes spustilo v premogov rudnik pri mestu Marph iennes devet delavcev, se je zgreznila, 2,700 čevljev v globino, ker se je utrgala žična vrv. Vzpenjača je bila popolnoma strta, vsi delavci., so bili usmrčeni in njih trupla zmečkana, ta ko da jih ni bilo poznati. Grozilna pisma. Pariz, 8. avg.—“Temps” poroča iz .iz St. Sebastiana, da prihaja v'palačo španske kraljeve dvojice vedno mnogo grozilnih pisem. Eno se glasi: “Ne domišljujte si, da smo na vas pozabili Če ’ dvomite, primerjajte pisavo tega pisma s pisavo onega, ki vas je svaril pred Moresovim napadom.” A uprava armade ostane še v rokah vojnega ministra Ruedigerja. Kmetje zoper socialiste. Varšava, 8. avg.—Kmetje iz vasi Cemevniki, pokrajine Lublinske, so umorili danes štiri socialiste, ki so prišli v vas, da nahujskajo kmete zoper veleposestnike. Petrograd, 3. avg.—Upor mornar-ev in topničarjev v Sveaborgu se je zjalovil in tudi ponesrečila se je po-skušnja revolucionarjev, dobiti na svojo stran moštvo Baltiškega bro-dovja in potem povzročiti vstanek cele posadke v Kronstadtu. Vladni krogi so dobili nov pogum. Štrajk na Finskem je izpodletel. Petrograd, 4. avg.—Mesto je nocoj v popolni temi. Delavci v elektrarnah so popoludne zaštrajkali. Bati se e splošnega štrajka. V tem slučaju se uvede vojaška vlada pod vodstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča Doslej štrajka tu 70.000 delavcev. Odesa, 5. avg.—Brzojavna zveza s Sevastopolom je izza 48 ur pretrgana. General-guverner se še ni vrnil od tamkaj. Petrograd, 6. avg.—Splošen štrajk bo bržkone danes zavrnjen po javnem mišljenju. Nesloga med voditelji delavskih organizacij govori zoper uspeh gibanja. Železniški delavci nočejo zaštrajkati. Črkostavci so se sinoči vrnili na delo. Petrograd, 6. avg.—Pozno popoludne se je pokazalo, da se je vladi posrečilo, zatreti organizacije strajkar-skih voditeljev. Osrednji odbor so cialnih demokratov je bil dejan v za por. V revolucijonarnem taboru vlada vsled tega zmešnjava. Revolucionarji sedaj upajo na Moskvo. Petro grajski železniški odbor je sklenil počakati na uspeh štrajka v Moskvi. Se daj razglaša, da namerava proglasiti štrajk v sredo. Moskva, 6. avg.—Vsi kolodvori so pod vojaško zaščito. Okoli tovarn je vsepolno vojaških oddelkov. Policija zapira člane osrednjega delavskega odbora. Iz Sevastopola beže. Odesa, 7. avg.—Parniške vesti iz Sevastopola poročajp, da je nad 20,000 oseb zapustilo mesto. Admiral Skry-dlov, sedanji nadpoveljnik črnomorskega brodovja, je v neprijetnem položaju. Boji se, odstraniti od trdnjavskih topov zadnje zaklepe, za slučaj, da se vojne ladije upro, in vendar ne zaupa obenem trdnjavskim topničarjem. Štab stražnih častnikov v trdnjavi in na vojnih ladijah je podvojen, in ti častniki imajo neprestano pripravljene nabite revolverje. Boji v Kavkazu med ruskimi četami in Armenci na eni strani ter Tatarji na drugi strani so tako besni, kakor sploh kdaj, z mnogimi mrtveci in ranjenci. V Sušo zahtevajo pomoči zoper Tatare. Iz dobrega vira se zatrjuje, da se bo izvršila izprememba v kabinetu ali vladi v četrtek. Car baje namerava poklicati reformno ministrstvo, da se ljudstvo zadovolji. Knez Lvov postane bržkone prvi minister, grof Heyden minister notranjih zadev in Stahovič morda finančni minister. A to so doslej le možnosti. Proglas za svobodo. Petrograd, 7. avg.—Novi proglas so-cialno-demokratične in delavske skupine državnega zbora, kakor tudi poljskih in judovskih odborov ter raznih revolucijonarnih združeb je zelo oster in se zaključuje z besedami: “Vsi državljani, ki jim je svoboda draga, se pozivajo k odločnemu boju zoper carjevo vlado, za vlado narodovo—za domovino in svobodo! Pozivamo Vas k splošnemu štrajku in zatrtju carjeve vlade in oblastij, ki so odvisne od nje. Bog živi splošni štrajk in odločilni boj za narodovo vlado! Štrajk splaval po vodi. Moskva, 7. avg. — Več domonstra-cij z rdečimi prapori so dragonci zatrli. Mesto je splošno mirno. Osred nji odbor železničarske unije se je izrekel zoper štrajk. V mnogih tovarnah se zopet dela. Elektrarne spet poslujejo. Štrajkovi voditelji zvra-č^jo krivdo za neuspeh na socialne revolucionarje. Zadnji so izjavili že začetkom, da je nesmiselno, začeti štrajk v dobi, ko imajo kmetje opraviti z žetvijo in armada še ni pridob ljena. Po njihovih mislih bi se moral splošni štrajk začeti šele jeseni. Se daj je pa splaval po vodi, kot so pro-rokovali. Splošni položaj boljši Petrograd, 8. avg.—Daši se je splo šni položaj vsled ponesrečenega štraj ka zboljšal, vendar hoče “Novoje Vremja” vedeti, da car še namerava, imenovati velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča nadpoveljnikom cele arma- Češki se bo učil. Dunaj, 5. avg.—Nadvojvoda Karol Albreht, sin podadmirala nadvojvode Karola Štefana, bo obiskaval v zimskem polletju nemško in češko vseučilišče v Pragi. Na obeh univerzah bo zaporedoma poslušal predavanja. Cesarski dvor je postal previden zaradi narodnostnih bojev v Avstriji, kjer silijo Slovani čimdalje bolj na dan. Japonci na Koreji. London, 8. avg. — Marki Ito ima veliko dela, da brzda lakomne japonske naseljence na Koreji. Japonski naseljenci se polaščajo samolastnorin s silo tujega premoženja in posestva. Korejci zato zdaj smrtno sovražijo Japonce, dasi so bili še pred kratkim prepriljubljeni med njimi. Korejce pa tudi draži strogo in ošabno japonsko orožništvo. Korejskega cesarja Straži japonska policija. Cesar je ločen od svoje rodbine, ki jo tudi straži ja ponska policija. Kako širijo Angleži kulturo. New York, 7. avg.—Angleži so obkolili taborišče Culukafrov pri Ha-lambu. Na zamorce so streljali strojnimi puškami in s topovi v neposredni bližini. Ko so končali klanje, sq preiskali Angleži grmovje in postrelili skrite zamorce. Domačini, ki so se borili v angleški armadi, so ve zali ranjence in končno pomorili vse ranjene vstaše. Življenje je izgubilo 700 vstašev. Italija in Avstrija. Dunaj, 6. avg.—Nekaj časa sem prestavlja Italija vojaške čete 6. armadnega zbora ob železniški progi Bologna nroti Vidmu in proti primorskemu Tržiču. Vojaške posadke ob avstrijski meji jako pomnožujejo. Ne gre se za premeščenje čet ob poletnih vajah, marveč gre se za samostojne posadke. Zaplenjena zapuščina. Pariz, 5. avg.—Tukaj je umrl neki Amerikanec Rubens in zapustil več milijonov, ki pa so zaplenjeni, dokler se ne razjasni, kdo je Rubens. Pravijo, da je pokojnik iz Elzasa, da se piše Woog in da je leta 1868 obdolžen tatvine pobegnil v Ameriko. Zapuščino so zaplenili člani obitelji Woog kot zakoniti dediči. Za delavce. Detroit, Mich., 4. avg.—Župan G. P. Codd in predsednik J. C. Hutchins od Detroit United Railway sta se sporazumela o pogojih, pod katerimi se podeli rečeni železnici nova svobod-nica. Železniška družba je privolila med drugim sledeče: 10 vožnjih tike-tov za 25c, ki so veljavni zjutraj od 5. do 8. ure in popoludne od 4:30 do 6:30; sicer pa 6 vožnjih tiketov za 25c. Po 15 letih ima mesto pravico, kupiti pocestno železnico. SPET OGIGANJENI UBOGI KRANILGI, Milwaukee Avenue Sfhte Bank” Chicagi morala ustaviti plačevanja. PRIMANJKLJAJA NAD MILIJON. Bančni predsednik utekel z neko raz-poročeno ženo. Chicago, 111., 7. avg,—“Milwaukee Avenue State Bank”, 407 Milwaukee ave., so včeraj dopoludne zaprli. Trije glavni bančni uradniki so izginili iz mesta. Bančni predsednik, Paul O. Stensland, je šel na “počitke” že pred tednom dnij. Hranilci so večinoma Poljaki, Italijani in Nemci, ki so svoje prihranke zaupavali omenjenemu bankirju. Govorica o bankrotirani banki se je razširjala kaj hitro, in kmalu je bilo pred banko stotine upnikov, ki so burno zahtevali svoj denar. Italijani so kleli ter imenovali bančne uradnike tatove in roparje. Tudi Poljaki so zmerjali in preteč dvigali svoje pesti proti banki. Gotovine je v banki $1,050,000, a hranila znašajo $4,200,000 in število upnikov je 22,-000. Poneverjanje izza 1. 1901. Chicago, 111., 8. avg.—Pregled poslovnih knjig bankrotirane banke je pokazal, da je bila banka že 1. 1901. nezmožna plačati. Že takrat je bilo primanjkljeja $250,000. Da so to državnim uradnikom prikrivali, so bančni uradniki ponarejali poslovne knjige. Od tedaj so poneverili nad milijon dolarjev. Kriva sta bila predsednik Stensland in blagajnik Hering, ki sta utekla v Canado čez Duluth. Presunljivi prizori. Pred banko so se doigravali mnogi pretresljivi prizori. Zlasti pomilovati sta Henry Donato in njegova žena. Oba, stanujoča v Franklin parku, sta stara nad 70 let in sta vse svoje prihranke, okoli $1300, vložila v banko. Žena, ki je slepa, je stala jokajoča pred banko. Rekla je, da sta si ona in njen mož prištedila denarje v dvajsetih letih. Sedaj, ko denar tako zelo rabita, ga ne moreta več dobiti. Poštenjakovič Stensland. Chicago, 111., 9. avg.—Državni avdi-tor C. C. Jones je včeraj izjavil, da je ubežni bančni predsednik Paul O. Stensland kriv kazenskih dejanj, za kar je mnogo dokazov. Bržkone tudi blagajnik Hering. Predsednik Stensland je pred svojim odhodom na “počitke” priznal, da dolguje banki $1,-003,000. Ponaredil je 200 čekov po $1,-000 do $15,000. Policijski nadzornik Shippy je izvedel, da je imel Stcns-land izza treh let ljubavno razmerje z neko razporočeno ženo, s katero je utekel. Sedaj sta bržkone na vožnji v Evropo. Pričakuje se, da bodo hranilci dobili vendarle kacih 50 do 60 odstotkov svojih zahtev. Stensland ima baje zemljišč vrednih $500,000, ki se preneso na banko. Zion City. Chicago, 111., 5. avg. — Niti Johni Alexander Dowie niti njegov nasprotnik Wilburs Glenn Voliva ne bosta dobila nadzorstva nad lastnino v Zioo City. Tako je odločil zavezni sodnik Landis, ki je obenem imenoval upraviteljem Johna C. Hately, člana chi-caške trgovske borze. Ta ima voditi poslovne zadeve v Zion City za nedoločen čas in tretji torek meseca septembra bo na odredbo sodnikovo voljen cerkveni glavar. 7>353 salunov v Chicagi. Chicago, 111., 5. avg.—Z dnem 1. t, m. je dobila veljavo Harkinova ordinance ali naredba, ki skuša število salunov omejiti na enega za vsacifs 500 prebivalcev. Število 31. jul. izdanih licenc je znašalo 253, najvišje število, ki se je doslej izdalo v enem dnevu. Skupno število vseh izdanih licenc za tekoče licenčno leto je s tem' poskočilo na 7,353, katero število se v bodoče ne more prekoračiti, dokler se prebivalstvo tako ne pomnoži,, da: bo en salun pripadal na več nego 500 prebivalcev. Lani je znašalo število salunov 8,097, torej jih je sedaj manj 764. Rockefeller vesel. Kari trčili skupaj. Vermillion, Ohio, 4. avg.—Dve kari električne železnice Lake Shore sta danes popoludne trčili skupaj na nekem ovinku vsled nemarnosti nekega sprevodnika. Tri osebe so bile usmrčene in ranjenih je bilo 40, med njimi kacih 15 nevarno. Krvave volitve. Cold Springs, Texas, 4. avg,—Ob volilskem prepiru je bil danes E, B. Adams, na demokratičnem tiketu nominiran za davčnega asesorja, na mestu usmrčen, njegov brat Sam obstreljen v^glavo in smrtno ranjen in neki Williams, ki je prepir povžročil, je bil lahko poškodovan. Cleveland, O., 3. avg. — John D’. Rockefeller in žena sta semkaj dospela in stanujeta sedaj v svojem selskem dvorcu Forest Hill. “Kralj olja” je Židane volje in se veseli, kakor pravi, vse svoje stare prijatelje pozdraviti. Japonci in Združ. države. Petrograd, 6. avg.—“Novoje Vremja” posveča danes velik del svojib uvodnih razpredelkov članku, v katerem prorokuje vojno med Japonijo m Združ. državami ter hitro japonsko zmago, odvzetje Filipinov in otokov Hawaii ter zasedbo Californije po Japoncih. $18.00 v New York City in nazaj več $2.00 iz Chicage 28. in 29. avgusta! po Nickel Plate železnici, s povratkom iz New York City do 4. septembra. Trije vlaki na dan, moderno o-premljeni. Posamni obedi a la club, od 35c do $1.00, tudi a la carte in Opo-ludanski luncheon 50c, v posebnih jedilnih vagonih. Obišči ali piši: John Y. Calahan, General Agent, No. jo'/ Adams st., Chicago. 3 t 35 Ni znala šteti. Pri neki obravnavi radi ločitve zakona je mož navedel glavnim vzrokom za ločitev dejstvo, da njegovat žena ni poznala vrednosti denarja, katerega je nesmiselno trošila. Ona ni) nikdar skušala popraviti male škode in baš to je vodilo do tega, da so bile njene obleke vedno podrapane. Marsikdo je z ozirom na svoje zdravje ravno tako malomaren. Početkons bolezni je mogoče bolezen prav lahko ozdraviti s Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom in tako tudi rešiti življenje. Kadarkoli se probudite zjutraj in se čutite izmučene, aH da pridete h kosilu brez teka., in ako za delo niste tako sposobni, kakor običajno, rabite Trinerjevp ameriško grenko vino. Ako Vas čestokrat boli glava in ako ste nervozni, bledi in bolehni, ako je Vaš jezik pokrit z nenavadno slino in ako Van* oči pravilno ne služijo, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Jes. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Ogenj na razstavi. Milan, Italija, 3. avg.—Na razstavišču je izbruhnil ogenj, ki je upepelil poslopje olepševalnih umetnostij in paviljon, ki je obsegal arhitekturne oddelke italijanske in ogrske razstave. Nekaj časa so bile v nevarnosti tudi britanska, švicarska, japonska in holandska razstava. Vsled dragocenosti nekaterih razstavljenih predmetov cenijo škodo na $2,000,000 do $3,-000,000. , Drobne vesti. —Madrid, 7. avg. — Cesar Viljem namerava obiskati španskega kralja Alfonza septembra meseca. —Atene, Grško, 6. avg—Tritisoč rudarjev, uposlenih v rudnikih pri Lau-rionu, je danes zaštrajkalo. Ker se je bati izgredov, je sklicano vojaštvo. —Rio de Janeiro, Brazilija, 6. avg. Panameriški kongres je enoglasno sprejel načrt za razsodišča. —Paterson, N. J., 3. avg.—Bivši župan Wtn. H. Belder se bo pokoril 12 Nove alpske železnice. Ljubljana, 25. jul.