Političen list za slovenski nàrod.
F* polti prejemaa velja: Za celo leto predplačan 15 rld.. ta pol leta 8 fld., n četrt let»
4 rld., za en mesec 1 rld. 40 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., za četrt leta I rld., za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, n., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.
če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Ichaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 27§.
V Ljubljani, v torek 3. decembra 1889.
Letnik XVII.
KjaT a.
Povodom sostanka novoizvoljenega deželnega zbora smo vsi narodni deželni poslanci razpravljali tudi načela splošnega našega političnega delovanja. ^
Ker so se že ob času deželnozborskih volitev pokazala nasprotstva, večinoma sicer osobna, v manjših delih načelna, katera so se pojavljala tudi med sedanjim zasedanjem deželnega zbora kranjskega že toliko, da so kazala svojei neizogibne posledice, po spoznanji vseh nas škodljive in pogubne narodnemu razvoju, priznali smo po vsestranskem razgovoru in potrdil vsi: da je za vspešno narodno delovanje neobhodno potreba nam složnega postopanja.
Izjavljamo zato, da bomo vsi in vsekdar složno se trudili za izpolnitev narodnega programa po starem geslu: „Vse za vero, «lom, cesarja", za katerega so se trudili doslej najboljši možje slovenskega naroda — in da si bomo prizadevali priboriti slovenskemu narodu ustavnim potom vse v zakonih zajamčene mu pravice, zlasti narodno ravnopravnost.
Ljubljana, dne 23. novembra 1889.
Murnik Ivan, načelnik kluba narodnih poslancev,
dr. vitez Bleiweis - Trsteniški,
Detela Oton,
Dragoš Niko,
Gorup Josip,
Grasselli Peter,
Hribar Ivan,
Kavčič Hinko,
Kersnik Janko, Klein Anton, Klun Karol, Lavrenčič Matej, Ogorelec Vinko, Pakiž Primož, dr. Papež Fran, Pfeifer Viljem,
Povše Fran, Stegnar Srečko, Svetec Luka, Šuklje Fran, dr. Tavčar Ivan, Višnikar Fran, dr. Vošnjak Josip, Žitnik Ignacij.
Vabilo iia naročbo.
S 1. decembrom se prične nova naročba na
„Slovenca h kateri najidjudneje vabi
OPRAVNIŠTVO.
D^T* Cena naročnini razvidi se na glavi lista.
IIiis in Mladočehi.
(Dalje.)
Ko se zopet zbornica pomiri, govori profesor zgodovine Tomek.
Sklicuje se na razna in tudi v tej zbornici dana mu spričevala, da ni niti najmanje magistru Husu kratil zaslug, katere je vedno priznaval glede slovstva, vede in pravopisja. Vzlic temu pa, pravi govornik, bom glasoval proti nasvetu. (Velika vznemirjenost in ropot na levici; dr. Rieger kliče: Jako nedostojno je, motiti govornika') Tomek, obrnjen proti levici, utemeljuje svojo izjavo, rekoč, magister Hus in njegovi privrženci, kakor tudi protivniki so dali povod velikim prevratom, ki so prignali deželo kraj propada. Tajiti se sicer ne more, da je delovanje Husovo proizvalo nekak razvoj in da je narod češki v boji za takratne ideje kazal nenavadno junaštvo. Ko so se pa Husitje tako obilno razširili, opazil se je v vseh slojevih prebivalstva nravstven nazadek (Podlipny: Pod znamenjem križa!), ki je provzročil poraz na Beli gori, pa tudi katoliško reformacijo, ki je naši deželi prizadejala neizmerno duševno in gmotno škodo. Ko je prominola pogubonosua doba, povrnila sta se dežela in naš narod h katoliškim naukom in mir in red sta zopet vladala v naši domovini; in želja moja bi bila, da bi mogla ta reformacija izkazavati še večje in širše vspehe, ker more od njih narod naš imeti le koristi. (Pritrjevanje.) Trdilo se je tukaj, da imata duhovščina in zgodovinsko plemstvo glavno krivdo, ako ime „IIus" ne bo na muzejskem poslopji našlo prostora. Po
mojem mnenji bi sicer Husovo ime na spominski plošči ne pohujševalo, čudim se pa vendar ne, če ona dva stanova čutita mržnjo nasproti magistru Husu, in čeravno sem odločno za versko prostost, iznenaden vendar nisem vsled postopanja teh dveh stanov; pa tudi narod češki se temu ne bo čudil. (Oho-klici na levici.) Ti oho-klici niso iz ust katoliškega naroda. Oni oziri, kateie sem navedel, so popolnoma opravičeni; žal, da narod naš po končani tej razpravi ne bo znal razločevati, ali se je v tej visoki zbornici potezalo za priznanje Husovih znanstvenih zaslug, ali pa le za politično demonstracijo. (Dobro! na desnici.)
Poslanec prošt dr. Leuz: Ker je dr. Šil navajal moje ime, oglasil sem se tudi k besedi, ter ponavljam tukaj, kar sem že pisal v svoji knjigi, da je bil magister Jan Hus mož plemenitega značaja, prost vseh hudobij, in očito priznavam, da je on edini izmed krivih učiteljev, katerega značaj je bil v moralnem oziru čist. Toda Husa ni obsodila katoliška cerkev, marveč je bil izročen posvetnemu sodniku. (Ugovor in nemir na levici.) Gosp. dr. Šil je zamolčal, kaj je prav za prav obseg moje knjige. V njej sem namreč razložil in utrdil, da je kon-stanški koncil po vsej pravici spoznal Husa za krivega, ker se je v dogmah, katere je učil, dejanjski ločil od katoliške cerkve. (Nemir na levici.) Govornik prečita dva od magistra Husa pisana in prepovedana članka ter sklene mej trajajočim hrumom z izjavo, da magister Hus kot duhovnik ni bil spoštovan, ne odreka pa mu zaslug na slovstvenem polji.
Poslanec Toužirasky se odpove besedi, ker je zadeva že zadostno obravnavana.
Poslanec dr. Ivvičala: Človeka obsoditi je lahko, dokazati mu krivdo je pa težko. Na oni (levi) strani visoke zbornice se liberalno načelo vedno pridiguje, toda stranka se ne ravna po njem. (Oho! na leviei.) Dokazal Vam bom to, gospoda. Ko se je na levi strani govorilo, poslušalo se je mirno in govorniku se ni beseda pretrgavala — to je pristno liberalno (Vyborne! in ploskanje na desnici in v centrumu), ko sta pa na desnici govorila dva duhovnika in sta razpravljala zadevo, kakor to drugače nista mogla storiti — kako ste pa ta dva poslušali! (Vyborne!)
