Poštnina »plačana v gotovini.
Proletarci vseh dežel združite se
Posamezna številka 1*00 Din
Dp|p\/Q^n-V mppki fprlnik	Izhaja vsak Četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din.
L/tJ avoftU K	.	Uredništvo	in Upravništvo: V Ljubljani, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577
Leto II.
LJUBLJANA, 5; maja 102/.
Stev. 17.
Kljub vsemu naprej!
Prvi Maj v Sloveniji je potekel mirno kljub policijskim provokacijam.
Pred 38 leti, ko je ob stoletnici velike francosko revolucije II inierncico-nala ob sv. ji ustanovitvi progi >ila Prvi Mijnik za mednarodni proletarski dan, za dan manif 't cije prolt hrske borbene volje, je buržua «ij 1 Celega svet i nastopila z vsemi sredstvi proti pru-novanju tega dneva Z hudimi b ji in velikimi žrtvami si je prottariat mor I priboriti praznovanje tega dnev<*, hur-žuazija je morala popustiti pod pritiskom milijonskih armad zasuž ijenega razr‘da. Revolucionarni dan j ; Prvi Majni* p -nesrečili so se poskusi buržua i|v* in njenega socidlistič h ga levega krili P< vi Majnik spremeniti simo v praznik in ulične obhode v pr ce-oje. Prva tri desetletja so prvom jske mobilizacije proletariata d monstrirale, da je delo izvor vsega in z htev..le p jlil čnih pravic, osemurnik, sc. 1 varovanj', s čctitim desetletjem pa se pričenja do^a b >rbe za zavzetje oblasti p > delavcih in kmetih in milijonske trnade proletarskega ra/.-reda vsega sveti so let šnji Prvi Mij nastopale za odpravi k^ptalizma in vpostavitev nov g 1 brezrazrednega družabnega reda.
Da prepreči prop gmdistične in 4gi-tacijske u;pehe Prvtgi Maja, so kapitalisti potom svojih vi d v vs h reakcionarnih državah prt p vedali j.ivne proslave in med temi reakcioriarci je tudi belgrajska vlada. Rd če zastave, znake, slike, obhode in celo shode na prostem je prepovedal minUterski predsednik, ki je par dni preje del .1 re klamo za novo vlado z okr žnico velikim županom, da se morajo držati ustave in zakonov, da morajo biti čuvarji zakonitosti in zaščitniki enakopravnosti državljanov. To so biie besede, to je bila reklama, na delu se nova vlada v ničemur ne razlikuje od režima Maksimoviča. V sto in sto slučajih so organi vlade samo na dan Prvega Maja poteptali ustavne pravice delavstva in to po direktivah iz Bel-grada. Buržuazija je zadovoljna, »Slovenski Narod" je z zadovoljstvom kon-statiral, da je minil Prvi Maj „brez n e-potrebnega hrušča", ki vznemirja gosposke duhove.
Tista bu žuazija, ki je pred nekaj :eti predlagala in zahtevala vislice in skorpione za one ^lelavce, ki hočejo proslavljati Prvi Maj z ustavitvijo dela, tista bu?žuazija, ki je potom svoje vlade prepovedala delavstvu svobodno proslavo tega delavskega dneva, je sama letOs organizirala proslavo Prvega Majnika. Toda delavstvo je povsod pokazalo, da razume bojevni značaj Prvega Majnika in buržuazni, demokratski in klerikalni shodi so ostali prazni, če bi ne bilo podjetniškega terorja, groženj z odpustitvijo, bi razni Puci in Gosarji govorili praznim stenam.
V Sloveniji je proletariat z ljubljansko izjemo skupno proslavil Prvi Maj. Delavstvo je šlo preko sklepa centrale SSJ, ki je sklenila samostojno proslavo, in izsililo skupno proslavo. To je dober znak in po tej poti mora delavstvo naprej. Moč delavstva leži v organiziranosti in enotnosti množic, v enotnem nastopu vseh zatiranih in delavstvo je Slo preko razbijaške politike vodstva SSj na skupno proslavo.
Ljubljana.
