Poštnina plačana y gotovini. Mjm&uLmtMž OE BElfflR GLASILO ČEBELARSKEGA DREHVA 2A SLOVENIJO Članarina (naročnina) znaša lelno 40 Din (18 Lir. 5 5 0 šilingov). Vsebina: Vabilo na redni letni občni zbor »Čebelarskega društva za Slovenijo«...........17 Čebelarstvo v kranjskem okraju.......18 Razložljiv čebelnjak.............20 Čebelarska opravila v marcu.........22 Kolektiven čebelnjak v Mežicah.......23 Računski zaključek za 1 1932 ..............24 Nekaj čebelarskih spominov.........25 Opazovalne postaje.............27 Društvene vesti...............28 Vesti iz podružnic.............30 Drobiž.................31 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači? ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema : 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. 4. Zavarovanje proti vlomu. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 6. Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. Zastopniki v vseh mestih in farah. 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo proti ubitju. BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON ZA GOSPODE IN DAME PRVOVRSTNA POSTREŽBA CENE ZMERNE STANKO KELŠINfFlorjanska 6 Patentni zložljivi foteli posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah, na pr. v nogah Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. KLOBCAVCR LJUBLJANA Poifansha c. H - dvorišče Pošljite nemudoma članarino, da bomo mogli naročiti sladkor za pomladansko pitanje čebel! SLOVENSKI LEBELfiR a s GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na .Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebe-t larske potrebščine: Društvena Čebelama v Ljubljani, Pražakova ulica 4. V Ljubljani,^dne 1. februarja 1933. / Številka 2. Letnik XXXVI. Vabilo na redni letni občni zbor „Čebelarskega društva za Slovenijo" ki bo v nedeljo, dne 26. marca 1933 ob 10 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, na Miklošičevi cesti. SPORED 1. Pozdrav in otvoritev zbora po predsedniku. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo za upravni oddelek in Društveno čebelarno. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Izprememba društvenih pravil. 7. Slučajnosti. Zaradi izredne važnosti sporeda prosimo obilne udeležbe. Predloge in nasvete je treba poslati društvenemu tajniku najkasneje do 10. marca 1.1. Za polovično voznino smo prosili. Odbor Okrožja Tržiško Kokrsko-Cerkljansko Kranjsko polje Škofjeloško in Šmartinsko Poljanska dolina Selška dolina Skupaj v Čebelarstvo v kranjskem okraju. Fr. D. Jug — Brezje. zaključku opisa »Čebelarstvo v Kranjskem okraju« podajam še celoten pregled. Zanimal bo vse čitatelje, posebno pa še one, ki niso opisa v podrobnosti čitali. nam kaže število panjev in njih številčno razmerje do števila prebivalcev in površino zemlje. Da jih ni včlanjenih več, so vzroki različni. Nekaj so krive podružnice, ker so premalo delavne, največ je pa krivde na čebelarjih samih. Posebno nekateri »kra-njičarji« so tako samozavestni, da nočejo o organizaciji nič slišati, meneč, da se tako svobodneje gibljejo. Njihova nevednost je kriva, da se ne morejo prepričati, koliko koristi bi jim lahko organizacija nudila, ako bi jo vsi čebelarji podpirali in jo pospeševali. Panjev drugih sesta- [ vov Skupaj panjev ca •ot a a m o ° 6 o, ^ C« C _=! > 5 s M cd C •S O.J£ 1924 20 20 10 — 20 27 20 117 oJS 1925 21 18 12 — 18 19 18 106 C -M i -2 1926 21 18 7 — 19 25 14 104 1927 17 16 5 — 20 14 15 87 J2 'S 1928 23 16 5 — 18 19 21 102 '> s 1929 15 12 5 — 19 20 26 97 s S 1930 30 12 6 — 18 32 26 124 «1 1931 22 10 6 18 18 34 29 137 pred vojno, t. j. 1. 1914. Med vojno nekatere podružnice niso delovale, oživele so pa v letih 1919—1920, v dobi, ko so lahko še dobivale neobdavčen sladkor. Opazovalne postaje. Opazovalne postaje nam kažejo precej jasno sliko o porabi zimske zaloge v kranjskem okraju, pa tudi letni donos. Glede donosa odločujeta le dva meseca, t. j. junij in avgust. Če sta ta dva neugodna, je prebitek slab. Vse pa kaže, da nas le ajda vzdržuje. tem polju. Virmaše ležijo v višini 362 m nad morjem, Breg-Križe pa 505 m. Pričujoči pregled nam kaže zanimivo sliko paše v okolišu dosedanjih treh opazovalnih postaj v zadnjih zaporednih treh letih, ki predstavljajo dobro, srednjo in slabo čebelarsko letino. Celotni pregled čebelarstva na Gorenjskem. Končno naj še objavim pregled čebelarstva vse naše lepe Gorenjske. Statistične podatke smo zbirali v teku treh Opazovalni panji v 1. 1929-1931 Vsi A.-Ž. panji: 1929 1930 1931 ca J£ 0) iS ji N o -j- Donos tU >«3 ca M nj »to ca tt C« >CO ca M G ■oe Ml g tU g 'Oi v dkg o Ji a u O Ji 0> Ih o Ji t- 01 U ■C/3 > ca V) > m m Oktober — 55 — 125 — 60 -125 -125 — 60 — 80 -110 - 50 November — 40 — 70 — 30 — 60 — 70 — 30 — 80 - 60 - 30 December — 150 — 85 — 50 80 — 85 — 50 — 90 — 70 — 20 Januar — 75 — 100 - 80 — 80 — 85 — 80 — 70 - 65 — 60 Februar — 125 — 140 — 120 — 85 -135 -100 - 135 — 80 — 80 Marec — 100 -320 —200 -125 — 160 — 70 — 150 —225 — 170 Poraba d kg 545 840 540 5S5 660 390 605 610 410 Apri! — 210 — 315 — 120 -f 55 — 285 - 190 — 317 - 440 — 100 Maj + 455 + 165 4- 230 — 215 — 65 — 60 + 735 + 945 + 200 Junij + 730 + 795 -f 490 + 1880 + 1180 + 520 + 250 -j- 350 +- 390 Julij + 380 + 505 + 80 — 235 - 130 — 60 — 85 + 80 + 300 Avgust + 1110 + 1760 + 1160 + 665 + 1240 -+ 770 + 695 +1005 + 430 September + 190 - 5 +- 90 — 480 - 495 — 380 — 410 — 350 — 60 Donos dkg 28 5 3175 2050 2600 2420 1290 1680 2380 1220 Poraba dkg 210 320 120 930 975 690 812 790 160 Prebitek dkg 2150 I 2015 1390 1115 1785 210 262 980 650 Ko bi ta odpovedala, bi bilo čebelarstva v Kranjskem okraju kmalu konec. Opazovalne postaje so bile v okraju do konca leta 1931 tri: v Škof j i Loki, Virma-šah pri Stari Loki in na Bregu - Križah pri Tržiču. Ker sta bili postaji v Škofji Loki in na Virmašah preblizu skupaj, je z letom 1932 postaja v Škofji Loki prenehala. Opazovalnih postaj je v okraju le še premalo. Biti bi morala vsaj še ena v kakem višeležečem kraju, n. pr. v Preddvoru ali v Poljanski dolini, oziroma v Selcih. Tedaj bi bil ves okraj točneje opazovan. Dosedanji opazovalnici sta obe na odpr- let in jih je »Slov. Čebelar« objavil v vseh podrobnostih. Radovljiški okraj je bil opisan v »Slov. Čebelarju« leta 1929, Kamniški okraj v letih 1930—1931, s Kranjskim okrajem smo pa ravno zaključili. Statistika panjev se nanaša v vseh treh okrajih le na zimsko dobo, t. j. na mesece november-december. Številke panjev so spomladi najnižje, v poletni dobi se pa podvoje. Pričujoča tabela nam kaže pregled za vsak okraj posebe. Seveda ne moremo trditi, da danes te številke kažejo točen pregled, ker se delno že v nekaj mesecih spremene. Vendar pa vsaj približno kažejo stanje današnjega čebelarstva na Go- pri sestavljanju spisa, ki je v marsičem po- renjskem. učen in bo čez leta lepa podlaga za zgo- Prip. u r e d, Prav iskreno se g. Jugu dovino gorenjskega čebelarstva, zahvaljujemo za trud in skrb, ki jo je imel (Konec.) Okraji I Površina zemlje v ha Število prebivalcev Čebelarskih 1 podružnic Članov Čebelarskega društva Vseh čebelarjev skupaj Kranjičev A.