—Otvoritvi nove Bohinjske železnice sledi najbrže 18. avgusta otvoritev Pyrniške železnice Dne 4. oktobra otvorijo še zadnji del karavanške železnice. Iz Celovca v Trst bo vozil brzovlak 5 ur 25 minut, ki rabi zdaj iz Celovca čez Beljak in Trbiž 7 ur 45 minut. let v kaznilnici, ker je osleparil svoje de, ki je sedaj pod raznimi poveljstvi, sodruge za $100,000 do $150,000. W. J. Bryan pride v New York City po svojem povratku iz Evrope, in zato bo Nickel Plate železnica voznino znižala iz Chicage tja 28. in 29. avgusta. Tiketi dobri za povratek iz New York City do 4. sep tembra. Chicaški kolodvor La Salle St. Station. Več pove John Y. CaJa-han, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago. 3t35 Cenena vožnja v New York City. Dne 28. in 29. avgusta bo Nickel Plate železnica prodajala tiketc v New York City in nazaj za eno voznino več $2.00 iz Chicage. Povratek iz New York City veljaven do 4. septembra. Za podrobnosti obišči ali piši: John Y. Calahan, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago. 3135 Česa ne uživaj poleti Poleti, ko pritiska vročina, ie jako bistveno, v preprečenje mučnih bolečin kolere, ščipanja, driske, griže-m sličnih neprilik, da se vsakdo zdržuje uživanja neprebavne hrane kakor so solata, paštete, nezrelo sadje, nekuhana zelenjava, zgodnji krompir, o-kuženo mleko, ledena voda itd. Seve-rovo zdravilo zoper kolero in drisko je lek, ki brž olajša v vseh slučajih« črevesnih bolečin in nerednostij ter se prijetno uživa, a deluje hitro i« gotovo, zato je postalo zanesljivo sredstvo v vsaki dobrourejeni domačiji. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah ali W.. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. - . Wil Razprodaja messt, J Pečena svinjska stegna, funt po., ne Ra?na svinjina, funt po...........ioc Kuhana govedina, funt po...........-3c Boneless Corn beef, funt po........6e pečena govedina, funt po...........6c Pečena rebra, funt po.............ijc Najboljši Porter House Steak, funt po............................ lic Round Steak, funt po........... ..oc Flank Steak, funt po...............fc Fresh Ground Wamberg, funt po..6e Svinjske klobase, funt po..........6c No. 1. šunke, funt po.............13c 'Domača mast, funt po..............toc Pridite in kupite in potrebščine ker boljšega blaga in nižjih cen ni dobiti v mestu. Buehler Bros. Co., 104 N. Chicago St., Joliet, III- Joliet, 111., 8. avg.—Kam pa v nedeljo? V Theilerjev park na piknik, ki ga prirede slovenska katoliška društva, pripadajoča k cerkvi sv. Jožefa, v korist slovenski cerkvi. Društva se abero o pravem času v svojih društvenih prostorih, odkoder odkorakajo le deseti sv. maši. Po končani službi božji bo velika parada, katere se udeleže poleg slovenskih tudi vsa tukajšnja hrvatska društva. To bo parada, ki si jo bo vredno ogledati. Za raznotero zabavo v parku bode; najbolje skrbljeno. Upajmo, da .nam vreme ne bo delalo zgage. In v tej nadi kličemo vsem Slovencem in Slovenkam, Hrvatom in Hrvaticam: Na veselo svidenje v nedeljo v Theilerje-vem parku! —Danes dopoludne so počastili našo tiskarno čč. gg.: Francis J;»ger iz Minneapolisa, Minn.; John Kranjec iz So. Chicage, 111.;. Anthony Mikš iz Bloomfielda, Minn.; in Malija Šavs iz mesta Delano, Minn. —Včeraj, t.' j-v torek se je mudil v našem mestu g. Math Hribernik iz La Salle, 111. in je posetil tudi našo tiskarno. —G. Frank Završnik in gospa soproga Mary, roj. Nemanich, žalujeta nad izgubo svoje prvorojenke Hermine ki se je v starosti petih mesecev zadnji petek po dvotedenski bolezni preselila v božji raj. Pogreb zemeljskih ostankov se je vršil v. nedeljo opoludne. Krsto so nosile iz hiše žalosti na voi in potem v cerkev štiri deklice, a druge štiri pa cvetje, ki so ga poslale v slovo prijateljske družine raznih narodnostij. Blagor mu, ki umre nedolžen! ____ . —Samo en Slovenec, g. Trlep, je v “armadi” jolietskih policajev, a ta se postavi. V pondeljek zvečer je dobil kolajno ali medaljo za najboljše streljanje. Angleški, nemški, italijanski in zamorski strelci so se namoč trudili, da dobe imenovano častno nagrado', a krasila bo prša našega rojaka. Dostavljamo, da se je tudi prejšnji policaj, g. Ivec, odlikoval in si o neki priliki zaslužil zlato medaljo za hrabrost. To so fantje! —Bolni so rojaki: Ive Jakrovič, že IS let železniški delavec v Marseilles, samec in brez sorodnikov v tej deželi; vsled solnčarice je napol zblaznel, nakar sta ga tamošnji župan in zdravstveni komisar pripeljala v tukajšnjo bolnišnico sv. Jožefa, kjer je pod oskrbo doktorja Ivca ter se naglo zdravi. —John Dernulc iz Rockdala ima kronično želodčno ulje in oslabljeno črevesje, kakor i appendicitis; pred tednom dnij je hudo zbolel, a pod oskrbo dr. Ivca se mu zdravje hitro boljša.— Hrvat Mandič je naglo obolel na vročinski pnevmoniji pred desetimi dnevi, a je že izven nevarnosti.—Martin Kočevar, 204 Jackson st., ima štiri otroke bolne na Škrlatici in so v kritičnem stanju. In John Venišnik ima tri otroke bolne na Škrlatici. Vsi so pod kvaranteno. —Ob North Chicago cesti se zdaj gradi, da je veselje. Alderman Anion Nemanich upa dograditi svojo impozantno stavbo na voglu Chicago in Ohio cest do dne 15. oktobra t. 1. Poslopje bo stalo $17,000 in bo zidano x dve nadstropji. V pritličju bosta dva ogromna prostora za “business”. Cela zgradba bo iz opeke in bo nudila krasno lice. Iz opeke bo zgrajena tudi stavba Franka Juričiča, nasproti Nemanichevemu bloku, ki bo stala do $8,000. In tudi tvrdka Stern & Son se žuri, da vkratkem pokaže, kaj premore podjetnost. Staro prodajalno njeno že premikajo na Indiana cesto, kajti žid ne mara ustaviti kupčije med gradbo nove štacunc. Iz vsega tega je razvidno, da se severni del mesta okoli naše cerkve čimdalje bolj lepša in povzdiguje. —Vprašanj? o povzdigu železniških ■tirov, držečifi skozi naše mesto, se vendarle bliža konečni rešitvi. Mestni svet je na posebni seji zadnji četrtek sprejel dodatno ordinanco ali naredilo, t. j. izpremembo načrtov za poy-~zdig Santa Fe želčznice skozi drugo vvardo, ki bo stal poldrugi milijon dolarjev. Sprejel je ordinanco z enajstimi glasovi, torej s postavno večino, kot jo zahteva najvišje sodišče. In sedaj se začne z delom na vse pre-tege, da se čimpreje izvrši za naše mesto velevažno podjetje, kot je “track elevation”. —Prvotne volitve so se vršile v Jo-lietu v soboto prav mirno. Mr. Snapp, republikanec, je bil nominiran za kongresnika iz 11. distrikta z večino 653 glasov; župan Barr za državnega senatorja z večino 1618 glasov; g. Parker za državnega poslanca z večino 279 glasov; g. Cullom za Združ. držav senatorja z večino 1030 glasov; g. Russel za državnega blagajnika, večina 873. Okrajnim sodnikom je nominiran Mr. Cowing z večino 1239 glasov; za okrajnega klerka g. Mot-tinger, večina 1364. G. Piepenbrink je kandidiral za okrajnega potrjeval ca oporok, a je propadel, in nominiran je g. Lang z večino 218 glasov To je vse, kar je vredno omeniti. Ude ležba je bila pičla. —Z glavnico $500,000 namerava neka nova družba zgraditi v Jolietu ali okolici veliko tovarno za kovno železo (wrought iron). Pravijo, da bo tovarna zgrajena v šestih mesecih. — Mestni zbor je v ponedeljkovi seji dovolil, da priredi “Central Trades and Labor Council” pocestni kar-nival prvi teden septembra meseca, začenši s ponedeljkom, dne 3. Trajal bo karnival ves teden. —V ponedeljek so našli v kanalu ob elektrarni truplo nekaj dni starega, neznanega deteta. —Prekrasen je Dellwood park, ki se je ž njim nedavno obogatilo naše mesto. Ko se dograde razne stavbe dvo rane in naprave, namenjene v razveseljevanje, bo baje “eden najlepših zabavnih parkov v državi Illinois”, torej nekak dunajski Prater. —Henry C. Knowlton; dolgoletni agent Santa Fe železnice, je umrl dne 1. t. m. Chicago, 111., 7. avg.—Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. v Chicagi je preteklo nedeljo 5. avg. pri svoji redm mesečni seji odločno obsojalo v Chicagi izhajajoči list “Glas Svobode” in njegovega urednika M. V. Konda, ker se vmešava v naše farne zadeve, ki njemu nič mar niso in ker se zaletava v našega duhovnika, ki še nikomur ni storil nič žalega. Obenem obžaluje, da je list padel na tako nizko stopnjo, da je pričel celo smešiti najsvetejši zakrament sv. Reš. Telesa. Anton Gregorič, predsednik dr. sv. Štefana. ZAHVALA. Povodom prebritkega udarca, ki nas je zadel s smrtje naše ljubljene hčerke Hermine nam je došlo od vseh sArani toliko odkritih in iskrenih dokazov toplega sočutja, da se ne moremo zahvaliti neposredno vsakemu posebej; izrekamo torej tem potom vsem; posebno bližnjim sorodnikom, ki so nam s svojim sočutjem izkušali lajšati našo bolest, svojo najtoplejšo in najiskren^jšo zahvalo. Joliet, 111., 5. avgusta 1906. Frank in Mary Završnik. Ely, Minn., 6. avg.—Cenjeni urednik: Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu “Am. Slov.”, ki je obenem katoliški unijski list. Živio! Sporočam o našej slovenski naselbini Ely, Minn. Vsa društva, katera ’se nahajajo pri nas, so se združila 5. avgusta v izlet na piknik. To veselico smo obBajali v novem shajališču, katero se je zgradilo pred par tedni. Bil je precej gorak dan, torej ne moremo zameriti, da si je človek privoščil kozarec dobre in mrzle kapljice. ^ arigrizek so bili pečeni jančki, tud z izvrstnimi smodkami smo bili postreženi. Obhajali smo pravo bratsko slogo. Zabava je bila z radostnim plesom in godbo. Omenjam in mislim, da Slovencem v Zveznih državah je dobro poznan g. Matija Pogorelc, trgovec z zlatnino. Tale rojak si je prizadeval in pridružil v naš izlet na piknik, in mislim, da mu ne bode iz spomina. Vse tiste moje znance, kateri so v Jolietu,*111. in so doma v starem kraju iz občine Suhorja pri Metliki, jih prosim, da mi pišejo ob svojem sedanjem času, kajti jim bodem zelo' hvaležen. Prikrajšal bodem svoj dopis, in pozdravljam Slovence v Ameriki, tebi, “Am. Sl.”, želim mnogo zvestih naročnikov in pred plačnikov. John Težak, P. O. Box 422. Calumet, Mich., 3. avg,—Dne 1. t. m. so se poročili v‘slovenski cerkvi: Martin Sirponič, fare Semič z Annie Šuštaršič rojeno na C^lumetu. Frank Sternisha z Mary Zunich rojeno na Calumetu. John Novak rojen fare Stopič z Katarino Madronič rqjena fare Vrh. ' —Že dolgo časa ni bilo toliko raznovrstnega dela po bakreni okolici kot pa ravno letos. In podjetniki se pritožujejo da kljub prilično dobrej plači ne morejo dobiti dovolj delavcev. Pri gradenju Keevenaw central železnice manjka delavcev. Tudi podjetniki po šumah se pritožujejo da jim je nemogoče dobiti dovolj delavcev. Po cestah je še prostora za mnogo delavskih sil in vsakdo kdor le hoče lahko dobi delo bodisi tu ali tam. . —Delavci ne daleč od tu oddaljenih Quincy rovov vstavili so delo ter zahtevajo 10 odstotkov naboljšanja plače. —Copper Range Consolidated Co. zvišala je zaslužek svojim delavcem za $2.00 na mesec. Zvišanje plače stopi veljavno od 1. avg. 1,500 delavcev je sprejelo zadovoljno tonovico. Copper Range Co. poseduje Champion Trimountain and Baltic rudnike. Gl. dvorani zanimiv shod faranov sv. Vida. Na shodu je bilo naznanjeno, da I je vendar končno rešena dovolj kočljiva zadeva, ki se tiče dušnega pastirja fare sv. Vida. Vkratkem ima dospeti nov duhovnik, ki bo—po zatrdilu odbora-—prevzel upravo fare. On je v bližnjem sorodstvu znanemu rojaku Zakrajšku, slovenskemu pogrebniku v Clevelandu, in je sedaj v samostanu frančiškanov v Kamniku; ime mu je P. Kazimir. Njegova pisma so bila na shodu prebrana in kažejo, da je imenovani gospod res vnet za dušni in telesni napredek Slovencev v Ameriki. —Zopet se je ponesrečila Slovenka, ker je bila premalo previdna s petro lejem. Dne 27. julija zjutraj je hotela Mary Trlep, 'ki živi na 1206 St. Clair St. (stara številka), na voglu Clifton in St. Clair ceste, napraviti hitro ogenj. Preje je že enkrat podkurila; potem pa je šla iz kuhinje. Ko pride nazaj, misli, da je ogenj že po-gasnil, vzame galono s petrolejem. Tedaj pa skoči ogenj iz tlečih drv v posodo, ki odleti na stran. Pri- tem se je Trlepovi užgala obleka. Začela je kričati in hotela iti v spalnico. Zgo dilo se je to ob pol šestih zjutraj. Mož skoči iz postelje in je bil še tako hladnokrven, da je vlekel ženo stran od vode, s katero se je hotela pogasiti ter jo pokril s svojim suknjičem. S tem je ogenj omejil, dasiravno je žena dobila težke opekline po levi strani. Mike Trlep, njen mož, se je opekel po rokah. Ravno pred nekaj tedni si je poškodoval nogo v tovarni v Col linwoodu in je moral ostati doma. Zadnjo soboto je šel zopet na delo, no, in sedaj zopet nesreča. Ženo šo odpeljali v St. Clair bolnišnico, Zdravniki izjavljajo, da ni nevarno, če le ni požrla preveč dima, ko se je prigodila nesreča. Mož je opečen na rokkh in na nogah, a ne nevarno. Takisto je dobil majhne poškodbe na prsih tudi bordar Lojze Lučevar. —Žalostno smo se poslavljali od pozemskih ostankov našega umrlega rojaka Ivana Purlarja, katere smo 27. jul. zjutraj izročili materi zemlji. Pokojnik je bil član društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J. V 25. letu njegove1 starosti, posegla je neizprosna smrt po njegovem mladem življenju in 24. jul. je izdahnil svojo blago dušo. Bil je oženjen, doma je iz Velikih Lašč. Po kojnik je bil čvrste postave in navdušen za svoj narod. Bolehal je na su-šici, katera ga je spravila v prezgod nji grob. —Kočevarica Jaklič, o kateri smo poročali, da se je opekla in še njeni štirje otroci, na McHenry St., je za opeklinami umrla malo dni po nesreči. —Iz Clevelanda je te dni odšlo okoli dvajset naših rojakov proti stari domovini. —Na policijsko postajo so pripeljali 81etnega dečka, ki je ravno prišel iz Avstrije. Ivo Malec se imenuje mali junak. Doma so mu okoli vratu obesili tablico, na kateri je bila prošnja skrbeti za dečka med vožnjo. Dobrosrčni ljudje so res to storili kaj radi. K'» je prišel v Cleveland ni mogel takoj dobiti svojih starišev, radi tega so ga pripeljali na policijo, kjer so mu kar najbrže postregli. Policija je tudi dobila dečkovega očeta, ki je ves vesel prišel po svojega sinčka, katerega je pred 6 leti, kot