Skoraj se mi zdi, da ste skušali terorizovati. Važnost Husova za češko slovstvo je neovržljiva, isto tako tudi zasluga njegova za pravopisje. Ko bi se mogla stvar le s tega stališča soditi, vzidana bi bila že davno v muzejskem poslopji Husova spominska plošča. Toda ta zadeva ima dve strani. Priznati se mora, da bi to vsaj velikemu delu prebivalstva ne bilo ljubo. Duhovščina naša ima za muzej toliko zaslug, da se je moralo na-njo ozirati. To je bil razlog, zakaj se spominska plošča ni dovolila.
Vrhovni deželni maršal : K besedi se je oglasil gospod dr. Edvard Grégr.
Dr. E. Grégr: To, kar se je danes s te strani govorilo, našlo bo odmev v velikem delu našega prebivalstva, ono pa, kar je govorila nasprotna stran, zgubilo se bo v zraku, kakor že marsikaj drugega. Nekdaj je rekel dr. Rieger, da narod, ki časti take može, kakoršen je Hus, ne bo poginil, in radoveden sem, kako bo dr. Rieger v očigled te izjave glasoval tukaj, ko se gré le za majhno spominsko ploščo velikemu Husu. V našem narodu je tok, kateri moremo zasledovati v daljno preteklost, demo-kratsk, liberalen, češko-slovansk tok, ki je v husitski dobi prispel do vrhunca, tok, ki ima svoj izvir v češkem jedru ; današnji tok pa, ki bo narod pritiral do propada, je tujega izvira. Za llusove dobe je bila Praga enako mnogim drugim mestom že po-nemčena, in pretila je nevarnost, da se bo češki narod zvrnil v oni veliki grob, v katerem je zginilo že toliko slovanskih narodov. (Pritrjevanje na levici.)
Pri teh razmerah je vstal Hus, ki je takoj navdušil narod, da se je krepko ojačil. S tega stališča zasluži Hus večen spomin. Nesreče na Beli gori ni zakrivil Hus, marveč klerikalno-fevdalno postopanje. Nezgoda se je pripetila, ker za tem tokom ni stal od plemstva prognani narod. In zopet je bil rimsko-jezuitski tok, ki je v smrt gnal narod češki, in ko bi bil mogel, pokončal bi bil narod češki do zadnjega. moža, po besedah onega vladarja, ki je rekel, da mu je ljubši puščava, nego Češka s češkim narodom. In kdo je narod vzbudil k zopetnemu življenju?
To je bil zopet demokratski tok, ki je tudi zadnjih deset let navdajal uarod s pogumom. Ni res, da bi bilo češko ljudstvo razžaljeno vsled llusove
js ■ m
spominske plošče. Dokaz temu, da je Brožikova slika Husova že več let v mestni hiši Starega mesta raz-obešena. (Vi sami ste jo kupili.) Ogledujejo si jo tudi katoličanje. Ni ga skoraj češkega mesta, ki bi ne bilo počastilo Husa s tem, da je po njem imenovalo trg ali ulice. Žal mi ni, da se zadeva tukaj razpravlja, ker bo tako narod spoznal, kdo spoštuje spomin Husov. ¡spoznali bomo, kakov duh veje na oni (desni) strani. In Vi hočete, naj Vam izročimo svoje šole? (Odobravanje na levici.)
Tej stranki naj izročimo vzgojo svojih otrok? (Klici: Nikdar!) Zd-me ti dogmatiški boji o Husu nimajo vrednosti, in ko bi Hus od smrti vstal, smatral bi me za večjega krivoverca, nego je bil on sam. (Smeh na desnici in klici: Kadi verujemo!)
In ko bi Hus ne bil nič druzega storil, nego da je izpulil vseučilišče iz rok tujcev, bila bi zasluga orjaška. (Vyborne 1) Prišel bo praznik Huso-vega spomina in ta dan bo sramota za vse one, ki se protivijo temu prazniku. Ko je Hus stal na gro-madi, prišla je stara ženica in priložila drv. (Poslanec dr. Leuz: To ni res!) Seveda je to le pripovedka. In Hus se je smehljal ter rekel: Sancta simplicitas! (Dr. Vašaty: Sanctissima! — Smeh na desnici.)	(Konec sledi.)
Deželni zbor kranjski.
Sedemnajsta in zadnja seja dne 23. novembra.
(Konec.)
Poslanec Kavčič poroča v imenu upravnega odseka o prošnji županstva Šentpeter za podporo za vravnavo Pivke ter nasvetuje: „Deželnemu odboru se naroča, da pošlje deželnega inženerja pre-iskat v prošnji navedene razmere ter pusti izdelati dotični načrt, kateri predloži v prihodnjem zasedanji." — Obvelja.
Poslanec Stegnar poroča v imenu odseka za letno poročilo o predlogu poslanca Pakiža zastran zvišanja opominarine pri izterjavanji cesarskih davkov in o oKrajnih blagajnicah ter nasvetuje:
„Deželnemu odboru se naroča, da se obrne do visoke c. kr. vlade z dobro utemeljeno prošnjo, da bi dosedanje olajšave pri iztirjevanji direktnih davkov raztegniti blagovolila tudi na one davkoplačevalce, kateri imajo do 20 gld. davkov plačevati."
Poslanec Svetec predlaga, naj se po besedi „davkov" vstavijo besede: „ali taks in pristojbin".
Predlog Stegnarjev obvelja z dostavkom poslanca Svetca.
Poslanec Šuklje poroča v imenu odseka o ustanovitvi hipotekarne banke ter nasvetuje: „Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje, ali kaže ustanoviti hipotekarno banko, in naj poroča v prihodnjem zasedanji."
Poslanec Hribar zagovarja svoj predlog; odgovarjajo in ugovarjajo mu dr. Schaffer, baron Schvvegel in poročevalec. Konečno je bil odsekov nasvet vsprejet.