-Ž. panjev | Panjev drugih sestavov Vsi panji skupaj , 'Radovljiški 73.290 35.284 7 119 271 2385 1066 434 3875 Kranjski 109 084 52.084 7 137 499 2319 2192 920 5377 Kamniški 61.101 27.609 5 78 541 3164 1119 4S3 4784 Skupaj 243.475 113.977 19 334 1311 7968 4377 1837 14.036 Razložljiv čebelnjak. Anton Žnideršič. ekoč je človek čebelarii na ta način, da je pobiral čebelam med iz du-pel po gozdih. Potem je prišel na misel, da je dupla odžagal ter jih prenašal, kamorkoli je hotel. A tudi to ni zadostovalo, moral je tudi satje napraviti premično. Čim bolj je bilo vse premično, tem bolj je čebelarstvo lahko prilagodil svojemu napredku. Nekaj nepremičnega pa mu je vendarle ostalo: čebelnjak. Kdorkoli more, si napravi nepremično trajno stavbo, ki se ne da prestavljati. Dandanes pa, ko smo začeli spoznavati, da moremo čebelariti le tedaj uspešno, če prevažamo čebele v pašo po trikrat in večkrat na leto, nam čebelnjak rabi pravzaprav le za prezimovanje. Ali ne bi bilo umestno, da bi si gradili čebelnjake, ki jih moremo brez težave razložiti in jih potem na drugem mestu zopet postaviti? Premični čebelnjaki sicer niso nič novega, toda niti enega ne poznam, ki bi bil povsem pripraven, ker zamudimo z njim mnogo časa pri razlaganju in postavljanju, pa tudi zaradi tega, ker so posamezni deli pretežki. Član našega društva dr. Milan Pod-gornik, ki si ustanavlja čebelarstvo za prevažanje, je spoznal potrebo, da si zgradi primeren lahko zložljiv čebelnjak. Mislim, da se mu je to popolnoma posrečilo. Dognal je, da čebelnjak ne sme biti težak, da ne sme biti drag, da se mora dati hitro razložiti in hitro sestaviti, da morejo biti vsi deli smotreno med seboj zvezani in da mora zadostovati en sam ključ, da ga zaklenemo. Spoznal je, da je najprimernejši tak, ki je za 10 A.-Ž. panjev, in sicer v dveh vrstah, ki stoje druga nad drugG« Čebelnjak je približno 2 m dolg 2 m visok, globok pa tričetrt metra. Prazen tehta okrog 130 kg, stane pa okrog 400—700 Din po izvedbi. Slika kaže čebelnjak od spredaj in s strani. Spodnja vrsta panjev je skoraj Vz m od tal, pod panji pa je po vsej dolžini korito za spravljanje orodja, kjer lahko postavimo tudi tehtnico. S strani je čebelnjak zavarovan z opaži, ki jih lahko snamemo s stebrov. Poleti te opaže lahko pogrešamo. Zadaj zapiramo čebelnjak s tremi zaklopi ali vrati; dvoje vrat ima tečaje zgoraj, vrata v spodnjem delu pa spodaj. Kadar hočemo v panjih delati, privzdignemo zgornja vrata, ki nam služijo obe- nem za streho, in spustimo spodnji zaklop, da nam služi kot miza, ter podpremo vse z oporami. Ne dež, ne solnce nas potem ne ovirata pri delu. Streha je iz dveh de-lcv in se odpira navzgor, podstrešje pa rabimo kot shrambo za slamnice in druge potrebščine. Čebelnjak je zgrajen iz mehkega lesa, vsi deli so napojeni s karbolinejem, ki les Premični čebelnjak, pogled od zadaj. konservira. Streha in zadnja vrata (zaklo-pa) so prevlečena s strešno lepenko. Ko zazimimo čebele, zapazimo čebelnjak spodaj, zgoraj in ob straneh s slamo, mrvo, listjem ali blazinami s pezdirjem, da so čebele na toplem. Čebelnjak je tako sestavljen, da vežejo posamezni deli drug drugega, zaklepamo ga pa z enim samim ključem. Potem ne more nihče izvleči posameznih panjev niti ne more v notranjost, ne da bi čebelnjak poškodoval. Le streha je posebej zaklenjena z žabico. Streha visi od sredine proti stranem in naprej, ima pa ob sprednjem robu odvodno letvico, da ne bije kap čebel. Posebna strešica nad vsako vrsto panjev spredaj pa varuje, da dež panjev ne moči. Seveda se drju. Podgorniku ta konstrukcija čebelnjaka ni posrečila na prvi mah. Risal je, računal in delal modele, dokler ni postal čebelnjak tak: kakršen je sedaj. Nobene stvari ni odveč, pa tudi ničesar bistvenega ne manjka, vse je preračunano, da ni prešibko, a tudi ne pre- težko. Mere so takšne, da les, kakršnega dobivamo na lesnem trgu, čim bolje izrabimo. Po navedbah drja. Podgornika potrebujemo za razložitev in sestavo čebelnjaka le kakih 5—10 minut. Orodja pri tem ne potrebujemo nikakega. Čebelar, ki ima take čebelnjake, prevaža lahko vse svoje čebelarstvo iz kraja v kraj: čebele, panje, orodje in čebelnjake. Povsod ima vedno vse potrebno pri roki. Ni mu treba iskati kozolcev in tujih čebelnjakov, niti voziti s seboj podlog ali strehe. Čebelnjak postavi lahko kjerkoli na piano in ga pred tatovi varno zaklene. Posebno onemu, ki začne čebelariti, pii-poročamo nabavo takega čebelnjaka. Znano je, kako zgrešen je marsikak čebelnjak, ko pa stoji, ga moraš rabiti, najsi bo praktičen ali ne. Zložljiv čebelnjak pa lahko prestavimo, ako nam prostor ne ugaja. S postavitvijo novih sličnih čebelnjakov povečamo lahko čebelarstvo kakorkoli. V njih postavljamo čebele izven svojega doma. Taki čebelnjaki so pa pripravni zlasti Premični čebelnjak, pogled od spredaj. za one, ki ne bivajo stalno v enem kraju: za uradnike, učitelje in druge. Zložljiv čebelnjak vedno lahko prodamo, ako opustimo čebelarstvo. Isto velja, ako umre njegov lastnik. Zgodi se lahko, da bodo kadar si ga nabavimo, nam ni treba biti v skrbeh za denar. Kdor bi hotel nabaviti tak zložljiv čebelnjak, naj to javi Društveni čebelami. Če bo več naročil, bo cena posameznemu taki čebelnjaki naprodaj kakor panji, in čebelnjaku nižja. Čebelarska opravila v marcu. ušca meseca postaja utrip življenja v panjih od dne do dne močnejši. Toplo solnce vabi čebele iz njih. Prve mačice splezajo na vrbe, resa zardi pod toplimi solnčnimi žarki, teloh razgrne na stežaj cvetje, pa tudi zvončki in jegliči hite odpirat cvetne čaše. Čebele pa marljivo nanašajo obnožino in vodo. Zalega v panjih se naglo množi, obenem pa kopnijo zaloge živeža. Ta mesec ni pri čebelah mnogo dela. Čebelar naj zlasti skrbi, da bo napajališče vedno v redu. Voda naj bo kolikor mogoče topla. Posebno pa moramo paziti, da panjem ne manjka živeža. Ako smo jeseni pustili bolj lahke družine, jim moramo vsaj sedaj dati, kar potrebujejo za življenje in za živahen napredek. Le tisti panji, ki imajo še obilico živeža, bodo čvrsto in naglo napredovali ter z uspehom pozneje izkoristili izdatnejše medene vire. Ne smemo čakati, da začnejo posamezni že od lakote cepati, in jim šele takrat priskočimo na pomoč. Taki panji si na mesece ne opomorejo in ne bomo imeli od njih o tem letu niti veselja niti koristi. V teku meseca moramo izvršiti prvi pomladanski pregled, da se prepričamo o stanju družine in o množina živeža. Pre- gled smemo izvršiti le kakega prav toplega in solnčnega dne. Takrat odpremo panje, odstranimo zadaj zimsko odejo in potegnemo na lahko okenca iz njih. Nato omajemo krajni desni sat, ga potegnemo iz panja in postavimo na kožico. Drugih satov ne smemo jemati ven, da gnezda ne shladimo. Odmaknimo jih v stran in precenimo, (koliko živeža je še v panjih. Sat v sredini gnezda potegnemo tako daleč ven, da se prepričamo, ali panj v redu zalega. Ako ne najdemo niti odkrite niti pokrite zalege, je mogoče, da je izgubil matico. Ne preostaja drugega, kakor da družino temeljito pregledamo. Ako smo matico našli in je družina še močna in z živežem dobro založena, se ne smemo prenagliti in morda matico uničiti. So panji, ki začnejo zelo pozno zalegati, zato pa potem bolj odločno in z večjo vnemo. Ko pride čas za prestavljanje, so mnogokrat med najboljšimi. Pustimo jih sedaj pri miru in jih poglejmo v začetku aprila še enkrat. Osirotelim močnim panjem dodenemo re-servno matico, slabiče pa brez oklevanja pridružimo h kakemu sosednemu panju na ta način, da ga preselimo v medišče s satjem vred. Pri pregledovanju panjev ne pozabimo, da temeljito osnažimo dno, ker se sedaj že pojavljajo prvi črvi čebelne vešče, ki se rede zlasti v drobirju na dnu panjev. Pregled moramo izvršiti mirno in naglo, da se panj preveč ne ohladi. Premislimo še, preden ga odpremo, kaj hočemo ugotoviti. Nesmiselno je družino razdirati kar na slepo, zgolj da radovednost pasemo. V tem oziru se le premagujmo. Vse, kar opazimo, zabeležimo na belež-nici na vratcih. To moramo storiti vselej, .zlasti po vsakem važnejšem opravilu ali pa ugotovitvi. Vestno pisana beležnica (štev. 191 seznama orodja D. Č.) nam kaže koncem leta vso zgodovino vsakega panja. Po pregledu moramo panje zopet skrbno zapažiti. Vosek za satnice moramo čimprej od-poslati D. Č. Proti koncu meseca je skrajni čas, da zberemo vse voščine in skuhamo vosek, če nismo tega storili že jeseni. Pomnimo, da potrebujejo čebele v tem mesecu predvsem toplote in dovolj živeža ter — miru. Kolektiven čebelnjak v Mežici. kolektivnem čebelnjaku v Mežici smo prejeli od g. Galloba, predsednika mežiške podružnice, sledeči dopis. »Bral sem