dveletnega otroka pustil doma. Vesel ga je peljal domov, kjer ga je mati z odprtimi rokami pričakovala. N. D. |04(H04040404 (H040404tH04(H04(H04t>4(H040*0*0«040404* —Trst, 18. julija. Vest, da je odstranjen samo-nemško-italijanski napis na postaji Gorica, je razburil tržaške Italijane. “Piccolo” poživlja Italijane, da se naj z vso silo upro, da Trst ne dobi slovenskega napisa, za katerega je dr. Rybar s poslanci “Slovan. zveze” na Dunaju posredoval. —Utopljenca so našli v Soči v bližini Gorice. Truplo «o spoznali. Ponesrečenec je mizar Edvard Andlo-vec iz Ajdovščine, ki je utonil, ko se je kopal blizu Solkana. —Smrtna kosa. V Gorici je umrl gospod Anton Fajt, pekovski mojster. —Ustoličenje. V soboto 30. jun. je bil v Gorici ustoličen novoimenovani kanonik preč. gospod Josip Pavletič, bivši dekan v Št. Petru pri Gorici. * —Mati biskupa dr.Mahniča umrla.S' Krka se piše: V soboto, dne 30. junija ob 5. uri zjutraj preminula je v Krku v 75 letu svoje starosti gospa Jožefa Mahnič, mati presvitlega dr. Antona Mahniča, škofa istotam, po dolgej in mučni bolezni previdena s svetotaj-stvi sv. vere v objerrpi in navzočnosti svojih sinov in hčeri. —Vsled mušjega pika umrl. V Pulju je pičila muha stotnika ondotnega trdnjavskega topničarskega polka Andreja pl. Slivnika, ki je 16. jul. na za-strupljenju krvi umrl. KOROŠKO. \ J —V novo ustanovljeni občini Bistrica na Žili je bil izvoljen županom gospod' Peter Žvaj, hišni posestnik in mlinar. Bistrica na Žili je poprej spadala k občini Starjaves. —Sneg zapadel. Vsled trajnega deževja je nepričakovano zapadel sneg po gorah na zgornjem Koroškem, odnosno v zgor. dravski dolini. Padlo ga je po nekaterih planinah^ do pol metra, tako, da so bili kmetje prisiljeni na planinah pasočo živino spraviti v varnost, da bi se ne prehladila. Od ponedeljka 16. jul. je postalo zopet lepo vreme. —Poročnik si prerezal žile. ..Na Reki si je prerezal žile poročnik Jelačičevega polka Rihard Stenta. Vzrok “nesrečna ljubezen”. —Nesreča v rudniku. V Ivancu na Hrvaškem je udrla v rudnik voda. Od 68 delavcev se je rešilo 66. Dva sta ostala v rudniku. Škoda je ogromna. USTANOVLJENO LETA 1893. vVSjkNK SA KSfSn GLAVNA PISARNA: * y 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TEL,EFON 3798 CORTLAN0T. Podružnica * 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 ! ZASTOPNIK I VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. A» A* Pošilja denarje v st»ro --------- domovino najceneje in najhitreje. Parobrodne listke ------------po izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do. spete V New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogoyyrite, Z velespoštovan jem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. * Sprejemam hranilne knjižit« Ih jih takoj izplačujeta. V zveži sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunajil, f * M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietn. J. IP. KING Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet. Kam pa danes? V Lockport! Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodite in česar ti še srco poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno* kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave. ANTON D0VJAK 9th St., Lockport, 111. Ako hočete barvati svojohišo, kupite “Patton’s Sun-Proof Paints” garantirana je za S let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL. i PREMOG! ♦ ♦ I TRD IN MEHEK, TER | n ♦ kok in drva <> ;; ZA KURJAVO <► 0 prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. 1 Stefan Kukar, o Northwestern Phone 1479. ♦♦♦♦♦♦< R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403 Cass St., nadstr.JOLIET. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : Telefon 1343. 229 N. Bluff St.:::::::::¡JOLIET, ILL. Jacob Pleše MESNICA. ¿uuiiiiiiii'iiminiiiiiiiiHH [911 'Ur i i:o t J , r ! i S JOLIE T, ILLINOIS ÏÏ1IIIIIIÎIIIII Ulillllllllllllllr Denar na podojilo. Posoj ujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo. katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam. C. W. Bruwn, preds Robt. Pilcher, podprnd» W. G. Wilcox, kasir. A. Schoenstedt, naslednik firmi Longhran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET. I. nadstropje. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržit» najboljše smodke. .TELEFON 2252. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke cene. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. M. F. L0UGHRAN, Loughrau Bldg. JOLIET, 1LL. Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posojuje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. ional Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja “TRIGLAV” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Tile? Ctaical Wh. 568 W. i8th St., Chicago 111. Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St.' Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio. HMMf Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovcnsko-katoiiški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SUYEKSM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. dr. Cerkev izraža to vero s tem, da da- Ta kongres je bil res dokaz, koliko je ob obhajanju tega praznika citati delujejo katoliški misijonarji za duše- vno zveličanje Indijancev. Ko so naši misijonarji v tej državi- delali leta in Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na A^ERllUNSKi SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarn:» telefona Chioavo in Interstate: 509 üredniätva telefou Ohicaso 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. tiste homilije ali razgovore sv. očetov, ki se v njih uči Marijino vzetje v nebesa, in sv. Petras Canisius pravi zato. leta za spreobrnenje, Indijancev, so vida telesno vzetje sv. Device sicer ni deli ob tem shodu 5000 Indijancev, ki člen vere, a da je pobožna in verjetna so prebivali v 300 šotorih, sad svojih misel, s katero naj se katoliški kristi- naporov v prošlih letih. Veselje je jan ujema. ! tudi bilo za vse gledati, ko je o tej Praznik Marijinega Vnebovzetja priliki 250 Indijancev prejelo sv. ob-spominja kot zaključni praznik spo- hajilo, 152 sv. birmo in bilo 25 kršče-minskih dni j. posvečenih njenemu sve- j nih. Tu na tem kongresu se je lahko temu življenjh, na konec angeljskega prav resnično ' spoznalo skrajno po-češčenja: "Prosi za nas grešnike, se-! trebo gmotne in duševne pomoči, t. j. daj in na smrtno uro.” Zato pravi sv. | potrebo duhovnikov, katehetov, cer-Alfonz Liguorski: "Marija je zapustila kva in šol. -Daši imajo čč. misijonarji ta svet in kraljuje v nebesih. Od tam V blaznico so odpeljali grofa Evgena Zichyja. Grof je najbogatejši veleposestnik in najvažnejša osebnost Ogrske. Starec na smrt obsojen. V Rzeszar- du je bil 8oletni judovski krčmar Jakob Štern na smrt obsojen, ker je umoril nekega kmeta. gleda ta usmiljena Mati na nas doli, ki se nahajamo v tej solzni dolini; smilimo se ji in obljublja nam svojo pomoč,, če hočemo biti iste deležni Prosimo torej vedno,- da nam zavoljo zaslug svojega Sina doseže blaženo smrt." VELIK SHOD KATOLIŠKIH INDIJANCEV. trdo delo, dasi morajo na stotine milj potovati v snegu in dežju, dasi se vozijo po več dni j po preriji, kjer se ničesar ne vidi kot nebo in peščena tla, kjer se nikogar ne sreča in je mnogo drugih težav, dasi morajo kakor omenjeno, prestajati vse te neprilike in skrbi, vendar to delajo z največjim veseljem iz ljubezni do Boga in v dušno zveličanje Indijancev. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates .sent on. application. i' 7- 'v "T* cerkveno: KOLEDAR. 12. avg. Nedelja io, pobink. 13- “ Pondeljek Hipolit ■ f 4- “ Torek ,. Evzebij. f5,i i6„r| f-7- “ Sreda" ' Marijino Vne- Četrtek Rok. . . Pet?k ...i: •t Ljberat. l8. 3f.‘‘ Sobota Helena. « ksAft'.- : VELIKA MAŠA. (r5- avg.) Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega. Jutri bo pa vel’ka maša, Bo Marija v nebesa šla. In za saboj bo peljala Vse te fante ledične. Ona jim bo tam delita Vsim te zlate pušcljce. In za saboj bo peljala Vsa. dekleta ledična. Ona jim bo tam delila Vsim te rdeče kranceljne. In za saboj bo peljala Vse te žene zakonske. Ona jim bo tam delila Vse te bele lilije. In za saboj bo peljala Vse te može zakonske. Ona jim bo tam delila Vse te plave lilije. Narodna. MARIJINO VNEBOVZETJE. Praznik Marijinega Vnebovzetja je krona vseh spominskih dnij, ki jih cerkev obhaja v čast Materi Božji. Gospodov Vnebohod in Marijino Vnebovzetje, se razlikujeta že tudi v cerkvenem, t. j. latinskem jeziku: Hry: se imenuje “ascensio” (vnebohod), v znak, da je šel Kristus v nebesa po -svoji moči, zadnji sej imenuje “as-sumptio” (vzetje), v znak, da je bila sv. Marija po posebni milosti božji v nebesa sprejeta. O smrti in zadnjih urah Matere Gospodove nam pripoveduje ustno izročilo. Po Izpovedi patriarha Juve-nala, ki se sklicuje na staro in določno izročilo, je sv. Marija ostala na •zemlji še-nad dvajset let po vnebohodu Gospodovem. Tudi iz notranjih vzrokov je verjetno, da je Mati Gospodova -stala ob strani mladi cerkvi še s svojo molitvijo in svojim čed-nostnim vzgledom. Kot pomoč kri-stijakhv je. postala za vsako dobo vzgled. Cerkveno poročilo iz Jeruzalema poroča nadalje, da je umrla bolj iz hrepenenja po združitvi s svojim sinom nego, vs.lcd kake- bolezni. "Ogenj božje ljubezni.” pravi sv. Bernhard, “je razvezal dušo in telo, da je Milostipolno združil z njenim sinom." Pred svojo smrtjo je rekla apostolom v zadnje slovo: "Bodite blagoslovljeni! Nikdar ne bodem prenehala, za Vas moliti." Smrtna soba se je napolnila z nebeškim bliščem. Apostoli-so nesli potem sveto telo v pripravljeni grob in ga zaprli - kam e-' fiom. Po poročilu patriarha Imenala so baje potem apostoli z verniki ob grobu tri dni prepevali himne in psalme. Tretjega dne je prišel tudi Tomaž, ki ni mogel priti k smrti sv. Device. , Da jo še enkrat vidi. je j>o-sil' sveti zbor apostolov, odpreti mu grpb. Odprli so ga. a bil je prazen: mil duh je vonjal iz njega, in lilije so vzklile, kjer je ležalo sveto telo. Tako so že izza davnih časov v krščanstvu smatrali za istino. da je Bog občuva! telo sv. Device trohnobe in je vzel , takoj v neb -a. Najodličnejši cerkveni učenjaki' mislijo, da je bila sv. Devica ne samo po svoji duši, ampak tudi s svojim telesom vzeta v nebesa. V. raznih stoletjih spričujejo io cerkven-, vero lld.etons iz Toleda. Pet rus 1 >00 o r:, Tourfž Akvinski in Dne t2., 13. in 14. julija se je vršil letni kongres ali shod indijanskih misijonov države South Dakote v mestu Pine Ridge. Ta veliki shod je bil zopet dokaz o veliki ljubezni katoliške cerkve, skrbeti za blagostanje svojih otrok tako v duševnem kakor tudi v gmotnem oziru. Pri tem sestanku 5000 Indijancev iz raznih misijonov, Pine Ridge, Rosebud, Cheyenne in Standing Rock, je bilo lahko videti, kako so se ti sirotni Indijanci veselili, da so otrbci katoliške cerkve. Od blizu in daleč. 40, 60, 80, 400 milj oddaljeni, so prišli ti Indijanci s prtljago, vozovi, šotori itd. v zborovališče. V sredo, dne 11. julija popoludne ob 2. uri se je zbralo okoli roo Indijancev ob Pine Ridge-agenturi. kjer so pričakovali mil. škofa Stariho, našega slavnega rojaka, in prečastite . goste. Ob prihodu škofovem so se Indijanci na konjih razvrstili v’ ospredje. Na čelu jim je ja'Wal predsednik kongresa Aleks Mousseau, z zastavo . Združ. držav. Bilo je res kaj vzpodbudno in zanimivo, gledati ta sprevod. Ko se je približal Holy Rosary-rrusijonu, so spet stali v'vrstah drugi Indijanci, na stotine moških; žensk in otrojc v pristni indijanski noši. .Škofa so vedli v misijonsko cerkev med' glasnim ve selim petjem. Nato je podelil mil. škof vsem svoj blagoslov. Ob' s, uri so se zbrali v krogasti dvorani mil. g. škof Stariha^, preč. g. ..Ketcham., -ravnatelj urada 'za katoliške 'Indijance v VVashingtonu, in 12 misijonarjev. Potem se je z molitvijo in indijanskim petjem otvoril veliki kongres. Po vrsti so prihajali nato Indijanci in Indijanke ter segali škofu v roko, rekoč "Howl”, t. j. “Veseli me, videti Vas”. Ko je bil ta- obred končan, je škof govoril nekoliko besedij v spodbudo. Reke! je, naj med kongresom navdušeno delujejo, kajti razpravljalo se bo o važnih rečeh. Tudi ga veseli, da jih je toliko navzočih. Nato je govoril g. Bordeaux. Indijanec iz Rosebuda, ki je bil tolmač v kongresu. Potem je govoril Father Ketcham. Povedal je, da ga zelo veseli, bit: navzočim pri tem kongresu, a z druge strani rriu je žal. da ni vstanu govoriti Indijancem v njihovi materinščini. Rekel je, da so dakotski Indijanci najboljši indi janski rodovi, polni duha in havduše nja za sVdjO sveto vero. (Velika po hvala.) Potem sta govorila Red Willow in posebno Short Log, 85 let star Indijanec, ki je prejšnja leta spremljal preč. otca De Smeta, pijonirja-misijonarja.' Tudi glavar Blue Horse, ki je bi! preje prijatelj Red Cio.uda, glasovi tega indijanskega glavarja, je govoril nekaj besed in bil predstav-;en mil. škofu. Nato je predsednik "-ir-sa. Vek s. M basis ¿ati, zaključil uvodni obred in zborovanje.. Druzega dne so se začela prava zbo-C N 8. uri zjutraj je bila kon-gresuri. sv. maša. ki jo je čital mil. škof, ftli 10. tiri je sledilo prvo zborovanje. Najprej so iz vseh krajev, kjer biva . skupaj večje število katoličanov, nastopili moški, da so dajali odgovor, kaj so tamkaj storili ljudje za yzdr-zanje in razširjenje katoliške vere. Da sp zborovalci ostali živahnejši, so tupatam zapeli kak p krščansko pesem. Drugi predmet je bilo šolsko vprašanje, ki že dve leti razvnema ljudstvo, kakor znano. Jasno ih natančno* ie Rev. Ketcham razložil celo vprašanje, tako da so se vsi prav popolnoma vza-'I 'V -’ji". Seveda se je -: k • ; izrekla želja, da se tudi za prihodnja leta dovoli pogodba za katoliške šole. Posebno pomenljivo je bilo. ko je gospod škof vstal in govoril proti pijančevanju. kojemtt so Indijanci udani že od pradavna. Njegov govor je napravil globok vtis. Medtem . so misijonarji neumorno delali. Dpučevali in pripravljali’mnoge Indijance za sprejem v katoliško cerkev. In približal se je zadnji dan kongresa: Škof Stariha je 'daroval slovesno pontifikalno sv. mašo. Pro-Špoved 'je imel mil. gospod škof. Opominjal je Indijance, naj žive k'ot dobri katoličani in dajejo dober vzgled. Zdr-žujejo naj se opojmlppijač, razporoke in mešanih zakonov; in starši naj po-1 siljajo svoje otroke v katoliške šole. Mil. škof je govoril 4^-lo ure,; a nje-' MOLČI IN MISLI. Žetev na Ruskem. Iz Rusije prihajajo vesti, da bo tamkaj letos sploh dobra žetev. Nepovoljna žetev bo le v pokrajinah ob reki Volga. 