Poslanec Višnikar poroča o izvolitvi poslanca za mesto Ljubljano, g. Ivana Hribarja. Predvsem je pomniti, da izmed volilcev se ni ugovarjalo, da se je volitev vršila nepostavno. Po prvi volitvi dne 8. julija t. 1. je volitvena komisija z vladnim komisarjem soglasno sklenila, da bode takoj drugi dan ožja volitev in da se smejo volitve udeležiti tudi oni volilci, ki pridejo brez izkaznic, ako se njih identiteta na drug način dokaže. V zakonu pa ni naravnost izrečeno, kako in kdo določuje ožjo volitev in kdaj naj se vrši. Torej komisija ni nezakonito postopala. Glede razglasitve je dokazano, da se je ožja volitev takoj naznanila volilcem pred dvorano in z bobnom po mestu. Način razglasitve pa v postavi ni določen. Tudi slovenska lista sta naznanila ožjo volitev.
Tudi ni nepravilno, da je magistratni uradnik pred dvorano po ukazu komisarja delil glasovnice. Dalje mora izdati dotična oblast glasovnice z uradnim pečatom, sicer glas ni bil veljaven. Brez pečata je bilo glasovnic 40, od teh 13 za g. Hribarja, 27 pa za g. dr. Moscheta, torej je prejel prvi 338 veljavnih glasov, drugi 295, in je tedaj prvi izvoljen z večino. Glede izkaznic izrekajo vsi člani volitvene komisije, da je bilo le kakih deset volilcev brez izkaznic.
Verilikacijski odsek sicer priznava, da so se pri ožji volitvi godile nepravilnosti, ker pa niso dokazane v toliki meri, da bi se smelo trditi, da so vplivale na izid volitve, predlaga: „Deželni zbor naj 6klene, da se volitev potrdi."
Poslanec dr. Schaffer govori proti predlogu.
Vladni zastopnik g. okr. glavar Šašel opomni, da so bile glasovnice brez pečata, ker ni bilo časa pečatiti. Naročil je, naj 8e plakati nalepijo; zakaj se ni zgodilo, mu ni znano.
Poslanec Klun izjavi, da je bil namen njegovemu predlogu, naj se preišče, ali so bile nepostav-nosti in nerodnosti, ki bi mogle volitev razveljaviti. Odsek sam priznd nepravilnosti, vendar ne tolike.
Pri glasovanji je bila volitev Hribarjeva potrjena z vsemi glasovi narodnih poslancev; za predlog so glasovali tudi trije Nemci.
O izidu volitve v deželni odbor smo že poročali. Vršila se je v zadnji seji popoludne. Razmere so bile take, da moramo že iz dostojnosti molčati o njih; le to naznanimo ob kratkem svojim čita-teljem, da nihče ni mogel in se ni upal javno vstati kot kandidat iz-mej takozvane konservativne stranke, da bi ga potem leta in leta sramotili v javnosti kot slovenskega Efialta. Pač se je zmerna narodna stranka dogovorila o svojih kandidatih, pri katerih je vstrajala do zadnjega, a v poslednjem trenotku se je vsled neizogibnih slabih posledic udala občni stvari na korist ter med dvema izvolila manjše zlo. Skoraj se drznemo trditi, da bi tudi oni naših ožjih somišljenikov, ki sedaj očitajo mlačnost, prijenljivost, bojazljivost in enake lepe lastnosti, v teh razmerah morali in mogli enako postopati. Konečno se ni šlo več za osebe, temveč za stvar. Vprašanje je torej, ali bi bila dobra stvar pridobila, ko bi se bil3 zadnja seja drugače zvršila in končala. K volitvi deželnega odbora imamo še dostaviti, da so vsi izvoljeni izjavili, da vsprejmo izvolitev, gosp. dr. Vošnjak pa še dostavil, da bode vedno deloval v blagor katoliškega slovenskega naroda.
Ko je bil dnevni red končan, vstane deželni glavar ter najprvo naznanja najvažnejše stvari, ki so se dognale: Rešilo se je 78 prilog, trije samostalni predlogi poslancev Kluna, Šukljeja in Hribarja, rešenih je bilo 167 prošenj razne vsebine in vse na-drobnosti obširnega letnega poročila. Deželni glavar omenja dalje: podpore za zgradbe šol, povikšanje učiteljskih plač, zakon glede plače verskih učiteljev itd. Omenil je zgradbe nove bolnišnice in darežlji-vosti g. Gorupa, brambovske vojašnice, preložitve cest čez Vagensperg in Lužarje, mostu čez Savo pri Radečah in kamniške železnice; izmed sklepov o gospodarskih stvareh so važni: podpore za kmetijstvo, kmetijsko razstavo, zoper trtno uš in strupeno roso, zoper povodnji v Vipavi, Račini, pogozdovanje Krasa, osuševanje ljubljanskega močvirja. Da se je vse to doseglo, gospoda moja, se pa imamo zahvaliti v prvi vrsti vzajemnemu in res neumornemu delovanju slavne zbornice. Nisem zastonj izrekel nado začetkom našega zasedanja, da bodo gospodje tekmovali le v tem, kateri bi mogel več koristiti naši deželi. Tako se je zgodilo, odseki so delovali neumorno, in v dolžnost si štejem vsem članom slavne zbornice, posebno pa gospodom članom raznih odsekov, pred vsem finančnemu in gospodarskemu odseku, pa tudi drugim odsekom posebno zahvalo izreči s.a neumorno in složno delovauje. Se ve, da se je nakopičilo zadnji teden toliko dela, da ni čuda, če so se tu in tam razgrete čutnice nekoliko pretesno dotikale in se tu in tam pokazala kaka iskra, zaradi tega pa so bile vendar razmere med vsemi članovi slavne zbornice povoljne in vspehi so bili enako dobri, zato izrekam še enkrat vsemu zboru prisrčno zahvalo.
Pa ne smemo prezreti, da smo pri tem imeli na strani zastopnika slavne vlade, kateri je kakor zmiraj, tudi letos bil neumoren sodelavec in zagovornik vseh za dežeio dobrih namenov, in zato se mu — in prepričan sem o popolnem soglasji z vso zbornico — zahvalim za vspešno in neumorno delovanje. (Klici: Dobro! dobro!) Dolžnost mi je še naprositi ga, da bi tudi pri daljnih korakih s tako prijazno roko podpiral sklepe slavnega zbora na višjem mestu, da bi tisti sklepi tudi v resnici dosegli najvišje odobrenje.
Znano Vam je pa, gospoda, da vse naše delovanje nadkriljuje oni gospod, kateri nam je pri vsaki priliki dober oče bil, oni gospod, katerega časti in slavi vsa dežela, časti vsa država, zatorej tudi včm, da kakor povsod drugod, bode se tukaj še posebno soglasno izrazilo mnenje in sočutje slavne zbornice, ako Vas povabim, da se tudi Njega spomnimo koncem seje.