V Ljubljani po krivdi voditeljev SSJ ni bilo skupne proslave. Po pondeljskem sestanku zaupnikov, o katerem smo poročali v prejšni številki, so sicer razbt-jaški generali SSJ na odločen pritisk
delavcev razpustili svoj „skupen prvomajski odbor" in uničiti so morali par tisoč letakrv za shod v Narodnem domU, sklicali so pa svoj shod v Tivoli. Delavskega doma s^ bojijo ti ljudje, kot hudič križa. '
Naša skupina in delavci iz obratov so sklicali shod v Delavski dom, policija ga je pa prepovedala. Veliki župan je na našo pritožbo odgovoril, da ni potrebno imeti dva shoda, ker gredo delavci lahko poslušat na sh )d SSJ irt Zedinjenja / Tivoli II!
Zgodaj zjutraj je prišla močna četa pilicije z oficirjem in komisarjem in 2a-sledla delavski dom, na ulice, ki vodijo k dnnu, pa so postavili straže. Nekega d.lavca, ki je fotografiral policiste v delavskem domu, je policijski oficir nagnal čim ga je opazil. Imajo slabo vest, da se bojijo celo f itografskega aparata. Kljub vsemu pa je prihajalo do delavskega doma velika množica delavstva, nekateri so se takoj obrnili j.i odšli, ko so videli, da je delavski dom poln policije, nekaterim pa je uspelo priti tud,i v notranjost doma. Zanimanje za naš shod je bilo veliko, to so morali priznat) celo meščanski časopisi. Seie opol-dne je policija šla iz doma.. Delavci so dvojno mero policije prav dobro razumeli, slehernemu delavcu je bilo jasno, zakaj vlada naravnost agit<ra za -’SSJ in zakaj zabranjuje naš shod. Popoldne se je v domu vršila dobro obiskana veselica, katero je policija dovolila samo s pogojem, da ne bo nihče govoril na veselici.
Shod SSJ in zedinjašev v Tivoliju je bil slabo obiskan. Komaj 200 ljudi, med katerimi je bilo precej onih, ki so odšli izpred delavskega doma, je poslušalo Ošlaga in Ajdiškovo. Da je bilo Zedinjenje samo navidezen razlog za razbijanje skupne proslave, se je pokazalo najbolje na shodu, na katerem ni govoril noben zedinjaš. Kakor že večkrat, tako je tudi v tem slučaju Zedinjenje bilo tisto orodje, katerega se je SSJ poslužila za razbijanje.
Klerikalci in demokratje, ki so še pred par leti bili veliki nasprotniki prvomajskih proslav, so letos tudi sklicali delavske prvomajske shode. V Ljudskem dOmu je bivši minister Gosar govoril 150 navzoči, bivši gerent ljubljanski dr. Puc in uradnik delavske žbOrniče Tavčar pa sta v Mestnem domu imela okoli 70 ljudi.
Policija je aretirala v nedeljo zjutraj s. Lorača, katerega so že prepeljali v poslopje okrožnega sodišča. Na intervencijo s. Gustinčiča so ga mora i v pondeljek izpustiti, ker ni bilo nobenega razloga za aretacijo. Vzeli so in niso mu vrnili nekaj letakov in par izvodov Arbeiter lllustrierte Zeitung. Na policiji so ga trikrat fotografirali in vzeli od-tiske prstov, kar se dela le z najtežjimi zločinci.,	•	!
Trbovlje.
Obhode, mlaje in zastave je oblast zabranila in žandarji, so nas celo prisilili, da smo morali sliko Marksa, ki je bila v Delavskem domu obešena na vidnem mestu, prenesti v temno klet. Toda oblastniki naj vedO; da danes s silo bajonetov sicer lahko preženejo slike Marksa in Lenina z vidnih mest, da nam pa Marksovih in Leninovih idej ne morejo iztrgati iz src.
Shod, ki ga je sklical skupni prvomajski odbor, se je vršil v Delavskem domu, ki je bil poln. Udeležba nad 1000 delavstva. Govorili so: za našo stranko s. Marcel Žorga, za SSJ
Svetek, za JSDS Klemenčič. Shod je potekel mirno. Kot kuriojznost naj zabeležim, da je vladni komisar prepovedal medklice. _
Popoldne smo priredili izlet, ki je dobro uspel. Klerikalci so imeli, svoj shod po maši v svojem domu, demokrati pa svoj sestanek pri Sokolih.
Jesenice.