3600 kron za jedno rožo. Znano je, kako ljubijo nekateri meščani cvetlice. Zato se v deželah, v katerih je več velikih mest, mnogo ljudi bavi edino le z gojenjem cvetlic. T11 se prirejajo razstave, ki privabijo odlične poznavalce cvetlic. V nedavno prirejeni razstavi cvetlic v Frankobrodu v Nem čiji, bo razstavljalec, čigar cvetlica bo spoznana za naj lepšo, dobil 3600 kron nagrade. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, gove izvrstne gpfbyb' segle 1 jançev. Škofu uljudfiost sta s varit ve ib besede so srca' teli ubogih Indi-u požrtvovalnost in h že davno pridobili ljubezen in zaupanje vseh Indijancev. Po pridigi je bila podeljena sv. birma; potem so dali “plctlge-”, t. i. so slo-ve.-no obljubili‘tisti, ki se hočejo rado vol jnq zdrževati opojnih pijač. Neto ,se je pela zahvalna pesem “Te D e um , in s tein je bil veliki indijan-ngrčs Naključen. Da, molčati, ko bi ljudje tudi le mogli. Koliko se izblekne od zore do mraka, da nima ni glave ni repa. Koliko se celi božji, dan govori na dolgo in, široko o ničevnih, komaj besede rednih styareh. So ljudje, ki morajo celi dan govoriti, in če tega ne morejo z, drugimi, pa morajo sami s sabo. So možje in mladenič^ žene in dekleta, ki resno govore o najničnejših reçeh, katere mislitelj molče preide. Da, ljudje so. in tacih ni malo, ki mislijo, da to kaže, da stoje na posebni stopnji, da to priča o njih živahnem duhu. Nikakor ne, mislec ima zate samo pomilovalen smehljaj, ki gg smatraš za spoštovanje. Nikogar nisem izvzel, in tako je tudi. . Kdor mnogo zahaja med ljudi, lahko vsak dan lo opaža. Na ulicah, v rç'st^v-ranfih, v salunih in ¡ne redkokdaj v svoji domačiji. Kaferi', ničemurnosti govore'tu mo’zîcki ihi?ej|ice, o‘znancih in sorodnikih, o.; krajevnih čenčah ¿n mestnih novicah,';o tem, kako se drugi oblačijo, kaj drjigi delajo.gli st» govorili. Pri tem se popolnoma -pre? žira, da je marsikatera besedit- neresnična, Sa-bi bše marsikatera. :,b,eseda rajši, zamolčala. Molčati! jojtnene, ift še''¿eW"feiifnužbi, v sallbnu, tu ne sme utihniti govorica, tu Se 'treba «odlikovati z zgovornostjo, tu se treba-.poka-zati, četudi samo s—plitvim dovtipom. Da, da, tu .sed; marsikateri rrtislitelj molče kot gost, kaj naj govori'? Saj jih je toliko tu, ki stvar vzdržujejo, večinoma s šalo in dovtipom. Mladeniči in mladenke se neprestano'hehetajo pripovedujoč si svoje prtgodke, ki pravzaprav niso nobeni, nekatere starejše ženske skušajo, tekmovati v besedičenju o najničnejših kuhinjskih in domačih zadevah. Vsaka hoče v svojem gospodinjstvu prednjačiti.Druge čenčajo o svojih sosedih. Mladi gospodje se mislijo najbolj izkazati, če v toli- in tolikrat pripovedujejo svoje burke, ait se pa bahajo, da vse bolje vedo nego starci in se predrzu-jejo, spravljati na dan konec stvari, ne da bi vedeli kaj o začetku, ali ker .se v sedanjem času toliko uči, to 'so kakor liščki pisani in navajajo zdaj tega'zdaj onega učenjaka, seveda modernega. Stari 'gospodje, če se še niso umaknili k igri, mislijQ storiti najbolje, če pogovor poprajo ali. pa se predstavljajo kot politiki, finančniki ali celo kot ljudski osrečevalci. Tristo 'rriedvedov, kaj se tu vsega ne premlati! Da, koliko se dostikrat govori, če sta samo dva človeka skupaj. Takozvano tajnovanje -ali skrivnostno žlobudranje,-1. j. govoričenje o nenav e tu več ikokdaj namenom rečena, škodovati. ■ " < Da, to so besede, ki jih lie ustav», ko so izrečene in ki o njih ne veš, kj-ko se uporabijo. Da, to so besede, ki jih ne ustaviš, ko .50 izrečene in ki p njih ne veš, kako se uporabijo. Kolikeri pošten, vrl človek se tu sramoti, in to delajo dostikrat ljudje, ki ne bi imeli pravzaprav nič govoriti O njem. Dostikrat se človek koga ogiblje, ker se je reklo o njem to in to, da, časih se tak skrivaj žalosti. Cesto je samo ena beseda in iz te jih postane deset in dvajset, cela pripovedka nastane iz'njih, dostikrat popolnoma laž, ki njenemu začetniku nič ne koristi, a ‘ cesto prav mnogo škodi tistemu, ki se ga tiče. Da, vedeti ni mogoče, kaj se napravi iz ene besede. Zato bodimo previdni v govorjenju, . ne govorimo o vsem, kar vemo, in ne katerimkoli ljudem. Beseda bodi izgovorjena vedno o pravem času in na pravem mestu. Plemenito je, če se nikdar ne govori o pogreških drugih k drugim, na pravem mestu je beseda k tistemu govorjena, kis je napravil pogrešek. . .Ampak to je baš čudno, predno tacega človeka posvariš, greš rajši k drugim in poveš pogrešek (Rtlje. Kaj ne, ljubi čitalec, šaj ti ne delaš tako, saj ti si katoličan; ampak vem, da te dostikrat peče kaka beseda na jeziku; glej,, ali ne bi bila to priložnost, doprinesti žrtev? Uči se molčati in .govori o pravem času. To kaj pri-stoji tistemu, ki to zna, potem pa tudi velja nj.egova beseda. Gotovo zahajaš med ljudi, poslušaj bolj in manj govori, zlasti bodi previden v pritrditvah. Pomisli, da boš datai odgovor o vsaki nepotrebni besedi. Brzojav brez žice spojen z navadnim brzojavom. Josip Rodet je iznašel način, po katerem je mogoče spojiti brezžične brzojavne postaje z navadnimi žicami. Te iznajdbe se bodo poslužili pri prekomorskih brzojaviti. Preko morja bo vodila brzojavna proga brez žice, ki se bo na bregu spajala z žico navadnega brzojava. Ta bo prenašala potem brzojave v notranje dežele. •dri lo zočnikih, je tu večinoma glavna Stvar, beseda redkokdaj «resnična in .ce;-!z —V St. Paul ali Duluth. Tiketi do St. Paula po $16.00 in Dulutha $20.00 veljavni za povratno vožnjo na , prodaj vsak dan poleti. Vse podrobnosti ti naznani agent zaiikete na Santa Fe kolodvoru H. C. Knoivlton. 4133 Grof in perica. Iz Frankfurta j a v« ljajo, da se je poročil grof Erazem pl. Erbacli-Erbach z mlado in lepo hčerjo neke perice. Seveda nasprotujejo in,ao.nasprotovali temu grofovi stariši in. sorodniki. Naposled se 'jim je bo srečiio mladi par razdružiti. Grofa so spravili v neki. institut za. bolne na živcih, njegovi kttisni' soprogi so pa odredili mesečno 200 mark. Hotela je sicer pc-tomusodnije več, a so jo za-•vr-nili; • 85lctni zaročenec in 14 letna nevesta. Te dni je tožil 8;jletni starec 18-letno ženo na Dunaju'zato, ker mu je ta^pred štirimi leti obljubila s svojimi stafisi vred, da ga bo poročila, če bo skrbel do 18. leta zanjo. Starec je izjavil, da je tako storil, a nezvesta zaročenka je poročila drugega. Zahteval je torej,'da se mu povrne' ves denar, ki ga je zanjo potrošil. Obto ženka pa je trdila, da je vsi skupaj laž. Razprava je b.ila .zelo zabavna. Čebelin pik za zdravje. V Filadelfiji je pustil neki Frank MacGlyun, da so mu čebele opikale ves- hrbet. To je storil v. navzočnosti 2000 ljudij, ki jim hoče dokazati, da pomaga čebelin pik zoper revmatizem. Istotako se je pustil ravnotam opikati Henrik Twir nig, učenec prvega, po vsi roki. Do-zdaj še to zdravljenje ne kaže uspeha Za enkrat ima prvi ves otečen hrbet a drugi vso zateklo roko. ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 Jj, let. . T. V vseh lekarnah, 25 ^lAin 50 centov, ali pa pri izdelovalca. F. AD. RICHTER & C0., 215 Pearl St., New York. Velika prodajalna krasnega blaga. Zlati ženitovanjske prstani. Raznih vrst in velikosti. USE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da bo pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast e zelo okusna ter je garantirano lista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1013 H. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Cesar Franc Jožef na pomorskih vajah v Dalmaciji. Dne 10. septembra odpotuje cesar z Dunaja proti Dubrovniku v spremstvu prestolonaslednika. Cesar se ni od leta 1875 udeležil vaj v tamošnjih vodah. Vaje bodo trajale tri dni. Sodelovali bosta dve diviziji z 11 ladjami in tretja divizija s šestimi ladjami in nekoliko torpe-dovkami. Ker se bodo vršile tako-zvane kombinirane -vaje, bo sodelovala tudi kopna armada. Joseph Cannon, govornik narodne poslanske zbornice, nasprotuje omejitvi priseljevanja in proglaša nevarnost, pretečo po priseljevanju, za čenče. Nekemu bogatemu Američanu, ki viha nos nad ubogimi priseljenci, je Uncle Joe rekel nedavno sledeče: “Rajši bi videl ob moji strani najrevnejšega delavca, ki se je priselil iz Evrope in služi svoj kruh zase in za svojce v potu svojega obraz, nego de-želana milijonarja, ki si ni pošteno zaslužil niti dolarja svoje žive dni.” Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev n Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah N. W. teief. 927 Chicago telef. 2794 122 Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL. Vzbuja občudovanje zdravnikov. /.ahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker S vet» gorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želo- dčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito: Plučtiice, na duho terVse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej Pilse Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago FRANK MEDOSH M78 Ewing A ve ., vogal 96th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, lil. G OBtilniéar .... Izdeluje vsa notarska'dola, prodaja šifkarte ter pošilja denar v »taro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TBhEPaOHE; SQÇTa CSÍCMK) 'J» 0*0000000000000000000000 DR. STRUZINHKY, 809 ». CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI GAS. S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, 111. Šivam in popravljam in čistim obleke « Po najnižji ceni Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda << Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen d rožni k in fino slivo* te Fino meška: el vino po 50(V galon. Na zahtevanje pošjetn uzoroe. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Goat ra Conta Co.,Cal. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 Pozor Slovani! Pridite na * veliko razprodajo raznih oMefcza m isie, čsrijer,lclaluliOT srajc ter druge mešane .robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni. Prodajam tudi šifkarte za vse linije. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ, 920 N. Chicago St...JOLIET. ILL. •♦♦»♦♦»♦••••o»»♦•♦»♦•»»»»♦ i Slovencem in Hrvatom i v Jolietu in po vseh Združenih državah na znaj a m, da -mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdaitj Ge želite kupiti dobro loto ‘ogla site se osebno, telefouicno alt pismeno pri’ mojemu sioven-. skentu zastopniku g. IG. ČESNIK, R. D. 5. Phone 183 R N. W. X C. E. ANT RAM, lastnik. ! Ta prodajalna je ena uajvečjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni. Vse blago je jamčeno. fl-5 ROBT P. KIEP ZLATAR, 207 N. Chicago St. JOLIRT Tki Joliet National M Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL 1100,000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik, ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Pozlačena ura za $3,9« ie nikoli al alla «oaajaaa. na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Jš?jar se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišečo smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. — izdelovalci ■ Na drobno se prodajajo povHod, na debelo pa na v JEtooIidale. 111. Piškur & Pikolj, Chicago Phone4d53. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. .Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦»»»»» MAUSAR BROS., 20Ö Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... .SLOVENSKA GOSTILNA. V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. 4257. Mi vara poSljemo z» prost prc- fl«d 14 karatno ztmto uro e verna pokrovama, z goraiim navijakoin in z nafinejaem ko -esom, C. O. If. le »a ¿3.9$ in expresne stroške. Jaratona j» za 20 let, verižic« z vsako uro, Ta ura ne ho postala Črna ka-¿or druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnik«. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nato ppftljete 93.prideiioni* k uri še prstan* ali nož zA»tonj iij pošljemo vso po. pošti ne da hi vas kaj stalo. 13«to uro dobi to če jih kupite šest. Pri" naročanin-i • naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. IH. Bloc k * CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, IH John Stefanie Slovenska gostilna TROST & KRETZ HAVANA IN OOMACiiH SittOUK. PoscbcioHt «o riaše "Tue ü. S.’ME ia ‘leerscliaaa^k 108 Jefferson cesti v Jofifet* ¡Us, Prvi slovensko - hrvaški “DOM” Izvrstna gostilna it ¡er »e toči vedno «veže pivo tu druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Kojaki dobro došli. MiliCimtif NiiH Bik J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. S 0*0*0*0*0*0*040* 1 1....:: K. S. K. 0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+>+0+:>+C>+0+0+0+ ž J JEDNOTA (s> • • Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:..............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. H. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:............Rev. John Plevnik, 620—ioth St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111. FINANČNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 9$th St., So. Chicago, 111. 'i PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. ' Martin Kremesec, 503 W. i8th Place, Chicago, 111. R^. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111 PRIZIVNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. j Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, UL VSEM PODREJENIM DRUŠTVOM K. S. K. JEDNOTE NA ZNANJE! Glasom pravil odobrenih na VIII. glavnem zborovanju se naznanja vsem slavnim društvom, da se prične prihodnje, t. j. IX. glavno zborovanje K. S. K. Jednote prvi pondeljek t. j. prvega dne meseca oktobra t. 1. v Waukegan, 111. Natančni čas pričetka kot tudi prostor zborovanja se objavi pozneje. Podrejena društva se s tem opozarjajo, da si na svojih sejah meseca avgusta izvolijo poleg svojega rednega delegata, še toliko število dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila, in to izmed svojih Jednotinih članov, ki sa zanimajo za blagor K. S. K. J. kakor tudi za napredek slovenskega naroda. Vsako društvo bo prejelo od glavnega tajnika poverilni list, katerega mora društveni odbor izpolniti in s svojimi podpisi ih pečatom društva potrditi. Delegat brez poverilnega lista ni opravičen vde-ležiti sa zborovanja K. S. Jednote. V poduk krajevnim društvom so navedeni tukaj odlomki pravil, tičečih se delegatov: r “Delegati se morajo ob vsakem Jednotinem zborovanju skazati s spričevali od svojih podrejenih društev, da so postavno izvoljeni in vsak uradnik ih ud Jednotinega zbora se mora skazati s spričevaiom, da je dober ud svojega pedrejenega društva. Podrejena. društva smejo poslati pq jednega delegata ed vsacih iz do 100 udov. Od ioo do 200 udov dva, i. t. d. Dolžnost delegatov je udeležiti se zborovanja Jednote in pospeševati njen napredek.” (Stran s). “Zastopnik društva je ob jednem tudi delegat, kateri ima pravico zastopati društvo pri glavnem zborovanju Jednote. Nobeno društvo ne more biti zastopano pri glavnem zborovanju po kakorsr.emkoli si bodi pooblaščencu drugega društva, ampak le po udih svojega lastnega, pravilno izvoljenih." (Stran 45). “Žene delegatinje ne morejo zastopati svojega društva pri glavnem zborovanju; pač pa si lahko izvolijo delegata izmed moških udov društva ustanovljenega v istem mestu in spadajočega h K. S. K. Jednoti, kateri jih ima pravico zastopati pri glavnem zborovanju”. (Stran 39, člen 25, točka i.j JOHN R. STERBENZ, predsednik. JOSIP DUNDA, glavni tajnik. PRISTOPILI ČLANI: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, UL, 10087 Peter Muhič, roj 1875, spr. 9. avg. 1908 Dr. št. 247 članov. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 10088 Leopold Gregorič, roj 1882, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. 82 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 10089 Janez Jerina, roj 1881, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. 28 članov. K. društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 10090 Janez Lekan, roj 1887, 10091 Jožef Bambič, roj 1887, spr. 9.avg. 1906. Dr. št. 201 člana. K. društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 10092 Franc Gorišek, roj i88i, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. 49 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 10093 Franc Kastelic, roj 1887, £0094 Ignac Fink, roj £883, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. 30 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Midi., 10095 Stefan Fa-gnar, roj £882, 10096 Matija Mataja, roj 1876,: spr. 9. avg. 1906. # Dr.: št. 85 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 10097 Avgust Kornovsky, roj £869, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. 24 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Štefana £, Chicago, lit, 752 Janez Prah, 6- avgusta £906. L. dr. št. too članov. II. dr. št. £36 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springheld, UI.> k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 6989 Matevž Gajšek, 9337 Sebastijan Pošebal, 3. avg. 1906. :l: ; ; ' ( v ■ (g I. dr. št. 40 članov. II. dr. št. 23 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI: K društvu sv. Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 6534 Janez Lesnik, 30. jul. £906. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7845 Franc Lipoglav, 4. avg. £906. Dr. št. 57 članov. SUSPENDOVANI ČLANI: Od društva sv. Cirila m Metoda 8, Joliet, 111., 8063 Jožef Piškur, 4034 Franc Omejec, 31. juliji 1906. Dr. št. tor člana. Od društva sv. Jožefa 56, Leadviile, Colo., 5849 Mihael Skala, 3526 Alojzij Usnik, 4667 Anton Košak. 9453 Anton Kraiič, 9455 Janez Knaus, 9657 Jožef Meglen, 6484 Jožef Zajc, 9457 Ludovik Lavrič, 3. avg. 1906. Dr. št. ie8 članov. Od društva sv* Frančiška 66, Cleveland, O., 8526 Anton Bradač, 30. julija £906. Dr. št. 28 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8295 Franc Skala, 6. avg. £906. Dr. št. £24 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv. Barbare 74, Springfield, UL, 2814 Ivana Bučar, roj 1888, 2813 Marija Hrvat, roj £884, 28e6 Alojzija Barlič, roj 1883, 28(7 Ana Potrebu- ješ, roj 1878, 28x8 Marija Kužnik, roj 1877, 28E9 Marija Busch, roj, 1874, spr. 9. avg. 1906. Dr. št. £3 članic. PRESTOPILE ČLANICE: Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Štefana E, Chicago, IIL, 2097 Rozalija Prah, 6. avg. 1906. I. dr. št. 31 članic. II. dr. št. 27 članic. Od društva sv. Barbare 74, Springtieid, UL, k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 2607 Amalija Gajšek, 3. avg. £906. I. dr. št. 7 članic. , II. dr. št. r članico. IZLOČENE ČLANICE: 'Od društva Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, O., 2469 Marija Lenček. 8. avg. £906. Dr. št. e6 članic. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. £. avgusta 1906 je štela K. S. K. Jednota 8492 članov in članic; članov sa mi je 6563, članic pa £929. Čisti narastek v mesecu juliju je znašal 159 članov in članic. To je največji napredek, ki ga je imela naša Jednota tekom leta v enem mesecu. Tudi število društev je poskočilo za 37 tako da je zdaj ■ v Jednoti skupno 83 društev. Prav umestno je, da tukaj vskliknem: "Rastite in množite se!” Tajnike podrejenih društev prosim vljudno, da mi v teku prihodnjih par ‘tednov pošljejo izmed članic svojih dr. itričaa onih. ki stanujejo v stari domovini. Poleg imen naj dostavijo tudi Jednotino številko \rsake članice. Ako pa kako društvo nima nobene take članice, ki 'živi v stari domovini, naj mi se to vsejedno sporoči, s tem, da mi tajnik naznani, da nima njih društvo nobene članice živeče v stari domovini. L'panx, da sobratje tajniki v kratkem vstre-žejo ti želji, ker je ista važnega pomena. Vsa društva naj mi blagovole naznaniti imena svojih delegatov, ki jih bodo poslala na prihodnje glavno zborovanje. Važnega pomena je, da so vsa društva zastopana na tem zborovanju po svojih delegatih, da ne bo nihče potem mogel reči: ‘‘Manjšina dela postave ¿:; večino!” Seveda Ima vsako društvo s poslanjem zastopnika na zborovanje, tudi nekoliko stroškov), toda vsakdo naj bi vedel, da je ta denar dobro izdan, ker se gre. za stvar koristno celi Jednoti. *Ko bi vsa društva poslala svtpje zastopnike, potem bi jih bilo na zborovanju gotovo več kot sto, in tedaj bi bilo mogoče vsak predlog vsestransko razmotrivati, da bi bil prijagoden razmeram ne severu in jugu, vzhodu in zapadu, da se bi mogle upoštevati vse okoliščine ter narediti postave pravične vsem društvom ne glede na njih kraj. in se tako dosegel pravi vspeh za vso JednOto kot ga je želeti. Poverilni list, ki je bil poslan 9a društva, naj obdrži eden delegatov do-tičnega društva t«*r ga prinese seboj na zborovanje in tam odda poverilnemu odboru, ki ga bo imenoval predsednik ob otvoritvi zborovanja. To naj si vsako društvo zapomni, da ne bo poverilnega lista meni pošiljalo. Kakor je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja Jednote, tako je za vsakega uradnika in člana stalnega odbora Jednote potrebno spričevalo, kažoče, da je dotičnik dober član svojega podrejenega društva in Jednote. To določujejo pravila na strani peti, pod zaglavjem "Udje in delegati.” Zaradi tega naj se vsi uradniki in člani stalnih odborov preskrbe s temi spričevali, ki ga jim izda njihovo društvo. Da se bo moglo zborovanje vršiti vspešno ter da se bo moglo završiti brez vsake potrate časa, opozarjam vse udeležence prihodnjega glavnega zborovanja na člen V. Jednotinih pravil, stran 17, kjer je govor o “Premembi zakonov.” Ako se bo upoštevalo kar je tam povedanega, se bo gotovo prihranilo mnogo časa. Pri mnogih Jednotah je v navadi, da se v glasilih dotičnih Jednot jeden ali dva meseca pred zborovanjem razpravlja o 'vseh različnih in potrebnih prenaredbah, ki naj bi jih upoštevalo potem glavno zborovanje dotične Jednote. Tako naj bi bilo tudi pri nas. Vsak udeleženec zborovanja ali pa tudi «sak član Jednote, naj se že udeleži zborovanja ali ne, bi se naj poslužil te orilike, pametno premislil svojo stvar, ter svetoval potom glasila Jednote kar se mu vidi, da bi služilo v splošen prospeh Jednote. Urednik glasila naše jednote bo to gotovo in z veseljem uvrstil med predale svojega lista. Tako razkrivanje nasvetov prinese lahko na dan najboljšo točko, ki bi se je drugače ne upoštevalo. Zatorej naj bi si vsak član Jednote vzel nekoliko časa, proučil sedanja pravila ter potom glasila razodel ono, kar se mu zdi koristno dobrobitju cele Jednote. Ako se vsakdo posluži te svoje pravice, ne more izostati dober vspeh prihodnje glavne konvencije. Dal Bog, da bi ista izpadla r zadovoljstvo če že ne vseh, pa vsaj velike večine članov in članic K. S. K. ,ednote. Iskren bratski pozdrav vsem članom in članicam! JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois. Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni ' zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko ve^o kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Ze nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo* da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Joliet, UL, 8."avg,—Društvo sv. An.-tona Pad. št. .87. K. S. K. J. ima prihodnjo nedeljo mesečno sejo in ta seja bo po Osmi sv. iriaši. Zatorej so’ vsi bratje tega društva naprošeni, da pridejo na sejo ob določenem času. Ta seja je prestavljena, da ne bo po-poludne, zaradi čerkdevitga piknika, ki ga prirede vsa naša slovenska drp-. štva v korist 'sldvenski cerkvi sv. J07, žeta* Zatorej Vas prosimo, da .hoste. prišli vsi brez izjeme in da se bomo tudi mi udeležili parade in marčar.ja po dese.ti sv. maši. Zatorej naj prjde, 'vsaki brat ob deveti uri v šolo, ..da se bomo pomenili še kaj druzega. Pozdravljamo vse brate K. S.- Kj. J. 1 Odbor. Joliet, UL, 8., avg,—Udje društva, Vit. sv. Jurija! št. 3. K. S. K. J. so naprošeni, da se zbero v nedeljo dopo-ludne o pravem času v društveni dvorani, odkoder odkorakanjo k deseti sv. maši in po istej v plradi z drugimi društvi na cerkveni piknik. Pozdrav! Odbor. Joliet, IIL, 6. avg.—Vsi udi društva sv. Martina št. 80, W- C. U. :so napro-šeni, da se zberejo v'nedeljo £2. t. m. dopoludne ob ro. (poldeseti) uri v društveni dvorani, odkoder odkorakamo k deset' sv. maši in po isti skupaj z drugimi društvi v paradi v Theiler-jev park na piknik v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa. Z bratskim pozdravom Al. Janžekovič, pred. La Salle, III., 1, avg.—-Naznanjam članom društva yit. sv. Martina štev. 75. K. S. K. J...da je bil pri zadnji seji izvoljen novim podpredsednikom Josip Gergovič, za uniform-vodjo . pa Math. Basal. Odbor je sedaj sledeči: Anton Meznarič,, predsednik in z,a-stopnik, Josip Gergovič, podpredsednik, Josip Mrežar, I. tajnik, Ignac Benkše; II. tajnik, Frank Malti, blagajnik, Josip Debevc, Math Basal ih John Ljug, nadzorniki, — John Novak, zastavonoša, Naznanjam tudi, kateri želi pristopiti k našemu društvu in uniformi, naj s’e požhri. ker sedaj je’ čas,, o-bleka se dobi po nizki ceni in pristopnina je samo $3.25. Vsako tretjo he-deljo v mesecu je priložnost pristopiti k društvu, ko je mesečna' sejat Z bratskim pozdravom Josip Mrežar, I. tajnik. Waukegan. UL, 5. avg.—Društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v Waukeganu, UL, bode imelo dne £9. t. m. svojo društveno zborovanje in obenem tudi volitev poslancev ali zastopnikov društva. kateri bodo zastopali na 9. glavnem zborovanju, katero se prične drie t. oktobra t. L tukaj v Waukeganu, UL za kar smo lahko tukajšnji rojaki že vnaprej ponosni, kajti obiskali nas bodo zastopniki društev K. S. K. J. širom. Združenih drž:.v. Toraj tem potom opominjam vse društvenike, da se kolikor mogoče polnoštevilno fideležijo prihodnje seje, kajti pogovoriti se imamo o več važnih rečeh. Obenem pa tudi polagam na srca vsem udom, da naj volijo može, kateri bodo delali neumorno v blagor in korist društev, in naše slavne K. S. K. J., kajti le potem nam je mogoče, da enkrat tudi dosežemo, sta kar smo se odločili. Bratski pozdrav vsem članotji iri članicam naše slavne K. S. K. ‘j. in veselo ‘ svidenje r. oktobra v mestu Watikegami na obali mišiganskega jezera! Tebi; nam vrli list, pa obilo nafbenikov. Fr. Barle, I. tajnik. .,AUegheny, Pa., I. avg.—Spoštovana gospa Terezija Kočevar v Chicagi, Uit Na Vaše vprašanje v A. S. št. 33. mi je dolžnost kot bratu umrlega Petra Ostroniča stvar pojasniti. Obžar lujern, da niste kot bivša tajnica društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. Jed. poprej. izvedeli, da je Peter Os-tronič mrtev že deset mesecev. Saj ste svoječasno dobili poročilo iz glavnega urada Jednotinega in ste videl- dopise v cenjenem A. S. Denarje, t. j $4.00, je vdova umrlega sprejela in predala društvu sv. Roka, št. £5. K. S. K. J., kakor je tudi predala društvu dve pismi, kateri ste ji pisali. Kakoj; je iz tega razvidno, je društvo odgovorno za vse, ne pa Peter Ostronič. S pozdravom • Frank Tomec. Chicago, UL, 4. avg.—G. urednik, prosim, da priobčite teh par vrstic v priljubljenem nam listu A. S. in sicer med druševenimi vestmi.V predzadnji številki A. S. z dne 27. julija je bil priobčSn moj dopis, v katerem sem govorila tudi nekaj o Petru Gstroni-ču. ki je bil član društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J. v Alleghenyju, l’a. Ker mi ni bilo znano dozdaj, da že 8 mesecev počiva v črni zemiji (—Bog mu' daj v miru počivati in naj mu bo’lahka zemljica!