(Nemški:) „Dolžnost mi je, da se Vam zahva-' lim za složno delovanje in v resnici objektivno po-
stopauje osobito glede predmetov, ki se tičejo gmotnega blagra naše dežele. In ker v^m, da ni izjeme, tudi Vas vabim, da vskliknemo: Bog živi našega dobrega deželnega očeta, presvetlega cesarja Frana Josipa 1.1 Hoch! Živio! Slava!"
Deželni predsednik baron Winkler izreka zahvalo za priznanje njegovega delovanja, naglaša plodonosno delovanje deželnega zbora in obljubi svojo daljšo podporo. Nemški končujoč pravi, da priznava korektno in lojalno postopanje deželnega zbora, in poslanci so lahko zadovoljni z vspehi.
Poslanec Svetec se v imenu narodne stranke zahvali deželnemu glavarju dr. P o k 1 u k a r j u, da je tako modro in točno vodil obravnave. Prosi ga, naj vsprejme zagotovilo občnega spoštovanja, in iz-raži željo, da bi ga Bog ohranil še mnogo let. (Dobro! Slava!)
Dr. P oklu kar se še zahvali za priznanje in prijazne besede ter konča zasedanje malo pred osmo uro zvečer.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Znano je dobro, kako se pri nas postopa z opozicijonalnimi listi. Konfiskacije so na dnevnem redu in ne preide teden, da ne bi dobili v roke beli list enega ali drugega opozicijonalnega časnika. To je dalo povod, da sta se tudi pri letošnjih sejah, v katerih se je razpravljalo o proračunu za bodoče leto, oglasila dva opozicijoualna zastopnika, da se potožita v tem oziru na vlado, ki more take veksa-cije z opozicijonalnimi listi trpeti. Dr. Vrbanic in dr. Amruš sta dokazovala, da naše oblasti v tem pogledu mnogokrat grešč zoper propise vladiue ter v svoji gorečnosti vselej več storé, nego zakon zahteva. Večkrat se zgodi, da isto številko lista po dvakrat, celó trikrat konfiskujejo. To vse je prava samovolja, kajti dotični cenzor je odgovoren za vse, kar je pročital v listu, pa vendar se je dogodilo, ' da je tisto, kar je pri prvi konfiskaciji dopustil, pri drugem izdanju konfiskoval. Ker so izdajatelji iz-davanje svojih listov tako odredili, da so izhajali malo pred odhajanjem vlakov, določilo je državno pravdništvo svoje ure tako, da ona številka lista, ki je bila konfiskovana, ni mogla več tisti dan iziti. Ban je na te pritožbe odgovoril, da se ne slaže z gorečnostjo čuvarjev opozicijonalnih listov, ter se je izjavil, da bode posebno, kar se tiče uradnih ur državnega odvetništva, odredil, da se ono ne veže tako strogo na te ure. Po našem mnenji mora državno odvetništvo biti pripravno vedno paziti, da se zakon vrši, ne pa samo v odmerjenem času. A zakaj je to do sedaj tako bilo, jasno je lahko vsakemu. Ban misli s to svojo izjavo pokazati se v tem pogledu liberalnega, ali je kaj neverojetno, da se bode stanje opozicijonalnih listov popravilo, kajti le-ti ne morejo premeniti čez noč svojih nazorov ter pisati v drugem smislu; dotični cenzorji pa ne morejo in ne smejo postati opozici-jonalni, pa bode zato ostalo vse pri starem. Gorečnost v službi za vladino stranko pa čaka gotova nagrada, tedaj se bode še nadalje konfiskovalo. Da se bodo mogli opozicijonalni listi lahko prodajati po trafikah in drugih javnih prostorih, preklicala se bode prejšnja naredba, po katerej je bilo to za-branjeno. Ban se je vsaj tako izjavil, kajti on ne smatra teh listov nevarnimi za občinstvo, katero tako že nič ne veruje, kar v teh listih čita. če zares mislijo, da so ti listi brez vsakega vpliva na občinstvo, zakaj pa odobravajo njihove tako brojne konfiskacije? Kaj ni to najboljši dokaz, da imajo ti listi jak vpliv na občinstvo, saj so vendar oni jedini, ki bodré hrvatski narod v teh žalostnih časih naj-podlejšega materijalizma, naj ne zdvoji in da zaupno gleda v boljšo prihodnjost, katera ga po teh silnih skušnjah nedvojbeno čaka.
čudno je bilo slišati tudi kratko razpravo o dolžnosti naših opozicijonalnih listov, katerim se je oponašalo, da prinašajo samo govore svojih somišljenikov in ne tudi vladinih privržencev. Glasoviti Miškatovic se je celó izrazil, da bi se morali poročevalci opozicijonalnih listov iz sabora odstraniti, ker tako enostransko o saboru poročajo. To vse se glasi kaj čudno. Saj se tako ravná povsod, da po navadi prinašajo listi govore svojih privržencev. Celó „Narodne Novine", ki imajo mnogo večji prostor za poročila ter ogromue dohodke pri listu od strani vlade, ne prinašajo vseh govorov v celini, nego opozicijonalne tudi v posnetkih. Taka nestrp-ljivost se more poroditi le v srcih naših okorelih
Madjaronov ter jim kaj takega gotovo ne služi v čast pri naobraženih narodih. V ostalem se tak predlog gotovo tudi v našem saboru ne bode sprejel.
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. decembra. Notranje dežele.
Cesar je danes došel na Dunaj; ob enem ž njim tudi nadvojvodinja Marija Valerija. Cesarica se bo jutri na Dunaj povrnila.
Bolezen kardinala Ganglbauerja se je zelo shujšala. Stanje njegovo je skrajno nevarno.
Stalni kazenski odsek je nastopne resolucije sprejel: 1. Vlada se pozivlje, da uvažuje napravo kmetijskih naselbin za mladostne hudodelnike in da se v tem oziru sporazumi z deželnimi odbori; 2. da predloži načrt, s katerim se ustanov-Ijajo stalne komisije za jetuištvo; 3. da dela na to, da se bo kmalu sestavil vojaški kazenski zakonik, ki se bo s civilnim zakonikom vjemal; 4. da uvažuje, ali ne bi bila mogoča hitrejša in manj bolestna izvršitev smrtne kazni, in da predloži dotično postavo. Včeraj je odsek zaključil posvetovanje.