Bt-ei zastav in mlajev je bil letošnji Prvi Majnik pri nas. Tudi obhoda nam niso dovolili. Ko je nekaj sodrugov zjutraj hotelo spremljati godbo, ki. je igrala budnico, so jih orožniki ustavili z naperjenimi bajoneti. Na predvečer smo imeli lepo uspeli koncert in v kinu se je predvajal protiklerikalni film „Čarovnice in inkvizicija", ki je šel duhovščini tako na živce, da so z intervencijami pri oblastih dosegli, da so se morale reklamne fotografije odstraniti. To in pa ustmena protiagitacija s strani' črnih jproti ftfmu pa je ravno mnogo pripOmpgla k sijajnferfm obisku teh predstav. » , ,	„■	.'
Shod smo: imeli v domu, čegar dvorano je napolnilo delavstvo. Udeležba okoli 500. • Za našo skupino je govoril s. Hlebec, ža SSJ pa Koren, predsedoval -pa ' je .Jeram.! Shod .]& potekle brez incidentov in končal s petjem internacionale.- '.V'., -V
Popoldne je dramatični odsek priredil pri polni dvorani Cankarjeve „Hlapce", zvečer pa smo imeli plesno veselico.
Klerikalcem je na njihovem ■ shodu govoril Terseglav, pri narodnih socialistih pa se je pri shodu prvič javno pokazalo nezadovoljstvo delavstva s politiko vodstva NSS v Ljubljani, ki se vedno bolj potaplja v demokratsko-fašističnem močvirju.
Prvomajska proslava je bila skupna, vodil jo je skupni prvomajski odbor.
Borovnica.
Pri nas se je vršil prvi maj v znaku terorja, ki ga izvaja jugoslovanska buržuazija potom svojih žandarmov, kar ona imenuje demokracijo. Naša skupina je priredila shod (b 7. uri dopoldan v gostilni Petrovčič, poročal je s. Peterkovič iz Ljubljane.> Kako se je pa strašilo in teroriziralo, naj pove naslednje:
Zastopnik okrajnega glavarstva je najprej zahteval, da se mu pred pričetkom zborovanja predloži natančen pismeni govor. Obenem je prepovedal, da govorniki-lire smejo niti z eno besedo omenvti«kaj proti imperializmu ali se pa s kakršnimi besedami izraziti zoper vojno, češ, da bo drugače razgnal zborovalce, predsedstvo in govornike pa predal sodišču. Prepovedal je, nadalje, da se ne srne nikjer v govoru omeniti niti Marlesa niti Lenina, godba pa ne sme igrati internacionalo. Pod 'takimi preventivnimi merami se je vršilo prvomajsko zborovanje, a vendar se borovniški proletariat ni dal ustrašiti, temveč je celo uro pazljivo sledil izvajanjem govornika in soglasno sprejel naše stališče, ki je v glavnem bilo začrtajo'že v prejšnjih številkah »Enotnosti". Kljub dvojnemu nagobčniku, t. j. zakonu o zaščiti države in še posebnim meram okrajnega glavarstva, je zbor sprejel vse naše parole in obsOdil izdajstvo voditeljev SSJ, ki so tudi letošnje leto razbijali enoten nastop proletariata na dan Prvega Maja. Edini zagovornik generalnega štaba SSJ je bil Zastopnik okrajnega glavarstva, ki je seboj odnesel letak ljubljanskik delavcev, ki so objavili obsodbo SSJ na sestanku obratnih zaupnikov dne 25.
aprila v Ljubljani- In ravnp zavzemanje policijskih oblasti za SSJ je odprlo nam vsem oči, da SSJ ni prava zastopnica delavskega razrjpjla,. temveč le privesek in opora buržušznim stfankam, in se vsi zavedamo, da proletariat more uspešno voditi le razredna proletarska stranka, ki ne dopušča nobenih, kompromisov.
V	tem smislu borno , v bodoče tudi Usmerili vse naše delo.	v'
1 Popoldan in zvečer se je vršila na istem prostoru veselica, ki je bila dobro obiskana. Na zborovanju in na veselici jfci šhdelovala vrhniška godba.
, > Rogaška Slatina.
Shod v gostilni. Navzočih 50 ljudi, povečini steklarji, par živilceiv in okrog 10 kmetov. Komisarja ali žandarja nobenega. Posebnega navdušenja z ozirom ne maloštevilnost ni bilo.