članek g. Žnideršiča glede kolektivnega čebelnjaka in opombo uredništva. Lastniki čebelnjaka so na opombo zelo ponosni in se pisca večkrat spominjajo. Opombo smo sprejeli z največjim zadovoljstvom, zlasti ker opozarja na idejo gosp. A. Žnideršiča. Čebelnjak v Mežici obstaja že več let. G, urednik se bo gotovo še spominjal knjige v čebelnjaku, ki vsebuje vso njegovo zgodovino: zapisnik o kolavdaciji in razne zanimive zapiske ter podpise in pripombe gostov. Kolavdacija čebelnjaka je bila prav slovesna. Zbrali smo se vsi s svojimi boljšimi polovicami. Vsi panji so bili okrašeni s cvetlicami tudi v notranjosti čebelnjaka. Na steni je visela (in še visi) umetniška slika sv. Ambroža. Bili smo imenitno pogoščeni. Peli smo vesele pesmi, igrali na citre ter se radovali pozno v noč ob svitu karbidovk, zunaj pa je lilo kakor iz škafa. Predsednik kolektivnega čebelnjaka, g. Koprivnik je izvrstno razpoložen odprl svoj najboljši lepo okrašeni panj in opeval ■čebele. Šegavosti, ki je čebelarjem ne manjka, je bilo tudi pri nas dovolj. Zabavali smo se, kakor že dolgo ne. V svoji sredi smo imeli tudi najstarejšega našega čebelarja očeta Pustnika, ki čebe-lari že okrog 50 let in ve mnogo zanimivega povedati. Čebelarji, ki imajo kolektiven čebelnjak, prevažajo tudi skupno v razne paše in v ajdo v okolico Pliberka v Avstriji. Tudi o tem bi se dalo marsikaj zanimivega povedati in upam, da najdem čas za to. Predsednik »Zveze« v Celju, g. Peternel nam je sporočil, da vsi celjski čebelarji odobravajo, da je g. Žnideršič sprožil misel o kolektivnem čebelnjaku, ki bi bil marsikje prav na mestu, zlasti v večjih mestih, ker bi privabil čebelarjenja željne meščane in uradnike, ki bi sčasoma tvorili reservo za mesta odbornikov čebelarskih organizacij. Pripis uredništva razširja zamisel o kolektivnem čebelarstvu na deželo. Za zgled navaja tak čebelnjak v Mežici, katerega so postavili udeleženci s skupnim delom. Vztrajno (energija) so gradili temelj, nekateri dali les, nekateri ga stesali, nekateri pa vezali ogrodje (slovenska pridnost), skratka, da so ceneje izhajali, so sami mnogo delali, kar so na deželi itak vajeni. Na ta način so si postavili skupni čebelnjak brez velikih stroškov. Ako bi se mali čebelarji odzvali pobudi gospoda Žni-daršiča, bi bilo v doglednem času konec težkoč pri sestavljanju odborov čebelarskih organizacij v mestih in na deželi. Potem bi bil pa tudi zagotovljen hitrejši napredek našega čebelarstva. Račun dohodkov in stroškov upravnega oddelka za leto 1932 Dohodki Din Stroški Din Članarina za 1. 1932 ..... Podpora za tisk Slov. Čebelarja . Oglasi........... Podpora banske uprave za tečaj Prispevek Zveze čebel, društev v Beogradu......... Za letake, brošure, matice plemen. postaje in dr........ Državna podpora za razne naprave Obresti Mestne hranilnice za 1.1932 Obresti P. H. od 1. I. do 1. X. 1932 82.786 10.000 961 1.500 9.770 2.085 20.000 1.090 131 54 50 54 Stroški za Slov. Čebelarja . . . tisk.....Din 40.806 - poštnina „ 1.936*25 klišeji .... ,, 1.165'— nagrada uredniku „ 6.000'— uprava lista in pisanje naslovov . „ 1.500'— broš. in odprava 1. ,, 6.614' — nagrade sotrudn. „ 5.398'— razno.....„ 266' — Tečaji in predavanja..... Nagrada tajniku....... Za tajniške potrebščine .... Manipulacija v P. H...... Tiskovine in papir ... . . Potnine in sejnine...... Plemenilna p. - zgraditev in inventar Držav, podpora podružnicam . . Brošura in etikete...... Opazovalne postaje...... Odpis inventarja....... Odpis članarine za 1. 1930 in 1931 Razno........... Prebitek.......... 1 128.324 1 58 63.(85 25 9.283 7.200 2.500 1.045 1.907 2.048 4.035 8.550 5.472 3.846 3.590 5.985 3.309 5 866 128.324 58 Bilanca upravnega oddelka z dnem 31. decembra 1932 Aktiva Din P Pasiva Din P 1 Vloga v P. H......... Vloga v Mestni hranilnici . . . Neplačana članarina v 1. 1932 . . Provizija za oglase v SI. Č. za 1. 1933 Neplačani sladkor ...... Inventar po odpisu : opazovalne postaje Din 7.081' — čebelarski muzej . ,, 6.770'— splošni inventar . „ 5.836'— klišeji....... 100'— 5.151 62.970 15.400 600 6.930 19.787 5.122 981 97 Upniki: tiskarna za Slov. Čebelarja članarina za 1. 1933 . . . opazovalne postaje . . . sotrudniki Slov. Čebelarja državna podpora podruž. predplačila za sladkor , . sklad za nakup sladkorja za oglje....... Čisto premoženje začetkom 1. 1932 . . Din 24'449'86 Prebitek....... 5 866'48 20.338 2.025 3.566 134 5.550 2.968 51.763 230 30.366 j — I 75 50 j 50 j 34 Knjižnica......... Stari letniki Slov. Čebelarja . . . 1 2 116.942 09 116.942 09 I 1 1 1 | Račun dohodkov in stroškov sklada za »Čebelarski dom« za 1. 1932 Dohodki Din p Stroški Din P Obresti D. Č. od posojila za 1. 1932 Obresti M. H. od vloge za 1. 1932 7.854 3t45 25 75 Prirastek v letu 1932 ..... 11.500 — 11.500 — 11.500 — 1 1 Bilanca sklada za »Čebelarski dom« z dnem 31. decembrom 1932 Aktiva Din P Pasiva Din P Vloga v Mestni hranilnici . . . Posojilo Društveni čebelami . . 85.000 110.000 — Premoženje začet. 1. Din 183.500'— prirastek „ 11.500' — 195.000 195.000 — 195X 00 j — 1 1 1 1 Josip Verbič predsednik Anton Sluga, Iv. Šnmjdek pregledovalca račuiov Mirko Dermelj blagajnik Bilanca Društvene čebelarne dne 31. decembra 1932 Imovina Din P Dolg Din P i Gotovina v blagajni..... Vloga v podružnici P. h. v Ljubljani i Vloga v M. h. v Ljubljani .... i Zaloga blaga........ j Dolžniki: 573 3.715 1.170 131.489 75 70 45 Upniki.......... Dolg skladu za Čebelarski dom . Premoženje: početno stanje . . Din 113.295 25 prebitek . . . , „ 404'75 3.492 110.000 113.700 30 ; — 1 razni mali dolžniki Din 14.60225 podružnice . . . ,, 37.035'15 51 637 40 Predplačila......... 1.300 — Inventar: i t prodajalne , . . Din 22.209'— tvornice satnic . . ,, 15.097'— 37.306 _ t 1 227.192 30 | 227.192 30 1 1 1 1 1 Račun izgube in dobička z dne 31, decembra 1932 Izguba Din P Dobiček Din P Obresti skladu za Čebelarski dom Trgovski stroški: plače......Din 36.650'— najemnine...... 18.600,— 7.854 25 Obresti hranilnih vlog in popusti Povračila za omot, poštnino in tovornino........ Prebitek pri blagu...... 776 5 431 99.672 33 24 83 davščine....... 800 25 zavaroval. O. U. Z. D. in za blago . . . ,, 1 545'85 izdaja ilustrovanega cenika in oglasi . „ 12.79950 kurjjva in razsvetlj. ,, 2.033.50 adaptacije in poprava inventarja . . . ,, 11.151*55 nabava omota, poštnina in tovomina „ 6.243 75 drugi mali izdatki . ,, 3.652'15 93.476 55 \ Odpis od vrednosti inventarja Prebitek.......... 4 144 404 85 75 \ 105.880 40 105.880 40 1 1 1 V Ljubljani, dne 19. januarja 1933 Vodja Društvene čebelarne: A doli Arko 1. Pregledala in v redu našla: Ivan Šmajdek i. r. Anton Sluga, 1. r še -nikoli, dasi potem vseskoz Nekaj čebelarskih spominov. Fr. Rojina — Zgornja Šiška, Minil je meni dela čas, zdaj gledam le, kako &e dela. Stritar. daj tudi jaz samo še gledam, kako delajo drugi — na čebelarskem torišču. Reči moram, da se tako marljivo in velikopotezno kot v poslednjem času v Čebelarskem društvu ni delalo ob času oranja ledine in tudi nismo držali križem rok. Med svoje spomine nameravam itak vplesti zgodovino Čebelarskega društva, da bo tudi naš čebelarski naraščaj vedel, iz kako skromnih razmer se je razvilo do sedanji moči in veličine. Opisal bom skušnje, uspehe in tudi napake svojega mnogoletnega čebelarjenja v pouk in pobudo mlajšim, starejšim bom pa vzbujal spomine na nekdanje čase. Nočem pa biti v »Čebelarju« nikomur v napotje. Gospod urednik se bo posluževal mojih prispevkov le, kadar bi mu nedostajalo člankov ali sploh gradiva. Njemu se to pri- -godi le redkokdaj, za mojih časov pa bom že pozneje povedal, kako je bilo; zlasti v vojnem času so se mi lasje belili od samih skrbi. Nisem imel namena pisati kdaj svojih ■čebelarskih spominov, ali kadar sva se sešla s prijateljem Žnideršičem, me je večkrat nagovarjal in me pestil, naj se vendar lotim tega dela, jaz pa