Hrvatski ban Hedervary je v soboto odpotoval v Budimpešto. „Agr. Tagbl." pravi, da mu je vlada ponudila sedež v ministerstvu in da bo naslednik njegov v Zagrebu grof Bombelles.
Vnanje države.
„Osservatore Romano" preklicuje vest, da je 2>apež Leon XIII. naročil monsignoru Satolliju, naj na svojem povratku iz Združenih držav izstopi na Irskem in tam raziskuje irske razmere.
Srbski pooblaščenec za obravnave o srbsko-bolgarski trgovinski pogodbi, Kosta Stefanovič, je odpotoval v Sofijo. — Samostan Dekani pri Ipeku ni vsled arnuvtskega napada posebno trpel. Meuihi so se že v samostan povrnili.
„Moniteur oriental" poroča iz bolgarske prestolnice, da je minole dni tjekaj z Dunaja došla denarna pošiijatev enega milijona frankov, skoraj gotovo kot prvi rok znanega posojila 30 milijonov. Bolgarski vladui krogi so mnenja, da se tukaj ne gré za državno posojilo, marveč je „litnderbank" princu Ferdinandu otvoi la večji kredit, za kateri pa jamči njegovo sorodstvo. Država bo seveda tudi v tem siučaji imela brez zaveze svoj dobiček. — ^Narodni Prava" trdi, da je vojaška komisija sklenila bolgarsko armado oborožiti z Mannlicherjevo puško po nemškem vzorcu in da je vlada že naročila 80.000 takih repetirk.
Rusija je odpoklicala svojega veleposlanika v Teheranu, kneza Dolgorukova. O tem dogodku piše „Novoje Vremja" : Knez Dolgorukov je bil na glasu razumnega in odločnega moža; vlada je od njega pričakovala mnogo, toda varala se je. Ne da se tajiti, da ravno zadnji čas ni Rusija vzlic pridobitvam v srednji Aziji napredovala v Kavkazu. Glavni vzrok temu je ta, da ima Anglija v perzijski prestolnici kot zastopuika sira Drummonda "VVolfa, najfinejšega angleškega diplomata in temeljitega pozna-vatelja iztoka. Naslednik kneza Dolgorukova bo sedanji poslanik v Atenah, Biitzov, ki je služil že kot poslanik v Kitaji in dobro poznâ iztočne razmere. Poleg tega je vzlic imenu popoln Rus.
„Novoje Vremja" objavlja poročilo svojega dunajskega dopisovalca Molčonova o razgovorih z vplivnimi avstrijskimi državniki. Povsod je slišal željo Avstrijaneev, da bi radi z Rusijo živeli v prijateljstvu. N&čeluika tiskovnega oddelka sta mu celo zatrdila, da je v prvi vrsti ščuvanja krivo dunajsko časopisje, ki je lahkomišljeno proizvalo napetost; to pa nikakor ni bilo v smislu vladnih namer. Dvakrat žalostno je tedaj, da uradni in polu-uradni listi niso zoper tako pisavo odločno prote-stovali.
„Nat.-Lib.-Corr." meni, da bo nemški kancler v kratkem prišel v Berolin. Knez Bismarck želi doseči sporazomljenje glede postave zoper socijaliste. Kakor trdi „Borsenzeitung", prepričal se je kancler, da se more dati določbam o iztiravanji taka oblika, s katero se bo dosegla večina v zbornici. V tem slučaji bo zakon brez težav prodrl.
Francoski topničarski stotnik Pavel Morin je izdal knjižico „Francija in Rusija nasproti tro-državni zvezi", v kateri dokazuje, da združena fran-cosko-ruska vojna nikakor ni kos orjaški orožni sili mirovne zveze. Namen te brošure je očividen : pomiriti hoče francosko bojaželjuost. Duhoviti pisatelj opisuje hibe ruske armado z živimi barvami ; gotovo pa pretirava, kajti knez Bismarck bi se inače ne trudil tako izvanredno in z vsemi močmi, da za-brani boj z iztočnim sosedom.
Liberalni neodvisnjaki v španjski zbornici, ki so bili dosedaj v opoziciji zoper Sagastovo mini-sterstvo, sporazumeli so se s kabinetom, ker se boje, da bi vsled razpora v liberalnem taboru prišlo na krmilo konservativno ministerstvo, kakor se je to zgodilo leta 1884. Dovolili bodo proračun za leto 1890/91 ter tako učinili, da se bo vzdržal liberalni kabinet vsaj do prihodnjih volitev.
„Times" javlja iz Aleksandrije: V Vadihalfi se govori, da je maluli mrtev. Stanley je založniško pravico knjige, katero bo pisal o svoji zadnji eks-pediciji, prodal tvrdki Sampson Low za 40.000 funtov (400 000 gld. v zlatu).
Izvirni dopisi.
Z dežele, 28. novembra. Med najplemeniejiša dobra dela spada pač ubogo učečo se mladino po možnosti podpirati. Namen naslednjih vrstic je, premožne hiše, častito duhovščino, učiteljstvo in sploh vse ljudomilo razumništvo na deželi na to stvar opozoriti.
Ako si kedaj v sedanjem mrzlem zimskem času blizu kacega mesta ali trga, sploh blizu krajev, kjer so večrazredne ljudske šole, česa opraviti imel, videl si ob zjutranji uri ali popoludne med 3. in 4. uro mnogobrojno število dohajajočih ali vračujočih se šolarčkov in šolaric v večih skupinah po cesti. Jed-nako si videl po trgu ali po mestu v gručah mladino, čakajočo šolskega poduka, in opazil si, da je večina njih slabo, neprimerno malo oblečena.
Marsikdo gre mimo te naše prihodnje generacije mirno dalje, ne oziraje se po njih.
Vendar midva stopiva bliže. Površen pogled zadostuje, da se prepričaš, kako uborno je večina njih oblečena. Ako takega učenčka, 7 ali 81etnega, vprašaš, koliko daleč ima v šolo in kedaj je od doma šel, odgovori ti, da ima po jedno celo uro ali pa še več, da pride v šolo in da mora zjutraj že ob 7. uri od doma.
Tako premrazena mladina mora potem v šoli po dve ali tri ure zaporedoma radovoljno ali ne-radovoljno učiti se. Pride čas poludneva. Mogočno zadoni glas zvona, iz vsake hiše slišiš molitev in potem pripravljanje h kosilu.