Govoril je najprej Tokan: nekoliko o prvem maju, več o socialni zakonodaji,' mimogrede dvfe besedi o vojni, o volitvah zopet mnogo, tudi spomine o boju za splošno volilno pravico je obujal, lotil se je farjev in vere, zmerjal gospodo z zavaljenimi prešiči, ki bi se jih dalo klati. Na vse presenečenje je pozabil na Nemško Avstrijo.*Da je pozabil na Rusijo in Kitajsko, to se razume. ■ ...j	*<■:■	-	■■	■
Govor S. Klopčiča je vseboval: Prvi Maj ni samo praznik dela, ampak ravno zato pred vsem praznik boja. Osemurnik kot prva zahteva pred 38 leti. Osemurnik danes. Mednarodna solidarnost druga zahteva (1. 1914, vojna nevarnost, bratstvo'narodov). Razredni boj — tretja ideja prvega maja. Močna del. stranka — četrta ideja. Včasih se je prvi maj praznoval ponekod; danes po vsem svetu. Praznuje ga ruski narod... Praznuje ga rev. Kitajska. Naš pozdrav! Spomniti se pa moramo še ene države, Italije . .. Bratstvo z ital. proletariatom, kajti on bo prvi priskočil na pomoč slovenskemu proletariatu in slov. narodu. Samostojna Slov. v federaciji .. . Po vojni je proslavo prvega maja napolnila še ena ideja: zveza del. in kmetov. Rusija . ., Na dan prvega maja moramo pa tudi videti stezo in pot, izhod iz današnje situacije: enotna fronta, pobratinstvo delavcev. Živel prvi maj. —
Hiša steklarjev je bila okrašena z rdečimi zastavami. Enotnost se je kol-portirala.	t	,
Vir-Dol.
Proslava Prvega Maja se je za naše razmere veličastno obnesla, čeprav je bil prepovedan sprevod po cesti. Dokler bo vladala črna in bela reakcija, to je hilerikalci in samostojni denjokratje ali orjunci, toliko časa ne bo.stpel zavedni delavec manifestirati svojo .voljo.’. Poglejmo pa v druge kraje na primer v Nemško Avstrijo ali v Nemčijo in drugod po svetu, povspd itoajo* delavci in revni kmetje več vfcjj^ve in pravice, samo pri nas na Balkanu in v Italiji so delavcem in kmetom vzete vse pravice. Pa zakaj delajo kapitalisti tako z nami delavci? Zato, ker nismo združeni, da bi bili vsi za enega in eden za vse. Dokler ne bomo delavci in revni kmetje enih misli, enega duha za razredni boj, toliko časa zaman pričakujemo boljših časov. Sedaj naj opišem majniško proslavo. V soboto smo imeli predavanje pri g. Kepi na Viru. Predavala sta dva sodruga iz Ljubljane o rimski državi in kazala sta skioptične slike iz bojev rimske države. V nedeljo popoldan je brila velika prvomajska veselica. Udeležba velika. Nihče se ni kesal, da je šel na veselico. Tukaj na Viru imamo prosvetno društvo „Pr01enda“. Ustanovili smo ga pred enim mesecem. Seveda od začetka je vsaka stvar težka, ker nimamo kapitala, da bi kar naenkrat vse naredili, počasi se bo pa vse uredilo in na-
Stran 2
ENOTNOST
Stev. IT
redilo, samo da ima človek dobro voljo, potem pa gre lepo naprej. Povsod je treba dobre volje in sloge, ker sloga jači, nesloga pa tlači. To društvo je nestrankarsko, članov imamo 60. Upamo da jih bo kmalu 100, ako bo šlo lepo naprej. To je jako potrebno za mladino, da te izobrazuje, da ne bo kapitalist delal x njo kakor z nami, da jim bo boljše in lepše solnce sijalo kot pa nam in da ti bodo boljši Kruh rezali, kot ga mi danes pod reakcionarnimi vladami. Zato naj mladina le v velikem številu pristopi k temu društvu, ker v razredno izobraženi mladini je naša bodočnost.
Tržič.
Ker nam oblast ni dovolila drugega, smo imeli samo shod v domu, ki je bil dobro cbiskan. Udeležilo se ga je
Emigranti iz Jugoslavije, ki tmo v rudnikih Limburga (Belgija), smo proslavili Prvi Maj na n^jsvečanejši način. Prvi Maj je delavski praznik, to je dan mani-festaeij in demonstracije na ulici, ne pa veselic in zabave.
Predpoldne smo imeli shod, na katerega so poslali naii sodrugi iz Brislja svojo deputacijo. Enoglasno je sprejeta resolucija proti terorju v Jugoslaviji, proti imperialistični intervenciji v Kini in za mir in prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo.