sem se mu izvijal in izmikal, češ, zdaj sem v pokoju, da se mi godi dobro kot v Abrahamovem naročju in da si te pedi življenja, ki mi je morebiti še namenjeno, ne mislim obremenjevati s kakšnimi nepotrebnimi skrbmi in delom. To pa v Žnideršičevih očeh ni bil nikaJk izgovor in ni popustil, dokler mu nisem naposled obljubil, da ustrežem njegovi želji. Pisal bom svoje spomine v znamenju iskrene hvaležnosti do Čebelarskega društva in njegovega odbora. Na sv. Andreja dan sem namreč prejel od društvenega i. tajnika pismo, v katerem mi je naznanil, da mi bo odbor dne 2. decembra izročil diplomo o častnem članstvu. Bil sem v zelo veliki zadregi, ko me je društveni odbor v sejni sobi »Čebelarne« tako svečano sprejel in mi je g. predsednik izročil častno diplomo z nagovorom, da mi je srce od ginjenja kar trepetalo. Kako neki sem se mogel dostojno zahvaliti za to odlično počaščenje, ko se mi je pa glas tako tresel! Zato na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo vsem zborovalcem, ki so me izvolili na občnem zboru v Celju za častnega člana, pa tudi odboru, ki je to izvolitev povzročil. Kako je lepa diploma! Izgotovil jo je mojstrsko g. Erbežnik, učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. Vsa čast in hvala! Besedilo, ki je risano s črkami v šestih velikostih, a talko natančno, kot bi bilo tiskano, pravi: »Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani je na občnem zboru dne 20. III. 1932 izvolilo gospoda Frančiška Roj i no, šolskega upravitelja v p., za častnega člana v znak priznanja za njegovo dolgoletno uspešno delovanje za povzdigo slovenskega čebelarstva, zlasti za 21 letno vzorno urejevanje društvenega glasila »Slovenski Čebelar«, r— V Ljubljani, dne 20. novembra 1932. — Predsednik: J o s. V e r-bič. — Tajnik: M. D e r m e 1 j.« V sredi med besedilom je naslikano veliko srce iz smrekovih vejic in rdečih nageljnov, v srcu čebelna košnica, odprta knjiga s prirezanim gosjim peresom, poleg je pa tudi puška. Ali ta je prevezana čez oba petelina z rdečim trakom z zataknjeno jelovo vejico. To si tolmačim tako, da sem streljal že dovolj in se naj na stare dni ukvarjam rajši več s peresom. Joj, težka bo ločitev od puške skoraj kot od ljubih čebelic! — Srce držita z leve deklica, z desne deček, oba v gorenjski narodni noši. Prisodil bi jima takole po kakšnih štirinajst let, a sta krepka in zdravih, rdečih lic kot nov pipček. Posebno natančno sem si ogledal fantove jerhovnice, zakaj tudi sam sem nosil vedno take. So prav prave, na loputnik. — Na desni strani besedila se razširja polje z baš zorečo pšenico in plavicami, vmes pa žare purpale. Vozare koncem njiv so vse v cvetju, kakor miglja tudi travnik na levi strani v vseh barvah samih medečih rožic. V ozadju na desni se prav lepo prilegajo Grintavci, na levi se dviga Sv. Jošt, pod njim je starodavna kmečka hiša z značilnim gorenjskim uljnjakom, polnim živobarvnih panjev kranjičev. Šmarjetna gora se ne vidi, je za vencem. To je torej okolica Šmartna pri Kranju, kjer sem skoraj trideset let pasel svoje muhe. Po upokojitvi sem se sicer zavoljo tedanjih stanovanjskih razmer preselil v svojo rojstno vas Zgornjo Šiško pri Ljubljani ,ali po štiridesetletni moji odsotnosti se je odtujila ona meni in jaz njej. Pač imam nekaj sorodnikov in nekatere stare znance, drugi so mi pa skoraj vsi tuji. Naposled mi je umrla še skrbna žena. Otroci so odšli po svetu po svojih poklicih in ostal sem sam. Zato ni izključeno, da se vrnem prej ali slej zopet v gorenje kraje med svoje mnoge prijatelje, kjer naj pri sinu, ki ima v Zgornjem Bitnju pri Šmartnem prijazno bajtico, dočebelarim. Diploma, ta dragoceni dar, mi bo pa do konca mojih dni najlepši in najljubši spomin. Toliko za uvod svojim čebelarskim spominom. (Pride še!) Opazovalne postaje. Juliij Mayer — Dob pri Domžalah. Glavno mesečno poročilo. Tudi v decembru je povsod bil zimski mir. Prve dni meseca je bilo par toplih solnčnih dni in so ponekod čebele še izletavale, ponekod celo prineslo obnožino. Vsi drugi dnevi meseca pa so bili megleni. Vso banovino je pokrila gosta megla, ki se je posebno trdovratno držala po dolinah. Z Gorenjskega po- ročajo, da je v višinah nad 600 m solnce prav toplo sijalo in so čebelice vsak dan izletavale. Poraba medu je bila povsod zelo majhna, le Valpča vas pri Semiču izkazuje izredno veliko porabo. Kakor nam poročajo, so čebe e zdrave povsod. Prve mrliče so »čebelarji« pokopavali že pred božičem. Mesečni pregled za december 1932. Panj je teže Zračna toplina Dni je bilo Kraj « e pridobil y izgubil v v mesecu največ naj- oaj- | sred-j nja sečna ! -e rS C > o o e ■S s t. 2. 3. 1. 1 2' 1 3- čistin dkg pridobil v.šja nižja JS a i — 'S > , a> JB "S JS "S •o 'e a £ 01 mesečni tretjini dkg ori-dobl 00-rabil dkg dne c° v "n MN U 1 V C o "o o. S .2 > Vič pri Ljubljani . 298 — — — 20 20 20 — 60 — — +10 — 5 + 0-8 2 9 5 26 4 1 2 Št. Vid n. Ljubljano 314 — — -- • 5 10 15 — 30 — — 412 — 7 + 0-8 — 7 6 28 3 — _1 Tacen pod Šmarno | goro ..... 314 — — — — 30 20 — 50 — — + 11 — 6 + 1-2 2 4 5 30 1 — 10 Virmaše pri Škofji | Loki ..... 361 — — — 15 10 15 — 40 — — 412 — 8 + 2-4 3 4 6 25 5 1 12 Blejska Dobrava . 577 — — — 10 15 20 — 45 — — + 6 — 7 0 2 — 1 26 2 3 — Dob...... 305 — — — 10 — 20 — 30 — — f 7 — 5 + 0-3 2 3 4 25 3 3 2 Rova na Gorenjsk. 350 — — — 5 5 10 — 20 — — + 11 — 6 +■ 1 2 3 5 26 3 2 — Breg-Križe .... 483 — — — — 10 10 — 20 — — +12 — 5 + 0'8 — 3 4 26 2 3 1 Cerknica .... 575 — — — 15 10 5 — 30 — — +12 — 7 -+ 0'4 2 8 7 23 7 1 14 Sv. Gregor pri Ort- j neku ... 736 — — — 20 18 22 — 60 — — + 10 — 5 4 0-6 1 7 3 19 9 3 14 Krka...... 300 - — — 15 20 15 — 50 — — +11 — 8 + 1 — 3 5 29 2 — 5 Vavčja vas p.Semiču 280 — — — 50 30 60 — 170 — — +10 — 5 + 1 2 8 5 29 2 — 2 Novo mesto . . . 180 — — — 10 10 20 — 40 — — 413 — 7 + 1'5 5 2 6 26 3 2 2 Leskovec p. Krškem 111 — — — — 10 10 — 20 — — 412 — 2 + 2'5 _ 6 8 21 10 — — Podova na Drav. polju..... 111 - — — — — 30 — 30 — — 414 — 8 4 0'5 3 1 7 24 7 — 26 Sp. Ložnica p. Žalcu 252 — — — 10 10 15 — 35 — — 4 9 -10 4 0'2 2 2 5 24 7 — 9 Radvanje p. Marib. 270 — Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 — — — 5 — 5 — 10 — — 412 — 5 + 0-2 3 2 3 19 10 2 7 Predanovci . . . 176 — — — 10 10 — 20 — — + 8 — 3 4- 0*5 1 1 3 26 4 1 17j Cezanjevci .... 182 — — — 30 20 — 50 — — + 13 — 6 + 1'5 — 2 7 26 4 1 j 6 Muta...... 387 + 7 — 10 — 2'4 2 2 6 13 8 10 20 Bučka ...... 307 — — — — — — — — — — +13 — 5 + 2-6 2 1 3 27 4 _ 5 Nedeljica pri Tur- 1 nišču . . 170 — — — — — — — — — — + 15 — 4 + I'« _ — 428 2 1 6 Koprivnik pri Ko- I čevju ..... 628 — — — 15 10 10 — 35 — — + 12 - s: + 1-J 2 1 4 24 5 2 71 Studenci p. Marib. — — - 5 5 20 — 30 J — + 9 + 0-8] 2 1 1 2 24 4 3 5; ') Vsi panji razen radvanjskega so A.-2. sestava. Krajevna poročila. Bučka. Dne 3. in 4 t. m. je bilo živahno iz-letavanje. Ta in ona čebela je še prinesla ob-nožino. Tehtnica se ves mesec ni premaknila, gotovo zaradi mokre megle. Virmaše, Dne 4. t. m. so še posamezne čebele prinesle obnožino. Vse ostale dni je dolino krila gosta megla in ni bilo nobenega izle-tavanja. Medtem so se v hribih, v višini nad 600 m prašile vsak dan kot v poletju. Leskovec. V okolici opažajo, da umirajo kranjiči, ki si niso nabrali zimske zaloge in jim čebelarji niso o pravem času pokladali. Muta, Letos so si nekateri okoliški čebelarji nabavili A .-Ž. panje in bodo sčasoma morda pristopili k podružnici. Le zaporedne slabe čebelarske letine jih strašijo zaradi članarine. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Več kot polovica dni je bila meglena, zato tako majhna poraba. Cerknica. Dne 4, t. m. so čebele še živahno izletavale, nato pa se stisnile k zimskemu počitku. Cezanjevci. Odkar čebelari moj oče, ne pomni, da ne bi bilo medu niti za domačo porabo, kct je letos. Popravek. V januarski številki našega lista nam je tiskarski škrat povzročil neljubo pomoto. Na str. 13 pod naslovom »Da se razumemo«, se glasi zadnji stavek: »Želimo pa, da plačujejo člani članarino predvsem le po položnicah. Pravilno pa se mora glasiti: da plačujejo člani članarino predvsem le po podružnicah.