r • «•« m koristi d*U •k««»l)iiéiiv». Dda •• opravi*«»? ( »•H» knr pr»diuclr«|o Tht« panr I« t« lh« Iniarttii of th* w«rkln| oUm. Work, •r« ar« «ntltUd t« nI) what tKoy product. PAZITE' •a éiovllko v »kltHN* ki — n«h«|o polog vo-togo nnolova. priWpl)«« nog* opo4«| oll . na ovitku. Ali« (312) ifnvilko . . t odo | vam • prih«4a|# étovtlko nnftog* lioto (•£• naroéala», PrnnA-mo9 ponovit« t« takf(. ŠTEV. (NO.) 511. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. -t- CHICAGO, ILL., DNE 26. JUNIJA, (JUNE) 1917. LETO (VOL.) XIIa Monarhija ali republika? Ruska revolucija je ustvarila za rešitev velikih evropskih problemov več upanja, kakor vsi drugi dogodki, ker je spravila na Ruskem demokracijo, iu sieer, kakor poataja od dne do dne jasneje, socialistično demokracijo na površje. Kakor je Rusija sama pokopala imperializem, sili tudi svoje zavetnike, da ae mu odpovedo, m ker je Rusija kljub mladinskim boleznim svoje revolucije ogromna sila v Imju zoper avtokraeijo, bodo morali vpoštevati njene zahteve in spraviti svoje mirovne pogoje v soglasje z ruskimi. S tem se približuje tudi verjetnost, da se reši jugoslovansko vprašanje v zmislu ruskega pogoja, da naj vsak narod odločuje o svoji usodi. Kadar prihaja čas, da imajo narodi odločati o tem, kaj narodi hočejo. In ieer mora govoriti vsak -narod zase; kajti načelo neodvisnosti vsakega naroda je splošno; svoje podrobne razmere pa mora poznati vsak narod sam in jih mora razlagati tain, kjer se bodo reševala ta vprašanja. Mi smo za češko, poljsko, irsko, litvinsko, indijsko in vsako neodvisnost ; ali prepustiti moramo Cehom, Poljakom, lreetu Litvincem, Indijcem i. t. d., da govore o svojih vprašanjih. Lahko jih razmotrivamo iti o njih poročamo; ali odločevanje o svoji usodi mora biti prepuščam» vsakemu narodu. Lahko pa govorimo o Slovencih, in v sedanjih časih je to naša dolžnost. Storili smo to že večkrat in bomo morali morda še večkrat. Razložili «no svoje nazore in povedali, da je naš cilj v narodnem oziru jugoslovanska republika. To pa nikakor ni všeč nekaterim ljudem, ki mislijo, da imajo patent za reševanje jugoslovanskega vprašanja, dasi so se za to kar sami pooblastili. Dopovedati nam hočejo, da ue gre sedaj za vprašanje, če bo Jugoslavija monarhija ali republika, temveč le za to, da dobimo Jugoslavijo. Vsa glasila, ki izrekajo nazore londonskega odbora, so polna teh naukov, in sedaj je začel tudi "Slovanski Svet" na vso moč trobiti v ta rog. V svoji deseti številki je objavil o tej stvari na prvem me- jMMi ee, da je a VlM^HTOr^pflBanje monarhije »li republike čisto postranska reč, za katero se nam vsaj sedaj t— nič ni treba brigati. Malo manjka, pa bi nam dejal, da je uaroden zločin zahtevati jugoslovansko republiko. Vse to petje ob zibelki političnih otrok je treba glasno označiti za sleparijo, ki se mora ustaviti, dokler je čas. S frazami« da se bo vse to pozneje rešilo, ae ne damo premotiti. Če se gre za osvoboditvijo narodov, je treba tudi svobodno govoriti in izločiti vsako novo despocijo. Da bodo čitatelji razumeli, kakšnih farizejskih argumentov se poslužujejo naši inonarhisti in mouarhistieni lakaji, naj si prečita jo naslednji odlomek iz omenjenega članka "Slovenskega Sveta". "Pri tem pa ne mislijo, — pravi "S. S." in cika s tem seveda na zagovornike republike — ! bila zanj tako težka reč. Saj ve, da se brez krone tudi lahko živi. Ker je prestar za delo, mu bo Jugoslavija že toliko dala, da mu do smrti ne bo treba kruha stradati. Da bi pa najprej sprejeli monarhijo, poteni pa skušali uvesti republiko, morali biti zelo kratkovidni. Tudi mi smo se iz zgodovine kaj naučili in vemo, da je neumno, najprej Iti v ječo, poteni si pa beliti glavo, kako bi ušli ta nje. Če imamo enkrat monarhijo, se je ne rešimo izlepa. Republike se ne vpeljujejo z volilnim listkom. Ča bomo imeli gole roke, kralj pa oborctžcno armado, bo vedno njegovo veličanstvo močnejše. Torej mu ne smemo izročati nobene armade, a to dosežemo le tedaj, če ga nimamo. Gospodje naj si dajo to le dopovedati: Med Slovnecl s*a le dve struji, ki prideta resnična v poštev. Ena je še zatelehana v Habsburtane, druga je pa odločno protrnmnnrhična. Ta je za združitev Jugoslovanov, ampak za združitev v svobodni, federativni republiki. Če po bi imela biti Jugoslavija le Velika Srbija in monarhija, bodo Slovenci rajši ostali popolnoma samostojni, ker bi tedaj vsaj vedeli, da niso nobeni božji milosti podložni. Mi re želimo lega. Spoznavamo vse prednosti združitve, Zato pa mora postati jaeno in geslo mora