S petjem Internacionale je bil shod zaključen in z novo silo za osvobojenje proletariata gremo n« delo naprej.
*
Prvi Maj v Brislju. Delavska Stranka Belgije (.socialisti) je priredila prvomajsko proslavo na način, ki je samo nje lasten, ker socialisti razumevajo razredni boj — z veselicami, igrami, športnimi dirkami itd. v parku Josaphat. Kot govorniki so nastopili socialistični senatorji Ny-troevez, Deswart, Vandervelde in italijanski socialistični poslanec Salwij. Salwij je ostro napadel fašizem v Italiji, kar je dalo poved socialistu Vanderveldu, da je izjavil, da mu j s nemogoče nastopiti na shodu, na katerem se napada relim kake tuje driave. Torej, socialistični minister, tudi vi — interes moje dežele, kapitalsitičns Belgije, na prvo mesto in pred vse — interes proletariata pa iele potem. Mlada Komunistična Stranka Belgije s svoje strani je imela veliki shod in poulično demonstracijo. Na čelu sprevoda so korakali sodrugi Jakemota, poslanec KSB, Martens in Medaert. Srp in kladivo sta krasila povorko in itevilne zastave. Policija je vso moitvo vrgla za varstvo mira in reda. Ali komunisti so disciplinirano korakali in s svojo železno voljo onemogočili vse provokacije.	*
Liege (Liittich). Tukaj se je Prvi Maj proslavil v znaku enotne fronte. Ma-nifastacija je bila mogočna demonstracija enotne volje proletariata za nepomirljiv razredni boj proti buriuazjji, podaljšanju delovnega časa, proti kapitalistični raoio-nalizciji in proti vojni, za osemurnik in za priznanje in mir s Sovjetsko Rusijo. *
Charleroi (Šarleroa). Veliki industrijski center. Delavstvo je sito obljub in obljubljenih reform. Predlog komunistov za enotno fronto je bil sprejet pod pritiskom socialističnih delavcev. Šefi reformiima in socialpatriotizma so morali po volji proletariata stopiti na isto tribuno kot je go-
Stanovanjski zakon ukinjen.
Pred deložacijami v masah. — Po* višanje najemnine.
S prvim majem preneha zakon o zaščiti stanovanj, stanovanjski uradi ne bodo več nakazovali stanovanj, hišni gospodarji bodo nad najemniki viseli kot Damoklejev meč. Samo državnim uslužbencem se bodo nakazovala stanovanja in to samo še do 1. novembra t. 1., na zimo bodo tudi ti leteli na cesto.
Kako bodo hiini gospodarji postopali z najemniki, so povedali v svoji resoluciji, ki io jo sprejeli v Zagrebu na svojem kongresu.
»Organizirani hišni posestniki ne bodo prekoračili zlate paritete (pri povišanju stanarine) in 2« to nekateri le štorij«, potem zato, da se znebijo neljubih na*
čez 200 delavcev. Za dekaliste je govoril s. Vergelj, za SSJ pa Čelešnik. Žandarji so bili cel dan na nogah.
Litija.
Skupni shod se je vršil pri Cerarju, udeležba nad 60 delavcev. Prišlo bi mnogo več ljudi, če bi žandirji ne trgali naših lepakov. Za nas je govoril s. Jaka Žorga, za SSJ pa dr. Jelenc. Popoldne smo priredili izlet, zvečer pa zabavni večer.
Kamnik.
Skupni shod, katerega se je udeležilo nad 60 delavcev, je dobro uspel Govorili so za nas s. Merzelj, za SSJ pa Likar in še en sodrug. Zabranjeno je bilo govoriti o vojni nevarnosti in proti militarizmu.