« Zaostala članarina. Sklep blagajniških knjig je pokazal, da dolgujejo člani na zaostali članarini še veliko vsoto — 15.400 Din. To je številka, ki da misliti! Kljub opominom v vsaki številki lista, kljub opominom, ki jih je uprava ponovno razposlala, člani še vedno niso članarine plačali niti javili svojega izstopa, niti vrnili lista. Prosimo vse zamudnike, da pošljejo zaostalo članarino vsaj sedaj, da bo društvo imelo denar za nabavo sladkorja in kritje računov. SLADKOR. Zaradi novih dogovorov med društvom in tovarno ter finančnim ravnateljstvom se je naročilo sladkorja nekoliko zakasnilo. Sladkor bo v prvi polovici meseca februarja gotovo dospel v Ljubljano. DČ bo imela sladkor v zalogi po 8 Din kg. Dobili ga bodo le člani, ki se bodo izkazali s člansko izkaznico, ali z od-rezkom položnice, da so članarino za leto 1933 že poravnali. Najboljše pa bi bilo, ako bi sladkor delile članom le podružnice. Pri naročilih ne pozabite navesti železniško postajo. Sladkor bo denaturiran s 3% ogljenega prahu kakor jeseni. Čebelama ga bo imela odslej stalno v zalogi. To pa bo seveda mogoče le, če ga bodo člani sproti plačevali. Ko bo blago došlo v Ljubljano, bomo obvestili člane po dnevnem časopisju. Čebelarji naročajte sladkor že sedaj, da ga boste v prvih godcih dneh imeli v rokah in s tem rešili, kar se bo še rešiti dalo. ne vesti. Delitev sladkorja. Čulo se je, da se je na občnih zborih nekaterih podružnic govorilo, da so v jeseni dobili sladkor tudi čebelarji-nečlani, kar je iz razumljivih razlogov ogor-čilo druge stalne in zveste člane. K temu ugotavlja podpisani tajnik sledeče: 1. Pri delitvi jesenskega sladkorja smo se strogo držali navodila, da smejo dobiti sladkor le člani. 2. Vedoma se v Čebelami n i dal sladkor nobenemu nečlanu. Nečlani so bili zavrnjeni. Res pa je, da je nekaj čebelarjev pristopilo k društvu in plačalo članarino. 3. Tajnik vodi knjigo vseh odjemalcev sladkorja, ki jo mora imeti na razpolago za finančno kontrolo. Lahko je torej pregledati imena vseh, ki so vzeli sladkor. 4. Edino pravi postopek bi bil, da bi se sladkor delil le potom podružnic, ki svoje člane osebno poznajo. Toda od vseh 100 podružnic je pri skupni nabavi sladkorja delovalo le okrog 30—35 podružnic, vse druge podružnice se delitve sladkorja niso udeležile, ampak so člani morali direktno naročati sladkor. 5. Da so nečlani dobivali sladkor se je govorilo na občnih zborih podružnic in se bo gotovo govorilo tudi na glavnem občnem zboru. Ugotoviti pa moram, da društvo do danes ni dobilo nobene konkretne pritožbe z navedbo imen dotičnih nečlanov, da bi se zadeva preiskala in eventuelno nečlana pozvalo na odgovor in plačilo članarine. 6. Pozitivno pa je odboru znano, da so člani sami kršili disciplino in oddajali sladkor nečlanom. 7. Kontrola o članih in nečlanih pri nadrobni razprodaji sladkorja v Čebelami je bila v jeseni težka, sedaj v začetku leta bo še težja. Zato zbirajte podružnice naročila za sladkor in naročajte ga skupno za svoje člane. Tajnik Dermelj. Vsem članom. Pri prodaji sladkorja za po-jnladno pitanje čebel bo društvo posebno strogo pazilo na to, kdo bo sladkor dobil. Vsak nepravilen slučaj pa naj se takoj javi glavnemu tajniku. Naročajte pa pred vsem sladkor le po podružnicah. Seznam vseh čebelarjev. Na našo prošnjo v januarski številki za sezname vseh čebelarjev po šolskih okoliših, je društvo že dobilo od nekaterih šol nekaj spiskov. Vendar se je pozivu doslej odzvalo prav malo šol. Z ozirom na izredno važno obletnico Janše, ki jo bo društvo proslavilo, nujno potrebujemo imena vseh čebelarjev naše banovine. Prosimo zato vsa p. n. šolska upravitelj-stva, gg. učitelje-čebelarje, posebno pa vse podružnice, da nam čim prej preskrbe imenike vseh čebelarjev svojega šolskega okoliša. Seznami jnaj obsega: 1. Ime jin priimek čebelarja; 2. stan; 3. bivališče; 4. pošto; 5. približno koliko let čebelari; 6. koliko ima panjev in katerega sestava. POROČILO O ODROROVIH SEJAH OSREDNJEGA DRUŠTVA. XXXV. seja dne 2. decembra 1932, Navzočni so bili vsi gg. odborniki ožjega odbora in g. Puš. Zapisnik zadnje seje je bil odobren. G. Buk ovec je poročal o Žmitkovi sliki, ki predstavlja Janševo rojstno hišo in ki se nahaja v muzeju. Poskrbelo se bo, da dobi društvo posnetek le slike. Tajnik je prebral pismo g. podpredsednika Pe-ternela glede ustanovitve prašilne postaje na Štajerskem. Odbor je načelno dovolil, da se ustanovi podružnica DČ v Ptuju. G. ravnatelj Arko je poročal glede novega nakupa kozarcev za med. G. predsednik Verbič je poročal, da se mu je posrečilo pridobiti za društveno knjižnico 98 strokovnih knjig. 56 knjig je dobil iz bivše knjižnice Ravenegg-Rotschutza Pod Smreko pri Višnji gori, 42 knjig pa je daroval društvu g. Ambrožič iz Mojstrane. Društvena knjižnica se je s tem pomnožila za lepo število znamenitih knjig. Odbor je odobril tudi naročitev strokovnih nemških listo v-mesečnikov od Ambrožiča. Za darovane Itnjige se pošlje zahvala g. Ambrožiču. Posebna zahvala se pošlje tudi ge. Arkovi, ki je dala ini-cijativo za to važno pridobitev. Odbor se je zahvalil g. predsedniku za trud. G. predsednik je poročal, da je bil nedavno upokojen g. dr. Kern, vodja veter, bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Zaradi naklonjenosti, ki jo je izkazoval g. dr. Kern društvu, se mu pošlje za-fcvala. Odbor je odobril naročitev novih tiskovin za opazovalne postaje, po besedilu, iki ga je sestavil g. predsednik. Po seji se je zglasil v sejni sobi na vabilo društva častni član g. Frančišek Rojina. G. predsednik mu je s primernim govorom izročil častno diplomo. Spominjal se je vseh zaslug g. Rojine, j>esebno še njegovega 21 letnega urednikovanja. G. Rojina se je ginjen zahvalil za izročeno mu diplomo. XXXVI. seja dne 9. decembra 1932. Navzoči so bili vsi odborniki. Zapisnik zadnje seje je bil odobren, Odbor je odobril strošek 160 Din za nabavo blokov za delitev sladkorja, Gosp. predsednik je poročal o prošnji za mikroskop, ki jo je društvo poslalo ministrstvu za isocijalno skrb in narodno zdravje. Društvena Čebelama je dobila na razstavi v Kranju diplomo. Odbor se je razgovarjal glede reklamnih člankov v časopisju. Sklenil je, da se pošlje dopisniku, g. Bitencu, učitelju v Krškem zahvala in prošnja, da v časopisju večkrat kaj objavi o medu. Odbor je nadalje obravnaval društvena pravila, ki so zelo pomanjkljiva. Treba bo sestaviti nova. Osnutek bo sestavil g. Žnideršič. Odbor je obravnaval tudi zadevo o kolektivnem čebelnjaku, ki ga namerava osnovati g. Žnideršič. Odbor je pregledal račun za opazovalne postaje za 1. 1932 v znesku 35fr&.75 Dlin in ga odobril. XXXVII. seja dne 16. decembra 1932, Navzočni: predsednik prof. Verbič, Arko, Raič, Žnideršič, Majer. Odsotnost sta opravičila g. Bukovec in Dermelj. Odbor je razpravljal sledeče zadeve: 1. Razgovarjal se je o zemljevidu, ki ga je predložil g. Majer in v katerem so vrisane nekdanje in sedanje opazovalne postaje. Sklenilo se je, da izvrši g. Majer tako karto v manjšem merilu, da bo primerna za napravo klijelja. 2. G. Majer je poročal, da bo opazovalec g. Bab-nik prenehal s poročanjem in da želi namesto honorarja za leto 1932 primerno število tiskovin za dnevna oziroma mesečna poročila. Odobreno! 3. Nove opazovalne postaje se ustanove na Do-nački gori (g. Štefancijosa), v Šmarjeti na Dolenjskem (g. Majzelj), v Skornem pri Novem kloštru ob Paki (g. Močnik). 4. Za poskušnjo se bodo ustanovile opazovalne postaje na Ljubljanskem barju, za kar se poteguje g. Grčar, nadalje v Brežicah, Mokronogu, v Višnji gori, v Črnomlju in v Konjicah ali v okolici teh krajev, ako se bodo na tozadevni oglas v Čebelarju oglasili zanesljivi poročevalci. 