Za vsemi vogali štrle ob tem času ti šolski otroci, prežaje, kje bi česa za njih bilo, da bi si dolgi čas pregnali in večinoma prazni želodec utešili. Nekateri si pač tudi v kako kuhinjo upajo, da ostanke dobe, večina pa na mokroti in mrazu zmr-zuje, prebleduje in se trese, težko in žalostno pričakuje, kedaj jih bode „šolski zvon" zopet v šolsko sobo vabil.
Tu pa se začenja nova muka. Od mraza, truda in preslabe hrane opešani in upehani otroci naj se pa celi dve in še več ur zopetno radovoljno ali neradovoljno uče! S koščkom krulia — to je že imenitno kosilo — največkrat z nekolikimi posušenimi drobnicami, jabolki itd. naj se mladi želodec zadovolji, to je preveč za rastočo mladost, ki potrebuje več in izdatnejše hrane! Ta pomanjkljivost gre na račun zdravja, od tako sestradanega otroka ne moreš nikake delavnosti zahtevati; od njega ne moreš daljše pazljivosti, ne trajnega dela in pridnosti pričakovati. Njegove misli ne morejo pri predmetu ostati, otožen in neobčutljiv sedi na videz zani-majoč se za poduk, v resnici pa top, in ako ga česa vprašaš, ne bode ti vedel ničesa odgovoriti. Ako se tedaj čudiš temu početju, meniš, da otrok nima talenta, v istini pa je temu kriva otrpnela narava.
Res je, da se vsem šolarčkom in šolaricam ne godi tako, vendar precejšnja večina jih je, katerih stanje je tako, če ne še žalostnejše, kakor je tu opisano. Pri mogokaterih so stariši krivi, ker se premalo za svoje otroke zmenijo — največkrat pauboštvo.
Koliko otrok dobi vsled tacega trpljenja bolezen in morajo prezgodaj pod zemljo. Koliko pa jih dobi le kal tej ali onej bolezni, katera jih leta in leta muči.
Tu je vsem ljudomilim in čutečim ljudem primerna prilika, da svoje dobro srce pokažejo, tu je priložnost, da z malimi pripomočki jako veliko dobrega store.
Na deželi, po mestih in trgih, kjer je obilo te gladue šolske mladine, imajo najlepšo priliko imo-vite hiše, da opoludne ostanke jedi prepuščajo revnim učencem.
Novodobna šola prinesla je to zlo s seboj in drugače se ne more odstraniti, kakor s podporami, i Najlepša prilika ponuja se pa častiti duhov-I ščini, narodnemu učiteljstvu in vsemu razumništvu, da se v tacih občinah, kjer je obilo ubožne šolske mladine, ustanovijo dobrodelna društva v pomoč šolskim otrokom, da dobe le-ti vsaj v zimskem času opoludue malo gorke hrane. Taka hrana naj bi za jednega otroka veljala 2, k večjemu 3 kr. Otroci premožnejših starišev naj bi tako hrano plačevali.
Troški, ki bi vsled tega navstali, pokrili naj bi se iz prostovoljuih doneskov posameznih imovitih meščanov ali tržanov in druzih premožnih ljudi. Tako dobrodelno društvo storilo bi neizmerno veliko dobrega. Še v poznih letih spominjali bi se obdarovani otroci podeljenih dobrot in dobrotnikov.
Jednako bi se tudi nekateri najrevnejši otroci z obleko in obuvalom obdarili. Koliko sedaj zane-
marjenih otrok postalo bi potem marljivih, koliko več pridnih državljanov in občanov pridobilo bi se s tacim ravnanjem. Dal Bog, da bi te besede v srcih dobrosrčnih premožnih ljudi ravno v sedanjem zimskem času ne ostale brez odmeva; da bi se združili n taka dobrodelna društva ustanovili.
V tem nam Ljubljana dober vzgled daje. Tam se vsako leto na božični dan obdaruje mnogo šolskih otrok z obleko in obuvalom. Kakor je tam mnogo dobrosrčnih ljudi, ki mladino podpirajo, tako bi morda moglo biti v manjši meri tudi v ostalih mestih in trgih. Pomislimo, da tudi mnogo nas, ki smo danes v dobrih razmerah, ima britko mladost za seboj; mnogim so dobrosrčni ljudje pomagali. Kar so nam drugi dobrega storili, povračujmo mlajšim.
Dnevne novice.
(Državni zbor) je imel danes prvo sejo po počitnicah. Kakor znano, je desnica zgubila odličnega člana, princa Alojzija Liechtensteina, ki je odložil svoj mandat. Listi so navajali razne povode in vzroke njegovemu odstopu s političnega pozorišča. Najbolj gotovo je, da ni bil zadovoljen z odlašujočo politiko osrednje vlade. Mi moremo le obžalovati, da je zapustil državni zbor tako zmožen in odločen rodoljub, izvrsten zagovornik konservativnih načel ih nasproti slovanskim narodom tako pravičen Nemec; gojimo pa upanje, da bode pri novih volitvah 1. 1891. zopet vsprejel mandat ter posvetil znova svoje moči državi in dobri stvari. Vsled njegovega odstopa je nastalo vprašanje, kaj bodo storili člani njegovega kluba: ali se bodo pridružili zopet Hohenwartovemu klubu, od katerega so se ločili 1. 1880., ali bodo osnovali svoj klub z drugim načelnikom. O tem so se gotovo tudi posvetovali zadnjo nedeljo zvečer načelniki desniških klubov. Sošli so se namreč, kakor že povedano, grof Hohenwart kot načelnik klubu desnega centruma, ž njim poslanci dr. Klaic, dr. Kathrein in Neuner. Češki klub so zastopali dr. Rieger, Zeithammer in grof Kinsky; poljski klub vitez Javor:.ki, dr. Bobrzynski in knez Czarto-ryski; centrum pa grof Brandis, dr. Fuchs, Doblhammer in Karlon. Od vlade ni bilo nobenega zastopnika. Sklepi še niso znani. — To predzadnje zasedanje državnega zbora ima še rešiti važna vprašanja in bode gotovo trajalo do Velike noči. Mi le želimo, da bi vsi slovenski zastopniki vedno imeli pred očmi koristi svojih volilcev ter o pravem času in na pravem mestu kazali na nedo-statke v upravi in drugod.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra se je vložilo v mestno hranilnico 85.933 gld. 50 kr., izplačalo pa, oziroma vzdignilo vlog 6131 gld.