voril komunist. V racionalizirani in stabilizirani Belgiji kolaboracije socislistov na vladi delavstvo vedno bolj spoznava, da je edina pot iz mizerije na solnce svobode — boj proti kapitalizmu. Prvi Maj je bil pri nas dan mobilizacije in revije proletarskih čet.	*
Proslava Prvega Maja v Fran«
ciji. 1. maj 1927 je proletariat Francije proslavil v času koncentrirane kapitalistične otenzive na delovno ljudstvo. Znižanje plač rudarjem (omogočeno po zaslugi izdajalskega držanja reformistov, ki so odklonili vsak boj), delavcem kovinarske in tekstilne industrije in vseh drugih strok. Sprejetje zakona o vojaški reformi, izdelanega in predloženega po Pavlu Bon-cour (socialist, delegat Francije pri D. N.), s katerim se uzakoni mobilizacija celega naroda brez razlike starosti in spola v slučaju vojne, razpust Btrokovnih organizacij, političnih strank, vseh društev in korporacij brez izjeme. Pripravljenost Francije za sodelovanje z Anglijo pri intervenciji v Kini proti osvobodilnemu boju kitajskega naroda. Insceniranje kompletov in špijonaže, z zapiranjem komunistov in sindikalnih funkcionarjev, izganjanje zavednih inozemskih delavcev iz Francije, vedno pogostejši napadi fašistov na mirne delavce in napredne intelektualce, velika časopisna kampanja proti Sovjetski Rusiji, Kini in komunizmu, naravnemu zavezniku vseh potlačenih narodov. To je v glavnem slika ofenzive kapitalizma. Buržuazija trepeče. »Matinu v uvodnem članku piše, da narod mesta in vasi vedno bolj simpatično gleda na revolucionarno propagando; Buržuazija zato tudi pripravlja in kroji nov zakon za državnozborske volitve 1. 1928, zakon, po katerem upa dobiti večino poslancev in zmanjšati, ako ne onemogočiti volitev poslancev delavsko-kmečkega bloka. No, mi kot stranka osvobojenja proletariata in boja proti buržuaziji nismo lovci mandatov — temveč agitatori za pridobitev večine trpečega ljudstva za našo idejo.
V	tem znamenju slavi francoski delavec in kmet, združen z emigranti in ko-lonijaki Prvi Maj. Revolucionarni Pariz ni mrtev, stotisoči delavcev so se odzvali proslavi praznika Dela. Prvi Maj je prvi odgovor francoski buržuaziji in imperializmu na zadnje provokacije. Dve veliki tabli sta vzbudili posebno pozornost: »Sin-dikat intelektualcev proletarcev11, druga tabla: »Smrt intelektualcem buržujemu. Te table in veliko drugih ter nešteto zastav je plapolalo na manifestaciji.
jemnikov, ki so s svojim obnašanjem onemogočili nadaljne bivanje ▼ hiši.u
Povišanih stanirin delavstvo ne bo zmoglo, preseliti se bo moralo v kleti in podstrešja, mnogi bodo ostali na cesti. Pa tudi, kdor si bo mogel pristradati zahtevano vsoto za zvišano stanarino, ne bo-nikoli mogel računati na stalnost stanovanja. Kdor ne bo hotel agitirati za stranko hišnega gospodarja, kdor ne bo hotel podpirati društev po želji hišnih gospodarjev, kdor ne bo prijazen in ljubezniv s psom hišnega mogotca itd. itd., tega bo hišni gospodar smatral za »neljubega najemnika11 in zletel bo na cesto.
Buriuazni listi „Jutrou in »Slovenec1*, katerih stranke so podpirale hišne gospodarje in nastopale proti stanovanjski zaščiti, molčijo. Delavstvo mora izvajati konsekvence in zapustiti stranke, ki so pripomogle k ukinitvi stanovanjske zaščite.
Da, črnogorskim princem palače in
milijone, hišnim posestnikom milijone iz povišanja stanarine, delavcem pa redukcijo, znižanje plač in deloažoijo — to je socialna politika buržuaznih strank, katere podpirajo tudi krščanski in narodni socialisti. Kar so nam vzeli, si moramo zopet priboriti. Delavci in kmetje morajo zupiHtiti buržuazne stranke, združiti se na razredni podlagi in pričeti boj z« nov stanovanjski zakon, ki mora biti boljši kot je bil dosedanji.
Socialistični delavci, pozor!
»Obzor“, list hrvaške buržuazije, ki je vedno dobro informirin, poroča o akciji dr. Žerjava, ki hoče v Sloveniji vstvariti širok »napreden bloku, ki bi imel glavno nalogo voditi boj proti klerikalcem in dr. Žerjav bi kot vodja tega Širokega naprednega bloka bil poklican tudi v vlado. V to svrho je dr. Žerjav že pridobil dva voditelja narodnih socialistov in se pogaja z nekaterimi socialističnimi voditelji za vstop v napredni blok. Baje je Žerjav že pridobil za svojo akcijo one socialistične, voditelje, ki so od demokratov materialno odvisni.