—), zato prosim celo društvo, h kateremu je pokojnik spadal. In njegovo rodbino, da se mi oprosti, ker sem ga dala v list, ko nisem znala, da je umrl. A nekako sem pa morala izvedeti, če je prejeta poslana svota, katera je bila omenjena v tistem mojem dopisu. S sestrskim pozdravom Terezija Kočevar. Ena voznina za izlet naokrog iz Chicage več $4.00 za trideset dnij ter ena voznina za izlet naokrog več $2.00 za £5 dnij do vseh postaj Ca-nade in Nove Anglije. Tiketi na prodaj po Nickel Plate železnici iz Chicage dne 8. in 22. avgusta. Podrobnosti naznanja John Y. Calahan, ge-ralni agent, No. £07 Adams St., Chicago. La Salle St. Station. Chicago —edini kolodvor na Elevated Railroad Loopu. 5t32 Po domače. Župan (k novemu policaju): “Kako si mogel vendar lopova, ki smo ga imeli na sumu, radi gosje tatvine, pustiti, da je utekel?” Policaj: “Oh, saj ta ni bil...dal mi je svojo častno besedo na to!” Vir. “Odkod ima Vaš mož svojo najno-vejšo bolezen?” “Oh, to ima samo iz Domačega zdravnika, ki si ga je zadnjič kupil.” Grayhek & Ferko MESNICA Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vL Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia> nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to t najkrajšem ¿asu! Zastrupijenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9-—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2, BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Pena Ave. 2 aadstrepje. Pittshnrg, Pa, Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medica! Instilute, 703 Petit! Avenue Pittsbnrg, Pa. TA PROSTOR JE ODLOČEN ZA OGLAS G. B. ZEMANA, 13th Street, Chicago, III. 3 VJ?LR.IlL.O ! Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo uro v popravo kakemu agentu, ker van> ura .lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju in potem vas bi stalo preveč. Če.iimatc uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka. Prodajamo tudi razna zlatnino p« nizki osni. Ako kupujete pri nas si nnhranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v »o stroko spadajoča dela po aajnižjili cenah, naše dol) vam jamčimo. »■ŽfPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. B. BERKOWITZ, 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. AMERIK ANSKI SLOVENEC, SAMO $1.00 ZA CELO LETO. 907 Indiana St. Joliet, 111. Velika prodaja domačih krvavic iu prekajenih klobas. Pošiljamo iste slovenskim trgovcem-! , na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA Jouet, iLU FUTO PIVO V STEKLENICAH. N. W. Phoue COG Chicago Phone 152 BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA. TEL. 25. Občinska milosrčnost. Poljsko spi lila Marija Ko opnicka. Preložil F. V. Občinska Ufa v Hottingenu v Švici bo kmalu odbila devet. Skozi lahko jutranjo meglo prodira temnejša la-zurna -globjna, ki napoveduje krasno in mirno vreme. Pred pisarno se snujejo gruče, ki pričakujejo prihoda gospoda svetnika Storcha, čegar sivi klobuk in palica s srebrno kljuko se je videla pred bližnjo Gehrovo kavarno, pri mizici gospoda sodnika v pokoju, ki čita tu pri čašici kave svoj jutranji dnevnik. Gospod svetnik pride vsak hip, tako vsaj sodi sluga, ki stoji v poluradni postavi na hodniku pisarne in odgovarja na pozdrave mimoidočih s tem, da se dotakne z dvema prstoma višnjeve kapice z belo strešico. Od Gêhrove kavarne prihajajo rezki glasovi obeh razgovarjajočih se gospodov. Gospod svetnik se je zamudil samo za trenutek, niti ne sede ne, toda razgovor z gospodom sodnikom ga vidno zabava, kajti od časa do časa se sliši njegov svobodni, veseli smeh, kateremu odgovarja s kratkim lajanjem ponosni rjavi pes, ki leži pri mizi kakor sfinks. Medtem prihajajo ljudje pred pisarno, pozdravljajo se med seboj in stoje, kramljajoč brezbrižno in malomarno. Nekateri gredo naravnost k pisarni, d^ugi posedejo pofc kamnih, zVezan'îh z'4riapêto verigo, po stebričkih, ki ¿tele neveliki, s peskom posuti prostor pred poslopjem od ulicep še drugi gledajo-nagnivši glave vznak na poslopje samo. Novo je. Stalo je na prostoru, nekdaj s drevjem obra-ščenim, od katerega sta mu pa ostali dve širokO''"razrasli plàtani s "tenko skorjo, od kaferih živo zelenje-je jfe-sensko solnce že začelo nekoliko zlatiti. ' . ' ’ ' Poslopje samo preprosto, sivo, sko-‘ro -kvadratno, ima na ravni strehi niz-' ko, železno ograjo s pozlačenimi kro-gljami in na pročelju štiri stebre in spominsko ploščo z napisom. Ta napis, veselo bleščeč1 s svojimi pozlačenimi črkami,-.vleče oči ljudi.. Vsak ravno prišli vzdigne glavo in ga resno prečita. Mar nima pravice? Saj je vsakdo dal za zidanje pisarne svoje tri groše, in hiša je skupna lastnina in skupno delo občine. Nič manj ne vleče oči ura, nameščena , ravno v ostrini trikota, opirajočega se s podstavo na ravne glave stebrov, tako, da se zdi, da se. pomikata, njeni kazali danes nekako počasneje po okrogli in bleščeči plošči. Tako vsaj meni lastnik bližnje pivnice, ki vsak hip izvleče svojo veliko, srebrno čebulo, primerjajoč jo z občinsko uro! Ljubi Bog, čemu naj človek hiti? Čas tudi tako beži. Samo še par minut manjka do devetih; gruče "se začenjajo zbirati pred hodnikom pisarne samim, smejoč in glasno razgovarjajoč se. Na tem shodu ni nič slovesnega: kakoršen je bil kdo pri delu, tak je prišel. Po navadi, za dobičkom. V1 vsakdanje temne jopiče so oblečeni; mesar "W allaiter je prišel v 'rdeči, okajeni, Jan Blank, jermenar iz Horschlija, v zelenem tafetovem predpasniku, zapetim z medeno zapono in verižico; mnogo jih je prišlo kljub jutranjemu hladu na shod v samih telovnikih; vdova Knaus je vstopila taka, kakor je šla na trg, s košem žele-. njaUiiJttjkrtliovb Ščetko pO'd .'jSražtlubo.; zastonj vzeti v hišo. Končno ima občina zaklad za to, da plačuje za ubožce, ki ne morejo več delati. Beračiti vendar ne pojdejo, ker ni dovoljeno. Razven če bo kje kaj vzeti?...Pod jesen oslabe kakor muhe. Rajši bi imela žensko. Fi! vzame tudi dedca, če ne bo ženske.Da bo le nekaj! In kaj je malo te beračije v občini? Ni tedna, da bi ne prišla v pisarno kaka reva, ki se ji vidi, da ni več za nobeno delo. Narobe! Takega je dobro pritisniti, in v kratkem odleže za mladega. In pa denar, ki ga da ob; čina. Še enkrat ali dvakrat se tak ne naje, in že ga smrt pograbi. Hop-pingerovim je po stari Reguli ostalo trideset frankov, ko so jo spomladi vzeli iz pisarne. In Egli je bolj kakor hlapec oral pri Alojzu, in še niti polovice podpore ni izdal, ko je starec izdahnil. Usmiljeni Bog noče, da bi imel kdo škodo! Tu vzdihuje vdova, in črna kam-lotna suknja se vzdiguje s šelestom na njenih širokih prsih. Toda eden in drugi se ozira k vratom. Zakaj ni prišel Probst? Pričakovali so, da pride prvi na dražbo, toda ni ga še do sedaj. Končno nastane tišina v dvorani, in gospod svetnik vzdigne glavo od pisalne mize, pri kateri je stal in čital neki papir. Še mlad, dostojen in postaven mož, temnokostanjevih las, katerega pa precejšnja pleša skoraj pppolnom.a kazi. Obraza je mesnatega, okroglega, brke so rdeče, pogled-odkrit, jasen. Oblečen je nekako gizdavo, kar ni navadno med švicarskimi .uradnjk). Posebno se od!¡kuje snežnobeli naprsnik, na ■ katerem se blišče drobni, zlati gumbi. Vzdignivši glavo, pomežika 'gOšpod sVefilik in se'oz"re čez zlate naočnike po navzočih. V tem hipu zapira sluga ravno vrata. Zdi se, da ne nihče-^eč; • ' “No, gospodje,” se odzove gospod svetnik in potegne- s prstom tolste bele roke med pretesnim ovratnikom in polnim, nekoliko napihnjenim vratom. "No, gospodje, danes imamo, kakor že Večkrat, sejo dobrodelnega občinskega odseka. Ali ni tako?” "Tako je!” se odzove nekaj glasov v dvorani. “In lahko,, gospodje,” doda svetnik in vtakne prsi med ovratnik in vrat, na katerem se'je nagubančila tpišta koža, "lahko začnemo.” “Tako je!” se odzovejo iznova glasovi. Toda gospod svetnik, ravnokar izvoljen uradnik, ne izgublja rad svojih talentov z malimi nagovori, s katerimi bi postal priljubljen. Odkašlja se torej, in oprši obe dlani na svojo pisalno mizo, reče: "Gospodje vedo, kako očetovska je občinska ustanftva. Gospodje vedo, da občina rte pusti nobenemu svojih članov trpeti bede. Otira solze, oblači nage, nasičuje gladne, brezdomnim daie strehe nad glavo, slabe podpira.” Čuteč, da se mu je fraza posrečila, naredi kratko, toda značilno pavzo. Potem pogleda po navzočih in nadaljuje tako: "Občinska ustava je krščanske.milosrčnosti; ona ni samo naša pridobitev civilizacije, ampak tudi naš _j>onoš. Tako je, gospodje, ona je naš "ponosi Gospodje vedo, da mladost ne ostane, da sile zapuščajo, da bolezen in beda človeka potre. To je splošni „zakon kateremu se uklanja cel svet.. Toda naša občina se bojuje s tem zakonom. Na kak način? Ze-lo fpriiprkjfs-to; Da- Pa kaj? Saj so samo domači. Končno začno v štirioglatem stolpu nove stolnice biti četrtinke, in istočasno se zasliši radostno lajanje psa, ki'je tekal poleg" gospoda svetnika. Prehiti 'ga, vrne se, znova ga prehiti,-znova se vrne v par -skokih, dokler nfsta oba hkrati vstopila izborne volje skozi odprta vrata pisarne. Takoj za njima vstopajo gruče, ki so čakale pred poslopjem. Vstopijp in že v veži se razdele na dva dela: na radovedneže in interesi-rane. Interesirani se pregnetejo .v zbiti vrsti do žolte lesene ograje, deleče dvorano v uradni in neuradni del; radovedneži gredo bolj počasi in posedejo po klopeh, ki stoje okolu ob stenah. 'To ni stanovska razdelitev. Sedaj z ene, sedaj z druge strani je vsaki hip imel kdo kaj povedati; časih se je pa kdo izmed radovednežev čutil hipoma interesiranega In. si je poiskal mesta pri ograji. Človek ..se lahko premisli tudi v zadnjem trenutku. Interesiranih je manj; ti imajo važnejše mesto v dvorani. Tu je vrvar Spuengli, ki se je pred kratkim oženil in hotel postaviti delavnico. Jčaegi Tobija, lastnik pivnice "Pod zeleno rožo”, pek Lorcher, gostilničar iz Mai-naua, Doedoeli, lastnik" vinske kleti, Wetlinger Urban, slaščičar, Toedi Mayer, ključavničar, kotljar Kissling, vrtnar Doerfli, mizar Leu Peter in še nekoliko drugih. Vsak izmed njih potrebuje postrežbe sedaj v -delavnici, sedaj doma, sedaj na polju. Vsak bi pa tudi rad, da bi ceneje izhajal, kakor če bi najel hlapca. Razkoračili so se ob ograji in tiho govore. Vdova Knaus se je tudi med nje vstopila. Odkar se je sin oženil, nima žive duše, katera bi ji doma pomagala. Zraven je usmiljenega srca in rada bi vzela kako revo, samb da bi ji za silo postregla.' No, in da bi vsaj doplačilo ne bilo pre-rnalo. Saj vendar ne more beteznika je zavetja onim, ki jim je naredilo krivico življenje, daje zavetja ubožcem in zapuščenim, daje zavetja pohabljenim in bolnim starčkom!” Tu se začudi gospod svetnik, da mu tako gladko teče beseda in naredi iz: nova pavzo. Naravnost žal mu je, da ga posluša tako mala peščica ljudi. Tak govor bi proslavil njegovo ime, če bi ,ga govoril na kateremkoli večjem shodu. Nato pogleda ponosno po dvorani'in, "konča tako: "Tako je, gospodje! Občina jim daje zavetja in razumno računajoč s srčnimi čustvi, govori: Ta starček, ta ubožec, ta pohabljenec se ne more več živiti z delom svojih rok. Kratkoma-lo, ne more več delati. On nima družine, ki bi ga mogla živiti, ali ima. tako ubožno družino, ki se sama komaj z delom brani gladu. Ali ga hočem pustiti, da bi se vlačil po cestah, kakor gnjusen berač? Nikoli!” Energično strese glavo in'reče glasneje: “Sluga, ’pripelji kandidata!” Sluga stopi z velikimi koraki po dvorani in izgine v strankih vratih, ki vodijo v malo kamrico, nekdaj odločeno za kozo; med zbranimi se sliši polglasno šepetanje, gospod svetnik pa stoji z dvignjeno roko, da ne bi prišel iz poze. Preteče par trenutkov. Naenkrat se pokaže v „stranskih vratih najprej glava, majaje se na tenkem suhem vratu, potem kolepa, naprej sklučena, potem nogi, ob.uti v raztrgane čevlje, potem trdi in tresoči se roki, ki se oprijemljeta kljuke od obeh strani, da pomagata nogam čez prag, in nazadnje sključen hrbet. To je Kuntz Wunderli, stari težak, ki ga poznajo vsi. V dvorani se razlega‘nekoliko glasnejši šum. / "To je kandidat?.. . Za božjo voljo, kakšen kandidat je to? Kdo naj vzame k sebi tako pokveko? Kako naj tak pomaga komu? Koga naj dome-stuje? No, no! Radoveden sem, koliko neki misli dati občina, če vzamem to strašilo! Saj ga je sama kost in koža! Nič druzega!” Nezadovoljnost je občna. Nekateri segajo po čepicah in odhajajo od ograje. Toda gospod svetnik se ne zmeni za šum in komaj se je Kuntz Wunderli- pokazal v vratih, končal se je govor: "Tjko je, gospodje! Lepa naša ustava je pregnala iz naše zemlje beračenje, in pripeljala milosrčnost. Že ni več zapuščenih! Ni več ubožcev! Občina je njih mati, občina je njih red-nica. Tu je starček, nesposoben za delo. Kateri gospod ga hoče vzeti k sebi? Dosti lahko pomaga pri domačih opravilih. Občina ne zahteva, da bi njeni člani storili -to zanj. Občina je pripravljena, po svoji ustavi, pomagati vzdrževati tega starčka. Kandidat, pridi bližje! Gospodje, Oglejte si kandidata.” Sklonil je glavo, izvlekel robec in otrl ž njim čelo. Spotil se je malo, tudi v dvorani je postajalo vroče. Medtem se Kuntz Wunderli, katerega je sluga potisnil malo od zadaj, zmota skozi vrata in se ustavi na pragu. Polna svetloba pada s^fozi okno, odprto na prostoren travnik, sedaj na njegovo sključeno in sestradano postavo. Tako stoji nekaj časa menca v roki star klobuk, in njegova suha kolena se mu vedno bolj tresejo. Vznemirjen je. Hipoma se pa zravna, dvigne glavo in gleda smehljaje po navzočih. Smeh njegov je prikupljiv, naravnost vesel. Kuntz Wunderli ne ve, kdo bo njegov gospodar. Smehlja se torej vsem in živahno mežika z očmi. Oči ima ne-izrazne, tope in kalne. Stari Kuntz jim vendar skuša dati prekanjen, skoraj lahkomiseln izraz. Ko se mu utrudi eno in ostane v svoji temni vdrtini nepremično, mrtvo, mežika z drugim, kakor bi hotel reči: Še sem krepak! O, in*kako kre.pak! Ne