! 74 kr.
(G. J. Gorup) je daroval županstvoma v Pošto jin i in na Vrhniki po 100 gl., županstvu v Ložu 33 gl., ki naj se na sv. Miklavža večer raz-dele med revne šolske otroke.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril za Miklavževo župnik iz Št. Lamberta, č. g. Anton Brce, 10 for. ter pristavil geslo : „Da Bog narod naš čuva!" — Bog usliši željo.
(Trtna nš.) Znano je, da je poročevalec v poljedelskem ministerstvu avstrijskem imel velike predsodke proti ameriški trti, akoravno je na Francoskem že davno bilo dokazano, da ni proti trtui uši dru-zega sredstva, nego zasaditev ameriške trte. V poslednjem času pa, ko je ta gospod sam prepotoval Francosko in se na lastne oči uveril, kako razkošno da rastö ameriške trte vzlic trtni uši, začel se je tudi on zanimati za ameriško trto ter skrbeti, da se razširja po naših krajih. O tem priča najnovejši ukaz poljedelskega ministerstva z dne 10. novembra 1889 do deželnih vlad od trtne uši prizadetih dežel, v katerem naznanja ministerstvo, da namerava v okrajih, kjer je trtna uš konstatovana, ameriške trtnice napraviti, ali pa z denarjem in s trtami podpirati občine, društva ali posamezne vinogradnike, kateri hote zasaditi ameriško trto. Državne trtnice bi ministerstvo tam napravilo, kjer se za to zanimajo vinogradniki in kjer bi se dobil na deset let v najem vinograd, ki je uničen od trtne uši. Tudi bi .se moral najti izvedenec, kateremu bi bilo izročeno vodstvo in nadzorstvo pri napravi novega vinograda. Deželna vlada kranjska je ta ukaz na-zuanila deželnemu odboru, da ji objavi svoje predloge. Mi pa že zdaj opozarjamo vinogradnike na Dolenjskem iu Vipavskem, da svoje želje pravočasno naznanijo ali deželnemu odboru, ali politični oblasti.
Sila je nujna, ne držimo rôle križem, temveč lotimo pe brž dela, da ne bode prepozno.
(Iz podraške soseščine) se naip poroča: „Dno 27. m. m. je dobila Podraga orožniško postajo. Dne 18. m. je ministerstyo dovolilo samostojno župnijo v Podragi; vsled tega je, kakor vemo iz gotovega vira, okolu osemdeset družin preklicalo svoje podpise za pravoslavje. Upamo, da bodo tudi drugi župljani isto storili, spoznali svojo prenagljenost ter zvesti ostali katoliški veri, ker so dosegli, česar so $eleli. Preiskava pa še ni končana, k#kor so poročali nekateri listi."
(Na Dunaji) je včeraj močno metlo, da skoraj celo uro ni bilo mogoče na ulico. Vlaki so imeli zamude. Današnje zjutranje dunajske pošte nismo dobili.
(Domača umetnost.) Tukajšnji pasar g. Leopold Tratnik je tabernakelj za župno cerkev v Smledniku prenovil in zvečal. Delo je v resnici mojstersko. Gospodje duhovniki, ki se zanimajo za taka dela, ogledati si morejo tabernakelj jutri v sredo pri i;-delovatelju na cesti sv. Petra. Kakor čujemo, stoji poprav» 600 gl.
(Umrl) je dne 18. m. m. v Pragi g. J. P i s c h e r , bivši gimnazijski ravnatelj v Novem mestu. Pokojnik je bil, kakor se spominjajo njegovi učenci, velik dobrotnik revnih dijakov, med letom sicer strog pa pri polletnih izpitih vedno prizanesljiv. N. v m. p. I
(Nenavadno stoletnico) so na Dobrni slavili minolo nedeljo. Pred sto leti bi se namreč vsled ukaza deželne vlade morala podreti tamošnja svetemu Nikolaju posvečena cerkev. Takratnemu dekanu je ljudstvo zabranilo eksekrovati hišo božjo. Vsled tega je za podporo poprosil vojake. Totim so se pa vstavljale ženske. Ne hoteč se ž njimi boriti, so se vojaki vrnili, in poslopje je — ostalo. Letos so jo prenovili in so dné 1. t. m. slovesno slavili stoletnico rešitve omenjene cerkve.
(Na Dobrni) bodo, kakor se nam javlja, pred hišo-zdravilnico pokrili tam tekoči potok- Te dni so zidarji pričeli delo. To gre na račun, ki ga je deželni zbor dovolil že lani. Dalje nam pišejo, da je od tamošnjega Novigrada danes samo obod. Sedanji lastnik poslopje pripravlja za bivališče gôstom-topli-čarjem.
(Imenovanja.) Davkarski kontrolor g. Ludovik Weber je imenovan od finančnega ravnateljstva za Kranjsko davkarjem ; davkarski pristav gosp. Josip Oblak kontrolorjem in praktikant g. Ed. Schu-bitz pristavom.
(Gospa Josipina Hočevarjeva) v Krškem je tukajšnji otroški bolnišnici darovala 30 gld.
(Umrla) je tu včeraj gospa Josipina Šušter-šičeva, posestnica in poznata viuotržnica, stara 77 let. Pred smrtjo je izrazila željo, da jo morajo nesti in ne peljati na pokopališče.
(Bralno društvo v Kostanjevici) ima svoj občni zbor dne 15. t. m. ob četrti uri popoludne v društvenih prostorih. Vspored običajen. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	Odbor.