Poročilo »Obzorau ni neverjetno. Nastop Uratnika pri akciji za kraljev spomenik, nastop Sitterja v okrožni zbornici, kjer glasile z demokrati, sklicanje prvomajskega shoda v Narodni dom, bančne zveze, sporazumno delo z demokrati v Delavski zbornici — vse dosedanje držanje voditeljev SSJ ne izključuje, da se voditelji SSJ pripravljajo na sodelovanje z demokrati. — Uverjeni smo pa, da socialistični delavci ne bodo sledili Bvojim voditeljem k Žerjavu, kakor tudi niso narodno socialistični delavci onim svojim voditeljem, ki so se združili z demokrati.
Socialistični delavci, pozor!
SSJ in policija.
Shod SSJ V Ljubljani je policija brez vsega dovolila, našega je prepovedala in zasedla Delavski dom. Na vladi so naši deputaciji naravnost povedali — delavci naj gredo na shod SSJ. Zakaj jemlje režim SSJ pod svoje okrilje, smo že davno vedeli, danes objavljamo izvlečke iz dveh dokumentov, ki so v originalu pri nas na razpolago: Srezki poglavar nekega okraja je izdal odlok, v katerem je tudi sledeči odstavek: »Pri tem opozarjam prireditelje, da se ne bo dovolil noben protidržaven proti-dinastičen, antimilitarističen govor . . .“ — Socialisti so odgovorili zaupniku, ki jim je sporočil gornji odlok: »Prigibno vam vračam odlok srezkega poglavarja ter izrezek iz časopisa »Delavska politika14, v katerem je proglašen manifest socialistične internacionale. Sporočite srezkemu poglavarju, da je določen za govornika sodrug ... in da bo govoril v duhu in intencijah majniškega proglasa socialistične internacionale, katerega mu priložite. Podpis.u
Ali je še treba k temu razlage?
Spoznanje.
Na sestanku 25. aprila pri Lloydu so bili tudi zedinjaši. Pokazalo se je pa razsulo te Bkupine, ker so delavci, ki so jih vodje Zedinjenja proglašali za svoje, nastopali proti Zedinjenju in obsojali vlogo, ki bo jo voditelji Zedinjenja sprejeli pri razbijanju enotnega Prvega Maja. Ko so nekateri delavci pričeli izjavljati, da bodo sami zase proslavili Prvi Maj, so Makuco-ušle tele besede: »Glej ga, hoteli smo združiti tri obstoječe stranke, v resnici pa smo ustanovili dye nove, da jih imamo pet.u
Sitter proti komunistom in republikancem.
Razpravlja se o pragmatiki za urad-ništvo okrožne zbornice. Klerikalci predlagajo, da uradnik okrožne zbornice ne ame biti niti komunističnega niti republikanskega prepričanja. Demokrati se seveda strinjajo s tem predlogom. Ker je Sitter v zbornici kot socialist in s tem tudi republikanec, se je pričakovalo, da svojega socialističnega in republikanskega prepričanja ne bo zatajil. Toda Sitter je junaško molčal in šel z demokrati in klerikalci proti komunistom in proti republikancem.
Uratnikov slučaj se skuša opravičiti kot slučaj, da je Sitter na prvi seji glasoval za udanost monarhizmu, opravičujejo z nesposobnostjo, češ »ni se znal orijen-tirati“, toda ker se taki »slučaji14 dogajajo vedno znova, je zadnji Čas, da socialistični delavci, ki Še držijo kaj na Bvoj program, napravijo konec takim izdajam in teptanji) socialističnih principov.' Ali bo ti »gločaji*4 r zvezi z vestmi, da se vodi-
telji SSJ pripravljajo na Žerjavovo napredno frontou ?
Socialistični delavci i m h j o besedo.
Pismo iz Francije.
Merlebock 10. »| rila 1927.
Cenjeni s. urednik !
Gotovo že mislite, da sni > mi črni sužnji iz sajastih dolin Zagorja in ostalih revirjev Jugosla' ije, pognani po sv* tu za ta bore košček kruha, popolnoma zaspali. Ne, sodrugi. Mi, ki Be nahajamo tu v Franciji, smo ostali zvesti svoji ideji in delujemo naprej. Tako smo po dolgem, trdem delu ustanovili po vseh večjih krajih svoje sekcije v tukajšnjih revolucionarnih Btrokovnih organizacijah, ki povsod dobro napredujejo. Težko nam je sicer zaradi jezika, ali gredo nam tudi v tem oziru francoski sodrugi na roko.