5. Za sedaj se nobena že obstoječih postaj ne ukine. Šmarjeta dobi nov toplomer in tehtnico ljubljanske opazovalne postaje, za Skorno pa se nabavi nova tehtnica. 6. Odbor je sklenil, da se poleg gg. Sluge in Iva Verbiča pooblasti tudi g. Majer, da napravi skico in proračun za nabavo pašne karte naiše banovine. 7. V Ptuju se ustanovi podružnica Društvene Čebelarne XXXVIII. seja dne 22. decembra 1932. Navzočni: predsednik Verbič, Arko, Bukovec, Žnideršič in D'ermelj. Zapisnik zadnje seje je bil odobren. Tajnik je prebral pismo gosp. poslanca ravnatelja Krejčija glede prošnje za mikroskop. Odbornik gosp. Puš je obvestil glavni odbor, da se je preselil v Ljubljano ter izjavil, da bi rad sodeloval v odboru. Z ozirom na to je glavni odbor naročil tajniku, da gosp. Puša povabi k seji. Glede pogajanj zaradi tiska »Slov. Čebelarja« je poročal gosp. predsednik. Odbor ije odobril po- ročilo in sklenil, da odda tisk za leto 1933 Jugoslovanski tiskarni, ki je stavila najugodnejšo ponudbo. Gosp. predsednik je poročal o prašilni postaji v Kamniški Bistrici in postavitvi čebelnjaka v Bistrici. Ko bo dobil vse podatke o stroških, bo poročal odboru. Na predlog gosp. Žnideršiča zaradi imenovanja izpitne komisije za čebelarske učitelje, je odbor sklenil, da se bo komisija določila v kratkem. Do takrat se bo sestavil načrt za poslovanje te komisije. Tečaj za začetnike, ki je bil prvotno določen za mesec februar, se preloži zaradi praktičnih opravil na 25. in 26. maja. Prijave za tečaj je poslati do 15. aprila 1933. Gosp. ravnatelj Arko je poročal o raznih zadevah D|Č. Računa za čebelarske potrebščine za podružnici Zg. Dravsko polje in Slov. Bistrica je odbor odobril. Plačala se bosta iz ministrske podpore. Odobren je bil tudi račun jetnišnice za izdelavo prašilnikov. Gosp, Žniderišič je naznanil, da je osnutek novih pravil dogotovil in prosil, da bi ga odbor na izredni seji pretresal. XXXIX. seja dne 29. decembra 1932. Navzočni so bili vsi odborniki. Gosp. predsednik je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje je odbor odobril. Sklenilo se je, da se bo vršil redni letni občni' zbor v Ljubljani, in sicer dne 26. marca 1933. Tajniku je bilo naročeno, da preskrbi primerno dvorano za zborovanje, če le mogoče na Okrožnem uradu, Gosp. predsednik je poročal o občnem zboru podružnice v Kamniku. Podružnici se posodi en plemenilnik — brez hišice — kot vzorec. Lahko ga pa tudi dobe za ceno 35 Din. Meseca maja se bo v Kamniku vršil tečaj o vzreji matic. Račun za toplomer za opazovalno postajo v Šmarjeti v znesku 120 Din je odbor odobril. Gosp. Bukovec je poročal o ustanovnem zboru podružnice v Naklem. Zborovanje je zelo lepo uspelo in upati je, da se bo nova podružnica lepo razvila. Odbor je odobril iziplačilo zneska 327 Din za razne strokovne knjige za društveno krujižnico. Predsedniku podružnice v Mojstrani, gosp. Lakoti je poslati pismeno zahvalo, ker je društvu pomagal pri dobavi Ambrožičevih knjig. Povrnejo naj se mu tudi stroški za prevoz knjig v znesku 25 D(in. Ker je gosp, Žnideršič dovršil osnutek novih društvenih pravil, je odbor določil, da se bo vršila prihodnja izredna seja v sredo dne 4. januarja 1933 na kateri se bodo obravnavala le nova pravila, Gosp. ravnatelj Arko je poročal o zadevah Če-belarne. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo v torek, dne 7, februarja t. 1. ob 8 zivečer pri »Nacetu« na Šmartinski cesti v Ljubljani. Čebelarji, ki se zanimate za podružnično delo in sploh čebelarska vprašanja ste vedno dobrodošli in najtopleje vabljeni. Ustanovitev podružnice v Naklem. Lani na sv. Štefana dan je bil ustanovni občni zbor podružnice v Naklem pri Kranju. Zbor je bil prav dobro obiskan in skrbno pripravljen, zato so poskrbeli poleg gosp. Križaja še drugi vneti čebelarji. Na shodu je predaval podpisani. Moram reči, da sem imel prav verne poslušalce in je poteklo zborovanje tako lepo, da sem bil prav vesel. Večinoma so člani sami starejši čebelarji, vsi pa kmetskega stanu. To je za to podružnico posebno značilno. Mladih čebelarjev je bilo žal prav malo. Nisem pričakoval, da je v nakelski okolici toliko čebelarjev. To zborovanje nam prav lepo dokazuje, da je treba enega samega odločnega moža, da privabi v naš krog lepo število neorganiziranih čebelarjev in da bi se dalo še marsikaj storiti, če bi tudi drugod posnemali nakelske čebelarje. K podružnici je pristopilo takoj okoli 30 čebelarjev; od teh sta samo dva bivša člana kranjske podružnice. Pa nikar ne mislite, da je te čebelarje vzdramil brez-davčni sladkor! Skoraj nič ga niso naročili. Vzbudila jih je trdna volja dveh treh čebelarjev in »rodilo se je dete za nakelske kmete«, ki mu želim prav čvrstega in dolgega življenja, Zborovanje je počastil tudi gosp. župan, čeprav ni čebelar. -— Bukovec. Podružnica v Šmartnem ob Paki je imela občni zbor dne 6. januarja 1933. Navzočnih je bilo 16 članov. V odbor so bili izvoljeni: Puncer Alojz za predsednika, Ajdič Franc za podpredsednika, Močnik Franc za tajnika in blagajnika, za odbornike pa Satler Franc, Goričnik Franc, Hrastnik Ivan in Podovratnik Janez, Spričo občutne krize je zbor sklenil, da plača vsak stari član samo 30 Din članarine za tekoče leto, ostanek pa prispeva podružnica iz svojega imetja. — Močnik Franc, tajnik. Podružnica v Medvodah je imela občni zbor dne 6. januarja. Po poročilu odbornikov je bil za bodoče leto soglasno izvoljen stari odbor. Nato se je vršil živahen razgovor o delu in neuspehih pri čebelarjenju v preteklem letu. Jeseni so člani nabavili po podružnici 2W kg krmilnega sladkorja. Nekateri so tudi število družin reducirali, da bodo mogli ostale prehraniti čez zimo. Poguma pa ne izgubimo .kajti za dežjem mora priti zopet solnce, za slabo pa dobra letina! — Podružnica ima precej orodja. Sklenejna je bila še nabava Stojkovi-čevega sipalnika. Stiskalnica za satnice, ki nam je odveč, se bo pa prodala. V sosednji občini Smledniku se je ustanovila nova čebelarska podružnica, ki naj bi — po poročilu v »Slov. Čebelarju« imela svoje področje tudi v Medvodah. To bo pač odveč, kajti v Medvodah smo se zbudili že leta 1920 in ustanovili svojo podružnico, ki je vseh 12 let obstoja živahno delovala in imela svoječasno člane tudi iz Smlednika. — Kržišnik Alojz, tajnik. Občni zbor. Nova čebelarska podružnica v Zakotu pri Brežicah bo imela na svečnidco t. j. 2. febr. t. 1. ob pol 10 dopoldne v občinski pisarni obč. Zakot ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Volitev odbora, vpisovanje članov in pobiranje članarine ter slučajnosti, Vabimo vse čebelarje k udeležbi. Drobiž. f Prof, Maks Pirnat je umrl dne 6. januarja v Ljubljani. Pokopali so ga dne 8. januarja ob številni udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Pokojnik je bil pred leti gimnazijski profesor v Kranju. Udeleževal se je rad čebelarskih sestankov in je na čebelarskih tečajih tudi predaval. Blag mu spomin! Sličica iz prakse. Lani sem si ogledal vzorno čebelarstvo dveh bratov čebelarjev visoko gori ob meji proti Avstriji. Čebelarja sta mi razkazovala posamezne panje, ki so bili takrat že zelo medeni. Tretji, najmlajši brat je z živahnimi očmi opazoval naše kretnje in z velikim zanimanjem poslušal naše pomenke. Ko sta se brata za trenutek odstranila, me je hitro potegnil za rokav in me prosil, naj vendar pogledam še njegova dva panja. Seveda sem mu rad vstregel. Hitro je odprl eks-portni panj in začel vleči krajni sat iz njega. Hitel mi je dopovedovati, da je v panju prvi roj, ki dela čudeže, kajti v 10 dneh je izdelal že 7 satov, jih zalegel in tudi zanesel z medom, in da je matica posebno dobra in da je iz prav dobrega rodu in da so čebele popolnoma čisto sive in da bo lahko ne vem koliko kg medu vzel in da ni izključeno, da bo dobil od tega panja še vnuka itd. Oči so mu kar žarele od navdušenja. Ko sem pa še jaz pohvalil roj in da je tudi drugi panj — njegov prvi A. Ž. panj — zares imeniten, ni vedel, kaj bi od veselja storil. Vsa stvar je zaradi tega omembe vredna, ker smo bili vsi nekdaj taki in uživali sladkosti čebelarja začetnika. Dva trije panji so bili za marsikoga, ki ima sedaj obsežno čebelarstvo, večja sreča in veselje nego ga ima sedaj s številnimi panji. Blagor tistemu, ki ne išče bogastva v kopičenju vrednot, marveč ga osreči že pogled v njegov edini panj. Živo sem prepričan, da bo gori omenjeni če-belarček postal še velik čebelar, pa ne zaradi številnih panjev ki jih bo morda imel, marveč zaradi sreče in zadovoljstva, ki ju najde pri čebelah, čeprav morda podzavestno. Poraba medu v Ljubljani 1. 