bom zastonj -jedel kruha, delal bom, vsako delo naredim. Vode prinesem, drva nacepim, krompir olupim, sobe pometem.. .Veliko moči imam še...veliko moči... In ko tako gleda z naporom vseh sil, se začne njegova stara glava vedno bolj tresti, oči so nepremične, zalivajo jih velike solze in roke iščejo opore. Samo ozka in upala usta se nasmihajo, vedno se nasmihajo, tudi tedaj, ko se potočita po nagubanče-nem in umazanem licu počasi dve težki in hladni solzi. Tako so ga torej začeli ogledovati. V resnici. Starec izgleda splošno še dobro. Danes zjutraj se je ravno o-bril; sluga mu je posodil britev. Saj je v interesu občine, da se predstavi tjk kandidat kar mogoče lep in svež. Drugače se zna zgoditi, da sploh ne najde nikogar, ki bi ga vzel. Sluga mu ni posodil samo britev, ampak tudi staro suknjo in višnjevo ovratnico, ki jo vzame po licitaciji zopet nazaj. Stari Kuntz zna to ceniti. On ve, kakšne nagibe je imela občina pri tako laskavo podeljeni mu pomoči in bi rad pred vsem opozoril na lepe posebnosti svoje obleke. Toda rokavi suknje ^o mu predolgi; suknja sama, precej obširna, visi bolj na njem, kakor ga odeva, in bujna višnjeva volnena ovratnica je v čudnem nasprotju z njegovim suhim, v tisočere gube namrše-nim vratom, ki ga Kuntz sedaj izteguje, sedaj skriva, nevedoč, kako bi se bolj postavil z ovratnico. Naravnost povedano, v težavnem položaju je. • Treba mu je vzbuditi tudi usmiljenje in ne pokazati se preveč slabotnega. On ve, da stoji tu kot sta rec, ki ne more več delati, toda ve tudi, da gleda vsaki od teh, ki so prišli sem, na njegove roke, če so zmožne za delo. Občina ima nad njim usmiljenje, toda preveč noče zanj plačevati. On ve to, ve dobro; toda ve liko ne more -pomagati.. . Zmešan, vznemirjen, gleda ljudem v oči, pažeč, kaj kateri misli; mimogrede pogleda po strani tudi slugo, kakor bi ga hotel zagotoviti, da niti britev, niti suknja, niti ovratnica niso zaman. Ljudje ogledujejo starca in se glasno razgovarjajo. Nobenemu od njih ni na tem ležeče, da bi pokazal preveliko gorečnost. Morda bi stali tako do poldneva, oprti na ograjo in kadili tobak, toda gospod svetnik ne ljubi dolgih sej. "No, gospodje,” se oglasi glasno. “Ste si ogledali kandidata?” “Kaj si ga hočemo ogledati,” odgovori po kratkem molčanju kotljar Kissling. “Saj ga vsak dan vidimo. Stari komaj diha, ne potegne, ne dvigne».:. ’ "Kako mislite, svak,” se je obrnil k Faustinu Froendi, “kakih osemdeset let je star, ali tudi več?” Starec je zakašljal. Dvainosemdeset jih ima,-dvainosemdeset.. .Toda smehlja se samo in molči. “Koliko let imate, stari?” vpraša ga Toedi Mayer. Kuntz hitro pomežika slugi jn potem reče: “Štiriinsedemdeset, moj ljubi! Šti-riinsedemdeset!”. “Pokaži no, stari, zobe?” odzove se gostilničar iz Mainana. Kuntz znova hitro pomežika slugi in raztegnivši upala usta pokaže popolnoma zdrave zobe. Občinstvo se začne smejati. "Ho! Ho!” pravi eden, "ta bi pa tudi kost pregrizel.” “Kruha se ne ustraši!” doda drugi. Leu Peter, mizar, se skloni k njemu. "Mahni no, stari, s pestjo! Naprej!” (Konec prih.) Žalostna povest. Ujetnik ni bil blazen, nak, izprva. Pa ga gnal je spak veščakov citat poročila— ta mu duha so omračila. M «*EGlSTfcB*ia. \ i* * ' * * 4O0SPB T*IWER-a Radosti življenja j§g je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo, in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. ,\I <>ci»i živci. Moène mišice. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej ¡«ognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilea, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. 5 Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. ( JOS. TRINER 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špeoijalitetah: Trinsrjivem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 .............. 100 kron za $ 40.90 ............. 200 kron za $ 204.00 ..............1000 kron za $1020.75 ..............5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v n do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, {Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Krasna URA ZASTONJ Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesoviem, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $90. ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak ^Naročite 24 kosov zlatnine kakor / hitro je mogoče in ko isto prodate innam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj- NATIONAL JEWELRY COMP’NY Dept. 47, Chicago, 111. DELAVSKA AGEHTPBA. Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. M. PHILBJN 515 CASS STREET. Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932 N. W. 5 pnpurouti Gostilno, n. O J.A. k: o 2v£ priporočam svojo * Phoenix y Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sfcoff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. SEDAJ SE VAM PONUJA I-iepieL p>rilik.eL AKO ŽELITE KUPITI FARMO. Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje. Cena od $7 do $18 za acre. Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač. Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam. Ant. Težak 615 N. Chicago Street, Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Vas vseh uljudno^vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. ’ N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Herbst & Son. i Pogrebnik in i ^J)alzamovalec_j^ Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373 104 NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL. ::::¡GOVORIMO PO NEMŠKO.::::: Odprto po dnevi in po noči. S Í Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS. J AVNI NOTAD Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti 'ali drugi p.o-škodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r*< Emil Bac-hman 580 South Center ave., Chicago, IH. Slovanski tvorničar društvenih od-znakijv (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, —------------------- CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 teden-•skem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal, /az sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. , Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlič, Box 334 Aspen, Colo. Izdravljen od revmatizma v rokah in nogah in želodčne bolezni. V. S Jovanovich, New Albany, Ind. Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOYENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, . NEW YORK, N. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, že- lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenieni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse . BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje boieznij ostane popolnoma tajno, j < Da pa vsaKi Doiezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Zdravje“ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanfco naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem časit popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljihin praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne. —$25.00 v Pueblo, Denver ali Colorado Springs ter nazaj po Santa Fe železnici dne 7. in 21. avgusta, 4. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra. Santa Fe vlaki vozijo naravnost do treh imenovanih mest brez izpremembe vagonov. H. C. Knowlton, agent. 5t33 POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 fia dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros. *25d — Kadar potrebuj et« zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky! HRVATSKA RIMSKO - KATOLI-ška občina sv. Josipa v St. Louis, ška občina sv. Josipa v St. Louisu, Mo., išče dobro katoliško učiteljico za tamošnjo hrvatsko šolo. Ista mora znati hrvatski ali slovenski ter angleški. Več pove Rev. Oskar Šuster, 1035 Chouteau ave., St. Louis, Mo. qoooooooooooocxxjooooooooooe Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih nlog je: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. Kedo je stvaril hudobnega duha? "Kedo je stvaril angelje”? vprašal je veroi#itelj malega Ivančka. “Bog”, bil je odgovor. “Dobro! Kedo je pa stvaril hudobnega duha?” Deček je bil v zadregi. Kar je Bog stvaril, bilo je dobro. Tako je čul v zgodbah. Torej kedo naj bi bil stvaril satana. Aha! Ima že odgovor! “Bog je stvaril angelje. Ti so se pa sami naredili v hudobne duhove!” Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto. : Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje y svoji palači t PretaoTili ulicah Naš zaupnik v Zdruibnih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLI&T, ILL. )0RH»O«fO»0+O*O*O«)+O*OÇ Raznoterosti. Žene v Maroku žive pač kakor druge vztočne žene zelo samotno in enolično življenje. Celi dan ne sme "nobena na svetlo, na zofi leži brez dela in brez zabave. Tudi citati ne sme ničesar, ako je tudi sedanja maroška literatura zelo pusta. Pusta enoličnost se moti samo s tem da bero sužnje svojim gospem vztočne bajke. Kadar se stori večer, smeje žene na ravno streho, kjer se navžiiejo svežega zraka. Zabave nimajo nika-'koršne, veselic se smejo udeleževali samo ob družinskih praznikih, ob svatbah in krstih. Obiskovalcev nimajo razun čarodejk, ki prorokujejo iz kart bodočnost. Poslopja, kjer stanujejo, pa so polna lepotičja. Maroške žene zlasti ljubijo drago kamenje in imajo zato tiste, ki so premožne, ž njim okrašeno vso obleko in obutev. Kaj vse ljubosumnost stori. Pred kratkim je pred dunajskim civilnim sodiščem v II. okraju neka služkinja tožila svojo gospodinjo, ker jo je odpustila iz službe brez 14 dnevne odpovedi. Stvar pa je imela to le zanimivo predzgodovino: Gospa je silno ljubosumna na svojega moža. Ko je hodila po kosilu spat, je vedno mislila, da njen mož gre med tem v kuhinjo, kjer se zabava s kuharico. Ta misel jo je mučila vedno bolj. Nekega dne pa, takoj po kosilu smukne v kuhinjo in se skrije v zaboj za smeti. Težki so ji bili trenutki čakanja v ne ravno, prijetni poziciji. Naposled se vrata vendar le odpro in kuharica prinese iz obednice posodo ter začne .pomivati in pometati. A soproga še vedno ni. .Td jo je seveda jezilo, da je morala toliko časa čakati. Toda prišlo je še hujše. Dekle je zagrabila nekaj ostankov jedi in jih nič hudega sluteč, vrgla v zaboj, pokrov le na lahko prizdignivši; potem je vrgla notri smeti, tem je sledil pepel—to pa je bilo '"ženi že preveč! Pokrov se je dvignil in kakor duh se je milostljiva gospa, dvignila iz zaboja. Deklica je zakričala, gospa ji je velela molčati.— a že je prišel v kuhinjo soprog. Zaključek celega dog9dka je bil, da je dekle morala iz hiše; odšla je takoj in tožila za poravnavo zaslužka za 14 dni. A sodišče ji ni ugodilo, ker je bilo odpovedano, kakor trdita gospod in gospa, na 14 dni, ona pa je odšla takoj. VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO O«. LEONARDA EANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva. .Cajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Lande» Bellevue, Lebannon in Manhattan na dolikliniki o dispenzarija Mount Sinai Good Samaritan in na univerzi. NI ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti c< ijegovih velikanskih zdravniških uspeheh. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v gi lu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnilz organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po «dih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost,'kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči. SPECIJALIST ZA VSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Nobeden zdranik v New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa, kateri je vsega' zaupanja vreden, in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: I >i*. Leonard Landes, 140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y. Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne. Spalna bolezen. Da preišče spalno bolezen, bo iz Nemčije odposlana državna ekspedi cija v vzhodno Afriko. Za to ekspedicijo so izračunjeni stroški do 120,000 mark. Te ekspedicije se udeleži strokovnjak, kateri pozna temeljito proto-zoične parasite, zdravnik, kateri pozna dobro vzhodno-afričanske razmere in bakterijolog, kateri se izborno razume na bojišču proti kugam. Ostalega osobja še ne bo vzelo iz Nemčije, am pak izbiralo se bo med potjo. Kot cilj bo služila nemškemu ozemlju bližnja angleška Uganda, kjer se nahaja vse polno slučajev te čudne bolezni Ekspedicija bo trajala približno pol drugo leto. 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA j PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. OOOOOOOQOOGOOOOOOOOOOOOOOOC JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABIC Northwestern Phone 1096. 604 N. Eastern ave. Joliet, 111 Posebno cene za poletne potnike. iz Chicage do vseh postaj Canade in Nove Anglije po Nickel Plate želez niči. Tiketi na prodaj dne 8. in 22. avgusta. Ena voznina več $4.00 za vožnjo naokrog s povratkom v tridesetih dneh ter ena voznina več $2.00 za vožnjo nao]yog s povratkom v petnajstih dneh. Za prihranitev postelje v spalnem vagonu in vse podrobnosti piši na naslov: John Y Calahan, General Agent, No. 107 /tdams St., Chicago. 5t32 Matija Pogorelc, Trgovina z Zlatnino IN Knjigami, Naslov za zlatnino je: TSÆettlr Pogorelc IlU Hej worth Bldg., - CHICAGO, ILL. Naslov za knjige in cenik je: ULsith Pogorelc Box 226 - WAKEFIELD, MICH, PIŠITE PO CENIK ! E.P0RTER BREWING COMPANY ^VLT.Tvir: g -'w ,v?>; Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto. m mm Pivovarna na South Bluff St., EAGLE BREWERY izdelovalci DLEŽANE Pl? E PALE ALE IN LONDON PORTER ! Posebnost je |Pale Wiener Bier. \ Joseph Stukel, avstr, zastopniki, JOLIET, ILL, Kraj groba. Daylor, Texas, nov. mec. 1903. Izza leta 1899. sem bila tako bolna, da so zdravniki dvomili o mojem okrevanju in sem se nazadnje mislila kraj groba, kajti bila sem 3 mesece popolnoma za nič vsled živčne bolesti; brž-ko sem pa zaužila pastor Koenigo-vega krepila za živce, je čudovito de,-lovalo na živce, in sedaj spet lahko opravljam domače delo in hodim miljo daleč v cerkev.