Tudi tu kot po vsem ostalem svetu so navalili kapitalisti na delavski razred. Trgajo plače, šikanirajo delavce na vse načine, posamezne cehe (podjetja) gredo tako daleč, da odpuščajo delavce za vsako malenkost. Na cehi Waldemar Mliller je nabito: »Kdor ne bo na delu v pondeljek, bo takoj odpuščen.“ Pa če je bolan ali če ima kak nujni opravek, iti mora na delo ali je odpuščen. Kaznuje se, če ne napraviš dovolj vozičkov; vzame se celi šilit ali globo 20 frankov. Pred tednom dni je skočil koš v šahtu s tira, ki je 40 m globok pobral vse tračnice. K sreči se je zgodilo to na koncu šilite, drugače bi zopet zgubilo življenje 80 ljudi. Rudarji so morali po lestvah iti na drug šalit in so šele ob 7. uri prišli ven. Niso pa dobili plačanih nadur, če pa par minut preje nehaš, je takoj 20 frankov kazni. Isto je in še slabše na takozvanem „Mordschachtu, kjer je prvi dan našlo 56 rudarjev smrt. Tu vozi strojevodja na šahtu z neverjetno naglico, tako da človek, ko stopi na koš, je že tudi v globini 500 m. Ali vse to gre pijavkam še prepočasi, skoro vsakih štirinajstih dni se pokvari koš in največkrat zavore.
Tako je naše suženjsko življenje in to vse zato, ker se uboga delavska para ne zaveda in ne organizira v svoje revolucionarne organizacije, da bi tako pijavkam pokazala, da zahteva isto življenje kot ga imajo te pijavke.
Pripravljajo se tu sicer veliki boji. Rdeče strokovne organizacije so sklenile, da proklamirajo generalno stavko, reformistične organizacije so jo pa odklonile in ne marajo nič slišati za boj proti znižanju plač. Seveda tudi ne morejo, ker te socializdajice so šle že tako daleč, da bo v P. de C. podpisali zahteve podjetnikov, ali mase bodo šle preko teh izdajalcev.
Danes (10- aprila) se vrše demonstracije in shodi po celi Franciji proti reduciranju in za 24. april je proglašena generalna stavka v zasedenem ozemlju Sarr. V Porenju v Nemčiji so rudarji sklenili, da zahtevajo sedem ur dela. Pripravljajo se resni in odločilni boji. Pred 14 dni so se vršili shodi po zasedenem ozemlju, na katerih se je govorilo v različnih jezikih; tudi jaz sem bil na štirih shodih, ki so se vršili na prostem, ker so bile dvorane premajhne, da sprejmejo množice. Govorili smo v svojih jezikih, in je ta mnogobrojna množica tako mirno poslušala tuje jezike, kot bi vsi enega govorili.
Kličem sodrugom tam v Jugoslaviji, da se strnejo v organizacije in da tudi tam stopijo v akcijo z Ostalim proletariatom celega sveta, da tako preprečimo npve nakane buržuazije. Delu čast in oblaBt.
Pezi.
Policija zapira, sodišča obsojajo.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil obsojen s. Potočnik na eno leto težke ječe po zakonu o zaščiti države, ker je prenesel preko meje nekaj prepovedane komunistične literature, b. Lemež, ki je obtoženega sodruga zagovarjal, je prijavil ničnostno pritožbo na stol sedmorice v Zagrebu.
V Velesu (Macedonija) so bili po zakonu o zaščiti države obsojeni Panko Baš-narevič in Lazar Kardevič na štiri odn. tri leta težke ječe, ker so čitali »Balkansko federacijo11 in »Makedonsko delo14.
V Zagrebu bo aretirali b. Kamila llor-vatina in še tri druge delavce, ker so razpečavali prvomajsko številko »Borbeu, ki je bila zaplenjena.
V Belgradu so aretirali uradnika »No-vostiu Keršovanija in ga prepeljali v zapore, kjer bo moral odsedeti 18 mesecev po tiskovnem zakonu, radi več člankov o policijskem nasilju.
Prvi Majnik naših emigrantov.
Delavski korosp. ... ko.
Lastnik in Izdajatelj: Alojz Kuaold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna jos. Pavliček v Kočevju.