1932. Po statistiki, ki je bila nedavno objavljena v ljubljanskih dnevnikih, so lani porabili Ljubljančani 41383 kg medu. V tej številki pa ni vpo-štet med, ki so ga pridelali ljubljanski čebelarji; ako vpoštevamo še tega, znaša vsa poraba okroglo 42.000 kg. Pred dvema letoma smo računali, da porabijo Ljubljančani kvečjemu 35.000 kg medu. Sedaj pa vidimo, da je poraba vendarle nekoliko večja, toda še vedno ne v skladu z željami slovenskih čebelarjev. Ljubljana z okroglo 60.000 prebivalci bi morala konsumi-rati vsaj 120.000 kg na leto, potem bi šele lahko rekli, da so Ljubljančani dobri konsu-menti medu. Z vztrajnim delom, oziroma s smotreno propagando ter z dobrim blagom bomo pa sčasoma tudi to dosegli. Kvačnice ali kvačice? Večkrat dobivam vprašanja, kaj bolj priporočam za A, Ž. panje, ali pločevinaste kvačnice iiz enega kosa (št. 29 seznama orodja D. Č.) ali posamezne kvačice (št. 26 seznama). Za svojo osebo so mi kvačice ljubše, ker satniki bolj gladko zdrknejo v zajede med kvačicami, toda zabijanje-kvačic je kolikor toliko težavno in zamudno. Treba je tudi precej spretnosti, da jih zabijemo enakomerno in pravilno, ker se moramo pri tem ozirati na rasti v lesu, ki neveščemu na-pravljajo precej preglavic. Kdor si panje sam izdeluje, naj uporablja raje kvačnice iz enega kosa. To priporočam zlasti tistim čebelarjem,, ki še niso vajeni izdelovanja panjev, posebno pa tistim, ki se radi »zmotijo« v merah in jim ne napravlja razlika nekoliko mm težkega srca. Čeprav je ves panj pokažen, ne morejo čebelarji pokvariti razdalje med posameznimi sati. Pokažen panj, ki smo ga pa opremili s kvačnicami, ima vsaj to vrlino da čebele lahko grade pravilne sate. Omenjam še, da se pri zabijanju posameznih kvačic les rad kolje in da kvačice provzročijo tudi še marsikako režo, ki se pojavi v panju tekom let. Nekoliko besedi o osvetljenih panjih. Svoj čas sem obljubil, da bom od časa do časa čebelarjem poročal kakšne uspehe bodo v inozemstvu dosegli z osvetljenimi panji. Kakor sem poročal, so ti panji izum nekega ruskega čebelarja, ki trdi, da je donos medu v njih mnogo večji nego v običajnih panjih. Mnogo čebelarjev si je take panje že omislilo, in tudi v Sloveniji poskuša ta ali oni srečo z njimi. V bližini Maribora je celo čebelar, ki ima večje število osvetljenih A. Ž. panjev. Nedavno mi je trdil, da je dosegel z njimi 35% večji donos nego z običajnimi. V čebelarskih časopisih je bilo objavljenih že mnogo izjav o osvetljenih panjih. Nekatere so bile trezne in stvarne nekatere zelo navdušene, pa tudi take z uničujočo kritiko. Za nas je posebno važna sodba, ki jo je objavil v letošnji prvi številki »Leipziger Bie-nenzeitung« ugledni švicarski čebelar dr. Brunnich. Važna je zaradi tega, ker čebelari pisec v približno takih panjih kakor mi. Plo-dišče je spredaj opremil z dvostenastim okencem, ki ga zasenčuje ali pa zapira z loputni- kom od zgoraj. Žrela panjev so obrnjene proti jugovzhodu. Solnčni žarki padajo le redko naravnost v panj, poleti le zjutraj in zvečer od strani v poševnem kotu, pozimi pa le opoldne do polovice okenca. Solnce, ki ga čebele poleti ne marajo, ne more napraviti nikake škode. Pozimi se pa rade pomaknejo iz temnega dela panja proti ogreti polovici okenca. Dosedaj je ugotovil tole. Panji napredujejo mnogo bolj živahno nego v temnih panjih, včasih preveč in rojijo potem tudi najbolj leni panji. Splošna sodba je, da so čebele v osvetljenih panjih bolj krotke. Po Briinnichovih izkušnjah vpliva svetloba nanje zelo dražeče. Saj je dovolj znano, da je v gnezdu ne marajo. Vsi njegovi panji so tudi v medišču močno zalegali; matice so zapuščale plodišča ter uhajale v temna medi-šča. To in še druga opazovanja dokazuje, da čebele raje zalegajo v temi. Nekdo je osvetlil panj od strani tako, da bi solnčni žarki padali naravnost na satje. Družinico, ki jo je vsa-dil v ta panj, je imel dva dni v kleti. V tem -času je zgradila tri sate vzporedno' z okencem. Čim jo je pa prenesel na svetlo, je pa takoj začela daljšati te sate poševno proti šipi, da ne bi svetloba padala navpično na satje. Nekemu drugemu čebelarju se je pripetilo, da so čebele zadelale vse ulice med sati, ki so bile obrnjene proti svetlobi, z zadelavino. V vsaki ulioi so pustile več majhnih prehodov. S tem so prav jasno pokazale, kaj sodijo o svetloba. Kljub temu pa to še ni dokaz, da svetloba ne vpliva ugodno na zaleganje. V belgijskem čebelarskem časopisu »Api-culteur Belge« je neki opazovalec izjavil, da je svetloba močno dražilno sredstvo za razvoj panjev. Svoj največji učinek ima v začetku obsevanja, polagoma pa moč učinka pojema in ugasne popolnoma po dveh do treh mesecih. Zato svetuje, naj bodo panji do marca meseca popolnoma v temi in jih osvetlimo šele začetkom marca. Kakor hitro se pa paša odpre, jih moramo zatemniti in osvetliti zopet šele pred jesenskim pitanjem. Dr, Briinnich pravi, da vpliv svetlobe na panje nikakor še ni pojasnjen in da bo še precej vode preteklo, preden bomo na podlagi temeljitih preskusov mogli izreči sodbo o najprimernejšem načinu izkoriščanja solnčnih žarkov. Nikomur pa ne svetuje, da bi si omislil večje število osvetljenih panjev, pač pa priporoča, da poskušamo s posameznimi, ki pa morejo imeti sate v podolžni legi, kakor jih ima A. Ž. panj. Proračuni kmetijskih odborov. Sedaj sestavljajo proračune za 1. 1933. Prav bi bilo, da bi se čebelarji zanimali tudi za proračune kmetijskih odborov, zlasti glede kreditov za čebelarstvo. Ti odbori imajo namreč nalogo, da pospešujejo vse kmetijske panoge, torej tudi čebelarstvo. Žal, da so kredite za čebelarstvo v vseh proračunih, kar pomnimo odmerjali po mačehovsko. Bojimo se, da tudi srezki kmetijski odbori ne bodo vpoštevali čebelarstva, kakor ga čebelarji pričakujemo. Nedavno je bil objavljen v časopisih proračun kmetijskega odbora za novomeški srez. Znaša 43.000 Din. Med krediti je proračunanih za živinorejo 3000 Din. Morda je v tej postavki zapo-padeno tudi čebelarstvo, ni pa izključeno, da za to panogo ni namenjena niti para. Kako je s proračuni drugih kmetijskih odborov, nam ni znano. Priporočamo vsem čebelarskim organizacijam, naj se zjanje zanimajo. S tem bodo opozorili merodajne činitelje na to panogo in gotovo bo nekoliko kredita odpadlo tudi na čebelarstvo. Lahko je, da kmetijski odbori pri sestavi proračuna ne prezrejo čebelarstva namenoma, pač pa zaradi tega, ker niso poučeni o pomenu čebelarstva in smotrih naše organizacije. Ne sme nas strašiti primer, da je neki kmetijski strokovnjak lani predlagal pri seji nekega kmetijskega odbora odklonitev prošnje naše podružnice za podporo, češ, da je čebelarstvo luksus. Odborom moramo pojasniti naše težnje, pa bomo gotovo tu in tam našli razumevanje. Če bomo pa roke navzkriž držali, se ne smemo čuditi, ako bi nas pri delitvi podpor prezrli. Žnideršičeva. Gospod A. Znideršič jje še pred vojno obiskal neko svojo sorodnico, ki mu je tožila da bodo njegove čebele pobrale ves med iz cvetlic na njenem vrtu. Zahtevala je primerno odškodnino v obliki velikega kozarca medu. Žnideršič je nekaj časa molčal, nato pa izjavil, da vidi veliko škodo, da pa odškodnine žal ne more plačati, vendar pa dovoli, da sorodnica polovi na vrtu vse njegove čebele in jih — pomolze, pa bo obilno plačana. E. T. PR0ŠNJA~URE^NIŠTVA~ Predsednik bivšega »Čebelarskega in sadfje-rejskega društva za Kranjsko« Janez Modic, roj. 5. aprila 1846 v Velikih Laščah, živel na Jesenicah (Sava št. 4), tržil s čebelami, je zapustil leta 1888 (?) svoj dom na Savi in odšel na Koroško, odkoder se ni nič več oglasil. Prosimo vse, ki bi kaj vedeli o njegovi smrti, naj to spor oče uredništvu »Slov. Čebelarja«. Prosimo zlasti starejše čebelarje in podružnico v Velikih Laščah. Podatke potrebujemo za njegov življenjepis. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Pravila Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani Ime, sedež in namen društva, § 1. Društvo se imenuje »Čebelarsko društvo za Slovenijo«, Sedež mu je v Ljubljani. Namen društva je pospeševanje čebelarstva v Dravski banovini. § 2, V ta namen se poslužuje društvo sledečih sredstev: a) pridobiva člane in pobira članarino; b) izdaja društveno glasilo; c) vzdržuje društveno strokovno knjižnico ter skrbi, da se poučni spisi širijo med člani in narodom; č) vzdržuje za svoje člane zaloge čebelarskih potrebščin in posreduje pri razpečavanju čebelarskih pridelkov; d) izobražuje in nastavlja potovalne učitelje, prireja čebelarske tečaje, shode, predavanja, razstave in slično; e) ustanavlja podružnice in po potrebi njih zveze na področju Dravske banovine; f) vpliva na čebelarsko zakonodajo ter podpira koristi čebelarstva v pravnih vprašanjih in sporih; g) skrbi za dosego podpor iz javnih sredstev za pospeševanje čebelarstva; h) ustanavlja opazovalne in plemenilne postaje, vzrejališča matic, podpira ustanovitev kolektivnih čebelnjakov in stremi za tem, da se ustanovi čebelarska šola; i) zbira in čuva predmete in učila za svoj muzej; k) čuva in po možnosti povečava sklad za čebelarski doim. Sredstva. § 3. Društvena denarna sredstva so: a) članarina; b) podpore; c) donos svojih podjetij in prireditev; č) prostovoljni prispevki in volila. Članstvo. § 4. Član more biti vsaka fizična in juridična oseba dobrega imena. § 5. Člani so redni in častni. a) Redni člani so ali posredni ali neposredni. Posredni člani društva so tisti, ki bivajo v Dravski banovini ter pripadajo kaki društveni podružnici, Sem se štejejo tudi čebelarji, ki bivajo v območju podružnice in ki priglase svoj pristop neposredno društvenemu odboru. Ostali člani so neposredni člani društva, imajo pa s posrednimi člani, razen glasovanja ■ in volitev, enake pravice in dolžnosti. Z ozi-rom na lastno korist morajo stremeti za tem, da se priključijo obstoječim podružnicam ali, da si ustanove lastne podružnice. Redne člane sprejema podružnični ali društveni odbor na pismeno ali ustno prijavo, s katero se pravnoveljavno zavežejo, da bodo redno plačevali članarino. b) Častne člane izvoli društveni občni zbor na predlog odbora. Če predlaga kaka podružnica odboru talko volitev, mora to javiti društvenemu odboru pismeno najmanj 14 dni pred dnevom občnega zbora, na kar odbor sklepa, ali stavi ta predlog na dnevni red občnega zbora. § 6. Član, ki želi izstopiti iz društva, mora to javiti društvu najkasneje 14 dni po izidu prve številke društvenega glasila, ki jo mora obenem vrniti. Če tega član ni storil pravočasno1, obdrži članstvo tudi še nadalje za prihodnje leto. Članarino je plačati za vsako koledarsko leto naprej in sicer najkasneje do konca meseca marca tistega leta. Člana, ki tega ni storil, odbor lahko črta iz članstva ali izterja članarino, § 7. Vsak član ima pravico, da brezplačno prejema društveno glasilo in uživa vse ugodnosti, ki jih nudi društvo. Vsak redni član je dolžan plačevati članarino, ki jo določi občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se ravnajo po društvenih pravilih, podpirajo društvene namene ter skrbijo za širjenje in blagor društva. Člana, ki deluje na škodo društva, občni zbor lahko izključi. Vodstvo društva. § 8. Tekoče posle društva vodi društveni odbor, ki ga izvoli otbčni zbor za enoletno — (ali morda za 3 letno) — dobo, to je z veljavnostjo do prihodnjega rednega občnega zbora. Člani odbora ®o: društveni predsednik in 10 odbornikov. Poleg teh funkcijonarjev izvoli občni zbor tudi dva namestnika odbornikov in dva pregledovalca računov. Občni zbor lahko zviša ali zniža število odbornikov. Predsednik, eden podpredsednik in najmanj trije izmed ostalih odbornikov morajo stalno bivati v Ljubljani ali njeni neposredni okolici in tvorijo ožji odbor, ki sklepa pravnoveljavno. Za odbornika je lahko izvoljen vsak član društva. Odbor izvoli iz svoje srede dva društvena podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in voditelje drugih društvenih poislov. Urednik društvenega glasila in vodja društvene čebelarne, ki ju imenuje odbor, postaneta s sprejemom tega imenovanja hkrati člana odbora z vsemi pravicami. Za udeležbo na sejah nimajo odborniki ni-kake pravice do nagrad ali povračila potnih stroškov, pač pa pritiče oboje odbornikom, stanujočim izven Ljubljane ali okolice, če jih je predsednik posebe povabil k seji širšega odbora. Taka širša seja se mora vršiti ob izredno važnih prilikah, gotovo pa vsaj enkrat na leto. Za odbornike je udeležba na odborovih sejah obvezna. Predsednik zastopa društvo na zunaj, podpisuje s tajnikom vred vse spise, ki jih izdaja društvo ali njegov odbor, vidira vsa potrdila o izplačilih, vodi občni zbor in odborove seje in nadzoruje sploh vse poslovanje društva. Kadar je predsednik zadržan, preide vse njegovo poslovanje na enega izmed podpredsednikov. Tajnik izvršuje vse pisarniške in uprav-niške posle, podpisuje s predsednikom vsa od društva izhajajoča pisma, vzdržuje ves društveni inventar ter vodi pri sejah in občnem zboru zapisnik. Zapisnik občnega zbora overovita dva člana, ki jih izvoli občni zbor. Blagajnik opravlja vse denarne posle upravnega oddelka in vodi tozadevne knjige po pravilih trgovskega knjigovodstva. Izplačila izvršuje po sklepih odbora. Vsako leto sestavi računsko poročilo in ga z bilanco in proračunom vred predloži odboru v odobritev. Računsko poročilo mora biti pregledano in potrjeno po društvenih pregledovalcih računov, preden ga blagajnik, odnosno odbor predloži občnemu zboru za podelitev raz-rešnice. Opravila tajnika in blagajnika morejo biti združena tudi v eni osebi. Urednik urejuje društveno glasilo ter pri-občuje objave, ki jih zahteva interes društva in to po navodilih, ki jih prejme od odbora. Razen tega nosi zakonito odgovornost za vsebino društvenega glasila. Vodja društvene čebelarne in vodje drugih društvenih ustanov opravljajo svoje posle po pravilnikih, ki jih izda odbor. Poslovanje predsednika in ostalih odbornikov je kot častno poslovanje brezplačno, izvzemši posle tajnika, blagajnika in drugih, v kolikor opravljajo nadmerno delo. Tem določa odbor primerno nagrado. Podružnica Medvode proda dobro ohranjeno stiskalnico za satnice po zelo nizki ceni. Podružnica Kozje kupi do 25 komadov kranjičev (čebel). Cenjene ponudbe na naslov podružnice v Kozjem. Opozorilo! I. KURILI. LiuMfonaraesfnt ira 5/11 Kroia$hi;salon obvešča cenjeno občinstvo, da je znova znižal cene za izdelovanje oblek. Vsa dela izvršuje strokovno dovršeno in garantirano brezhibno. Vsem izdelkom je cena za 30 % znižana. —--P. n. občinstvu se priporoča za cenjeni obisk. Objavljamo nova društvena pravila ki bodo predložena na letošnjem občnem zborovanju dne 26. marca 1.1. v odobrenje, s prošnjo, da jih podružnice in vsi člani prouče in stavijo odboru primerne predloge. Drugi del pravil bo objavljen v 3, številki Slovenskega Čebelarja! Društvena čebelama v Ljubljani, Pražakova 13 ima v zalogi prvovrstno domače platno za vreče za stiskanje voska 1 m Din 15'-, izdelane vreče za stiskanje voska za Virijent-Pavlinovo stiskalnico komad Din 30'-.