(Vabilo) na Sokolov „Miklavžev večer", kateri bode v četrtek dné 5. decembra 1889 1. v dvorani ljubljanske čitalnice. — Iz posebne prijaznosti sodelujejo: gospa Borštnik Zvonarjeva, gg. Ig. Borštnik in J. Verovšek in oddelek slavnega pevskega zbora ljubljanske čitalnice. Muzikalui del izvršuje c. in kr. vojaška godba pešpolka bar. Kuhn št. 17. — Vspored: 1. Koračnica. — 2. Döllinger : Ouvertura k opereti „Capitiin Fracassa". — 3. Vilhar: „Ljubičica", osmo-spev. — 4. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa; dr. Faust, Mephisto, Lucifer in druge pošasti iz Hada. — 5. Both : „Weihnachtskläoge", valček. —
6.	Storch: „Cvetke usoda", moški čveterospev. —
7.	Komična slika: „Zapirajte okna", za ta večer nalašč uprizoril vodja dramatičnega društva g. Ig. Borštnik. — 8. Gouuod: Duett, arija in zbor iz opere „Romeo in Julie". — 9. Strauss: „Je pense a toi", polka française. — 10. * * * Quartett za štiri pozavne. — 11. Anton Nedved: „Ponočni pozdrav", osmospev z bariton-soio. — 12. Ziehrer: „Tanz-Poesie", mazurka. — 13. Czerny: „Liederkranz", potpourri. — 14. Odenbach : Ouvertura k opereti „Salon Pizelberger". — 15. Strauss: „Herbstrosen", valček. — Vstopnina za čast. gg. člane „Sokola" in njih obitelji po 20 kr., za vse druge po 50 kr. za osebo. — Otroci so vstopuine prosti. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Reditelja večeru sta gg. brata Veličan Fink in Matija Benčan.
Odbor.
(Ogenj.) Iz Vevč se nam poroča: V soboto zjutraj je gorelo v skladišči za slamo bližnje papirnice. Pogorela je streha skladišča, hlev in krma. pasiln% društva iz Bizovika in Ljubljane sta udušila ogenj.
(Poljedelske in gozdarske razstav») na Du-naju prihodnje leto se bode vdeležila tudi Istra skoraj v vseh strokah. Minoli mesec so zborovale razne gospodarske zadruge v PoreČu ter se dogovorile o tej stvari.
Telegrami.
Miramar, 3. decembra. Avstrijska cesarica je s parnikom „Miramar" ob polu osmi uri zjutraj došla.
Dunaj, 3. decembra. Zbornica poslancev: Vlada predloži nastopne postavne načrte: Dotacijo za vzdrževanje cesarskega dvora, začasni proračun do konca mai-ca 1890, postavo o porabi odškodnine, katero dobi erar za propinacijsko pravico na Gališkem, prevzeto od dežele, in zakon o kontingentu vojaških novincev leta 1890. Predsednik naznani, da je cesarju in cesarici povodom imendne izrazil zbornične čestitke (Odobravanje), ter se toplo spominja umrlih članov: Pauerja, Klinkoscha, Siegla in Griovanellija. Potem predloži finančni minister proračun pro 1880.
Dunaj, 3. decembra. Finančni minister predloži državni proračun pro 1890. Skupna potrebščina 545,475.660,zaklada546,418.477, tedaj preostatek 942.817 goldinarjev. Mej iz datki so potrebščine za železniške zgradbe, za zgradbe v tržaškem pristanišči v znesku, odpadlem na tostransko državno polovico, 9,181.904 gold. za napravo novih pušk, 1,041.460 gl. za novo oboroženje domobran-stva. Ta znesek se tedaj ne sme vračuniti pri določanji vspeha tekočega gospodarjenja, ter znaša tedaj preostatek za leto 1890, če se odračuni ta znesek, 15,519.839 gl. V tem budgetu proračunjeni dohodki tedaj niso namenjeni samo v pokritje tekočih troškov, marveč tudi za investicije v znesku najmanj 14,500.000 gold. Finančni minister izjavlja, da gospodarstveni položaj prebivalstva sicer počasi toda gotovo napreduje, kar se kaže iz večje porabe, živahnejšega železniškega prometa in prihranitev, ter konečno obljubi, da bo uvedel polagoma rastočo osobno dohodnino.
Dunaj, 3. decembra. Zbornica poslancev: Plener interpeluje Taaffeja, na kakem stališči stoji vlada nasproti državnopravnim zahtevam, katere so obsežene v sklepih češkega deželnega zbora z dne 9. novembra, ali se ne čuti dolžno, najodločneje se protiviti težnjam, ki prete državnim podlagam, in ali še vedno smatra za dovoljeno, protivno postopati nasproti nemškim Cehom?
Dunaj, 3. decembra. „Wienerztg." objavlja ukaz ministerstva notranjih zadev, ki najostreje obsoja brezvestno počenjanje iz-seljevalnih agentov in pasivno postopanje hamburških in bremenskih družb. Naglaša, da bo treba najstrožjega nadzorovanja, neprizanesljivega kaznovanja in slučajno tudi odtegnitve koncesij.
Praga, 2. decembra. Predno se bo zopot češki deželni zbor otvoril, vzidala so bo v
% a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	a> > «1 O'N « S « a
opazovanja		znkoma» v mm	toplomer» po Celziju			
2	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	738-7 740-1 7401	—60 —1-4 -4-4	si. zap. si. svzh. n	megla oblačno	0-00
novi muzej spominska plošča z imenom „Jan Hus". Vsled tega odpade poročilo o znanem resolucijskem nasvetu kneza Schwarzen-r berga ml.
London, 2. decembra. Novoyorski „He-rold" poroča iz Berolina; Cesar je v soboto formalno dovolil, da princesinja Margareta prestopi zaradi poroke z ruskim prestolonaslednikom k pravoslavju.
Umrli «d:
30. novembra. Anton Klemenčič, zasobni uradnik, 82 let, Žabjak 4, kap.
Vremensko sporočilo.
»• " * vv.	*	mm	n	TI
Srednja temperatura —39° za 5 2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 3. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86	gld. 20	kr.
Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „ 80 „	40	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „	80	„
Papirna renta, davka prosta......100	„	95	„
Akcije avstr.-ogerske banke......919	„	—	„
Kreditne akcije ..........3)7	„	90	„
London.............118	„	15	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	891/,*
Cesarski cekini...........5	„	62	„
Nemške marke ..........58	„	—	„
Poupi lipitplii pridigarji ohranijo si I Gl ulj UullulJI) močan glas, ako rabijo Katranove pasti le lekarja PiccolMa v Ljubljani. Skatljiea.
25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(i)
ZA ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: X trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
isto za gospe....... „ 31—
otroška spodnja obleka . . „Ido 1'50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-uovnlnica v IJrnu. (30—23) (I. oester. Handels-Auskunfts-Burean Briinn.)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
š Brata Bfcerl, £
Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov £ y	in napisov.	££
K Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
*»"■ J s® n* sa,
^ la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse - - v njij u stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.	..
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^^ v ploščevinastih pušicah (Bleelibiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(17)
Oenilto li(v znlitovmije. "^li
X X X X
X
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Vrelec „Oarinthia"
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagcnegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera so zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga, je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod so (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(48)
5 *