—Moj mož je tudi zaužil krepila za živce zoper nespečnost z naboljšim uspehom. Marie Simmacher. Ga. A. Georgen piše iz Rochestra, N. Y., da je njeno hčer ozdravila polovica steklenice pastor Koenigovega krepila za živce in sicer bolezni sv. Vida, ko se je zdravnik trudil tri tedne zaman. 7 A QT AN I P°^berao dragoceno knjigo vsa-I Ulij icemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno. To zdrazilo je ve6 nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Port Wayne, Ind., a sedaj ga priredil).' KOENIG MEDICINE CO„ CHICAGO, ILL. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5: V Jo- lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni aa Chicago cesti. ANTON NEMANICH 205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in kotijušiiica. V Chicago Phone 2273. Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje i)13 IN, Scott Street, Northwestern Telephone 344. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za drugo četrtletje 1906, od L aprila do 30. junija 1906. Razkas članov in članic od 1. apr. do 30. junija, 1906. Razkaz dohodkov od podrejenih društev, od 1. aprila do 30. junija, 1906. O O S D. O rt N T2 rt rt o 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. .20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. Sv. Štefana, Chicago, 111..................... Sv. Jožefa, Joliet, 111........................ Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............. Sv. Družine, LaSalle, Til..................... Sv. Jožefa, Pueblo, Colo...................... Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............. Sv. Roka, Clinton, Iowa........................ Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............. Sv. Jožefa, Forest City, Pa................... Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............. Sv. Roka. Allegheny, Pa....................... Sv. Jožefa, Virginia, Minn..................... Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich............ Sv. Jožefa, Federal, Pa....................... Sv. Barbare, Bridgeport. Ohio.................. Sv. Barbare, Blocton, Ala...................... Sv. Vida, Cleveland, Ohio..................... Sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111.............. Sv. Petra, Red Jacket, Mich................... Jezus Dober Pastir, Entimclaw, Wash........... Matere Božje, Pittsburg, Pa................... Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans......... Sv. Jožefa, Riggs, Iowa....................... Sv. Barbare, Hibbing, Minn.................... Sv. Jožefa. Pittsburg, Pa..................... Sv. Alojzija, Steelton, Pa................... Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................... Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........ Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont------- Sv. Frančiška Seraf., New York,.N. Y......... Sv. Alojzija, Chicago, 111................... Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa........... Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......... Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...... Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............. Sv. Jožefa, Waukegan, Til.................... Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............. Sv. Jožefa, Leadville, Colo.................. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y................... Sv. Jožefa, Haser, Pa........................ Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.............. Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111............. Vit. sv. Mihaela, Youngstown, Ohio........... Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111............. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................ Sv. Jurija, Etna, Pa......................... Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis............ Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio............... Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................... Sv. Barbare, Irwin, Pa....................... Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................ Srce Jezusa, St. Louis, Mo................... Sv. Antona Pad., GofT, Pa.................... Sv. Antona Pad., Ely, Minn................... Sv. Jurija, Toluca, 111...................... Sv. Barbare, Springfield, 111................ Sv. Martina, LaSalle, TU..................... Sv. Jožefa, LaSalle, 111..................... Marije Vnebovzete. Forest City, Pa........... Marije Pomagaj, Chicago, 111................. Marije Pomagaj, Waukegan, 111................ Matere Božje, So. Chicago, 111............... Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.......... Sv. Alojzija, Fleming, Kans.................. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio... Sv. Srca Marije. Rock Springs, Wyo........... Sv. Antona Pad., Joliet, 111................. Sv. Alojzija, Mohawk, Mich................... Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................. Sv. Cirila in Metoda. So. Omaha, Nebr........ Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa............... Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................... Friderik Baraga. Chisholm, Minn.............. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Sv. Alojzija, Broughton, Pa................... Sv. Barbare, Kaylor, Pa...................... Posamezno za znake........................... Skupaj............................... 120 242 78 185 124 275 108 8 27 211 67 114 98 166 49 41 101 44 20 391 195 322 53 120 60 12 114 106 74 57 147 17 52 40 50 120 33 87 235 72 45 128 90 99 234 47 57 23 63 59 7 29 32 83 21 53 30 79 29 45 28 14 66 74 62 76 133 246 81 189 120 331 103 8 27 197 72 119 99 174 39 41 104 44 23 393 197 333 53 132 59 12 119 107 78 59 158 17 54 40 53 124 38 81 '234 69 48 125 94 100 248 46 55 21 74 56 83 26 32 89 20 53 31 81 28 44 27 13 61 27 101 42 56 31 156 34 8 13 89 27 58 36 68 10 18 49 74 57 83 26 26 42 15 19 6208 30 27 43 13 30 15 12 19 6418 1861 26 $ 286.30 $ 39.40 1 $ 7.00 $ 7.80 S 15.00 $ .50! r ■. $ 356.00 $ i 99 583.90 144.15 4.50 16.95 15.00 .50 765.00 43 186.60 59.70 1.00 4.20 8.00 1.00 260.50 59 443.05 75.60 3.00 60.60 7.00 589.25 32 300.25 41.95 ,50 6.00 1.00 349.70 165 717.15 184.30 33.50 75.00 72.00 2.00 1083.95 32 265.70 48.55 1.00 1.50 ,05 316.80 8 24.00 12.60 36 60 14 66.80 17.45 .50 3.00 87,75 89 506.00 122.90 1.00 12.00 .50 642.40 28 163.60 38.20 1.50 6.00 .50 209.80 58 300.30 80.65 4.00 15.00 .50 400.45 38 227.95 51.00 3.00 8.55 12.00 1.50 304.00 70 409.60 88.35 3.50 23.00 .50 524 95 10 118.90 13.50 132 40 19 91.25 21.00 1.00 6.65 4.00 9 124 90 1.00 49 248.60 65.75 3.00 16.80 * 7.00 2.00 343.15 24 109.70 30.05 2.00 8.00 .50 150 25 10 55.10 14.10 1.00 2.00 72 20 111 728.25 135.95 6.50 25.00 .05 895 65 57 460.80 80.80 3.00 18.00 1.00 563 60 100 753.20 129.05 10.00 1.40 42.00 1.00 936.65 24 147.00 35.75 .50 1.00 184.25 14 247.50 17.25 8.00 7.80 30.00 .50 311.05 6 146.25 10.95 1.50 5.00 .50 164.20 0 32.10 7.05 39 15 24 276.95 41.85 4.00 8.55 20.00 351 35 18 251.45 22.05 3.00 31.00 .50 308.00 3T 183.10 36.95 4.50 13.00 1.50 239 05 1 fi 151.00 30.60 1.00 8.55 4.00 .50 195.20 45 35 358.70 48.05 9.50 24.60 26.00 .50 467.35 45 30 14.25 .05 59 50 10 126.25 12.70 4.00 1.40 11.00 1.50 155 85 1.00 3 86 65 3.15 1.00 90 80 12 102.60 11.15 2.50 8.55 11.00 135.80 29 256.20 38.85 3.00 12.00 1.50 311 55 11 76.25 21.45 5.00 8.55 11.00 122 25 22 143.95 26.10 .50 6.00 2.70 179 25 59 549.00 66.90 5.00 . 26.00 2.00 648.90 9 158.20 8.85 1.50 10.00 .50 179 05 9 113.10 14.10 1.50 6.00 134 70 13 289.75 19.85 4.00 20.00 331 60 2.00 13 138.85 16.95 4.00 18.00 .50 178.30 25 211.95 34.95 3.50 19.00 269 40 31 526.60 35.50 10.00 35.00 1.00 608.10 9 105.70 13.10 118.80 18 135.60 29.25 1.00 2.00 167 85 2 41.40 2.10 1.00 44 50 8 124.20 9.35 4.50 16.35 18.00 .50 1.40 174.30 11 107.75 11.85 1.00 8.00 128 60 1 ~ 12 151.00 16.80 1.00 10.00 .50 179 30 7 52.70 9.25 2.50 9.00 .50 73.95 9 82.15 11.70 1.50 3.00 98 35 5 6 197.60 6.30 3.00 16.00 226 15 3.25 l 2 52.30 3.15 1.00 56 45 D 11 108.40 18.80 .50 1.00 .50 129.20 2 12 74.20 14.40 1.50 12.30 6.00 108.40 5 8 179.50 6.90 3.50 16.00 205.90 3 4 60.15 4.95 1.00 2.00 • 68.10 g 8 94.85 14.10 1.50 6.00 116.45 1 1 63.50 1.35 .50 2.00 .10 67.45 3 2 31.65 4.15 1.50 6.00 1.00 28 25 14 05 5 15 5 42 143.75 19.65 76.75 1.00 5.50 14.00 12.00 .50 178.80 94 25 .10 9 9 170.10 12.00 4.50 27.00 .50 214 10 2 23 51.15 18.00 3.00 72 15 1 61 151.60 1.50 6.00 .50 159.60 3 3 143.15 6.45 .50 3.00 153 10 2 2 159.95 2.25 4.50 13.00 179.70 7 17 39.15 39 15 6 6 12.00 12 00 1 1 59.05 1.80 1.50 8.00 .50 70.85 2 57.50 §.60 I 1.50 4.00 65 60 3 3 84.65 3.30 .50 ....... 9.00 * .50 . . 96.95 31.40 7.80 39 20 3 4 44.60 4.05 4.50 15.60 12.00 80.75 3 25 51.40 1.00 18.75 25.00 96 15 22.20 7.00 23.40 14.00 64.80 1 8C 8.55 , 6.00 13.35 1.2C 9.5( 9 50 13.50 13 50 1.30 1 30 1 1915 $14,253.25 $ 2,681.90 $253.00 $379.45 $874.00 $ 29.5C $ 1.60 $ 4.25 $18,457.40 $20.6C $ 4.25 Podroben pregled dohodkov. Naloženega za— moški asesment za usmrtnino... .$14,253.25 ženski asesment za usmrtnino... 2,681.90 pristop ......................... • 283.00 rezervni sklad ..................... 874.00 znake .............................. 379.45 certifikate ......................... 29.50 zaostali dolg.................... Preveč plačanega ....................... * *-25 Skupno plačanega od društev ria asesmente ........... Kredit društev.............. Dolg društev................ .$18,457.40 1.60 20.60 Skupno plačanega od društev. $18,479.60 Skupno naloženega na društva.....$18,479.60 Preostanek dne 1. aprila 1906. Plačanega za— pristop .................. usmrtnino ................ rezervni sklad ....,_..... znake .................... certifikate .............. zaostali dolg............ Preveč plačanega ............. Skupen presled dohodkov in slroskov. $46,380.78 .$ 253.00 . 16,938.18 874.00 379.45 29.50 4.25 4.25 16,479.60 Plačana usmrtnina .............. Stalna plača uradnikom $200,02; druga plača uradnikom in povrnitev stroškov $52.66........ Tiskovine .......1................ Uradno glasilo ..................... Poštnina in ekspres................. Znaki .............................. Razni izdatki ...................... Kredit društev $1.60; uolg društev $20.60 ........................... $13,750.00 252.68 75.00 16.98 340.50 38.6« 32.20 _ Čisti preostanek dne 1. julija 1906... $64,830.38 $13,866.99 81J66J9 $64,886.36 Podroben pregled stroškov. Usmrtnina za- janeza Hodnik .............................................. Janeza Imparl .............................................. Katarino Novak .........................................: • Martina Kukar ...........................................-i • Janeza Majzelj ............................................. Maksa Buh ..... Petra Goestel ... Marijo Delač ... Heleno Čampa .. Marijo Potočnik Predsedniku in nadzornikom za pregledovanje računov in povrnitev stroškov na četrtletni seji meseca aprila 1906................................... Glavnemu tajniku plača za tri mesece......................................... W J. Feeley Co. za 500 moških in 250 ženskih znakov.......................... John R. Sterbenz za razne stroške od 1. januarja 1906 do 17. aprila 1906..... Izdatek glavnega tajnika za poštnino in ekpres v aprilu, maju in juniju 1906.... Amerikanskemu Slovencu za glasilo od 1. januarja 1906 do 30. junija 1906..... Amerikanskemu Slovencu za razne tiskovine od 5. maja 1906 do 18. junija 1906. Stavljenje prvega četrtletnega računa za 1906 in tiskanje 100 iztisov........ A. Schoenstedt za premijo na nadzornika A. Golobitsha poroštvo v znesku $5,000 za leto 1906..................................................... James C. O’Connor za premijo na- $200 zavarovalnine na lastnino Jednote v uradu glavnega tajnika za 1 leto.......................................... Razni mali stroški v uradu glavnega tajnika v drugem četrtletju 1906......... Jos. Stukel za zapriseženje prvega četrtletnega računa za 1906............... Kredit društev $1.60; dolg društev $20.60, v drugem četrtletju 1906.......... Skupni stroški v aprilu, maju in juniju 1906.......................... $ 1,000.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.09 1,000.00 1,000.00 750.00 1,000.00 500.00 500.00 500.00 1,000.00 1,000.00 $12,750.00 $ 52.6« 200.02 340.50 12.63 16.98 75.00 34.50 33.50 15.00 4.00 2.50 1.50 $ 788.79 22.20 22.20 * $13,560.99 Splošen pregled dohodkov in slroskov. Preostanek 1. aprila 1906...$46,380.78 Stroški drugega četrt leta 1906. $13,56049 Dohodki drugega četrt leta ’06.. 18,479.60 Preostanek 1. julija 1906... 61,269.39 $64,830.38 $64,830.38 Pregled preostanka denarnega premoženja K. S. K. Jednote. Preostanek 1. julija 1906....$51,269.39 No posojilu pri chicaškem nad- škofu: na cerkev sv. Jožefa v Joliet po 4% $10,000.00; na cerkev sv. Jurija, So. Chicago po 414% $20,000.00.........$30,000.00 Na posojilu na WilLCounty National Bank, Joliet, po 3%... 14,206.50 Gotovine na roki pri blagajniku 7,064.89 $51,269.99 $81,266.29 Nadzornikom K. S. K. Jednote na drugi četrtletni seji meseca julija bratski predloženo v potrdilo. Joliet, Illinois, dne 16. julija 1906. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. STATE OF ILLINOIS County Of Will, SS. City of Joliet. This is to certify that Anton Golobitsh, Paul Schneller and Joseph Sitar, personally known to me as the real persons whose names are subscribed below, acknowledged under oath that the statement as above set forth is true and correct. Sworn to and subscribed before me this 16th day of July, A. D. 1906 (Seal) JOSEPH DUNDA, Notary Public. * A. GOLOBITSH, PAUL SCHNELLER, JOSEPH SITAR.