biti: Jugoslovanska republika. # anke, & kateri sedaj glasuje njeno óianstvo Večina ameriških delavcev, hodiš) da služijo svoj kruh i rokami ali z umom, so žrtev revščine in pomanjkanja, nesigurfci xaaluéka in žive v vednetu strahu, da jih sadene beda. To dejetvo izvira m tega, ker ne dobe dovolj plače. Plača, ki jo dobe, je samo mali de) onega bogastva, katerega producirá jo, in ta plači ne «a-dostuje za dostojno Življenje. Beda ljudstva v deželi obilice, kakor je Ame-ríka, je največji aloičn sedanjega časa. Delavec ni svoboden, kajti delati zamore le, če mu dovoli gonpodar delo. Lastnik! dela, ki ne delajo, in delavci, ki ne posedujejo Industrije, hočejo vsak varovati in cagovarjati svoje interese. Prvi in drugi skuša obdržati delež, ki ga le ima in zasigurati si Se več, to je, vzeti drug drugemu, kolikor ne da. Spopadi «a te interese poveročajo razredni boj. Valed razrednega boja se delavci organizirajo v delavskih unijah, zadrugah in v aoeiatisttfni stranki. Posestniki ee organizirajo v zveii delodajalcev, zvezi trgoveev in meščanskih aliaocah. Oni kontrolirajo in prevladujejo tudi velike politične stranke. Največje delavsko orožje so štrajki in bojkoti. Kspitalisti odgovarjajo z iz-porom, črno listo, «odnijeko prepovedjo, obešanjem in celo z ubijanjem na debelo. Ta strašni razredni boj je po vwetn svetu, in je velika nevarnost za civilizacijo. Odprava tega boja je najvažnejše in najbolj pereče vprašanje, ki ga kna rediti človeštvo. j JL Sedanji sistem proizvodnje in razdelitve je man kot kapitalističen, in se loči od raznih sistemov, ki so bili pred njim, kakor črno suženjstvo in fevdalni sistem. Pod kapitalfcmofti »ta dva določna razreda: kapitalistični in delavsxl. Kapitalistični razred se vzdržuje na ta način, da pobira najemnino, ohresti in profit. Delavski razred, ki ne poseduje industrije, Živi ob plači. Delavec prodaja edino stvar, ki jo ima, svojo itelowio moč. Ta moč se pa z leti zmanjkuje in gine. * Ker kontrolira kapitalistični razred vlad... dela ukane v avojo korist. Za temi razrednimi zakoni je vaako sredstvo vlsde, ds napravi privatno lastništvo »veto in nedotakljivo, pa naj si bo že zemlja ali iudustrija. Tudi daje posebne privilegije, potom katerih se izkorišča delavstvo. Na ta nački je gospodarsko vprašanje vprašanje politike. Kako živiš, je politično vprašanje momeiitane važnosti. Teorija demokratične vlade pomeni največjo blaginjo za največje levilo. Delavaki razred presega po številu daleč kapitalistični razred. V tem ima delavski razred prednoat. Oe »e Čvrsto organizira v svoji politični stranki, doibi lahko v roke vlado ki vso njeno moč in jo rabi v avojo korist. Socialistične atrarske namen je, du odpravi rasredni boj s vsemi njegovimi posledicami in postavi na mesto kapitalizma nov red kooperativnega* dela, kjer bo delavec lastnik in nadzornik vseh življenskih potreb. Zato kliče vsem delavcem, naj se »družijo — kakor ob času štrajka, tako tudi ob času volitev — proti gospodujočemu razredu. Saiuo potoni združenja naših moči nam je mogoče doneči kooperativno družbo, kjer bodo delavei iinel! svoje delo in dobili polno plačo za svoje proizvode. Tedaj ne bodo iivljenske potrebščine protzvajane za profit ampak za srečo in blagostanje vseh, ki bo-do delali. Namesto privatne industrije s gospodarji in sužnji, bo akupno imetje življenskih sredstev in vse prilike in bogastva sveta bodo enako avobodne za vse. Ta vzvišeni cilj predstavlja največji ideal človeštva. Vsled tega je največja korist za vsakega človeka, da se pridruži boju delavskega razreda In pomaga izvojevati ta boj, ki osvobodi vse človeštvo, ga povzdigne na najvišjo stopnjo, ki je mogoča, dokler obstaja kapitalistični sistem. Takojšen program. V naslednjem so določbe, katere so, mislimo, tskojšnje in praktične važnoeti in za katere bomo začeli takoj energično kampanjo. Politične zahteve. 1.) Popolna volilna praviea za odrasle obeh spolov, ne oziraje se na izobrazbo ali prebivalce, potom odprave prispevkov za regktracijo, volilnega davka in drugih volilnih ovq\ Volilna pravica za vse, ki so se izrekli, du postanejo držav-liani ¡i» ki stanujejo v tej debeli eno leto. 2.) Demokratična kontrola nad vlado potom ustavnih dodatkov za inieijative, referendum in O Kden novejših zgodovinarjev socializma, Abbé Winterer, loči, kar rad priznam, lojalno obe smeri (Winterer: 14Le socialisme contemporain" Paris 1894). II. DEL. SOCIOLOGIJA IN SOCIALIZEM. XII. Mrtva točka sociologije. . Zgodovino znanofisti v 19. veku označuje čuden pojav; v njegovi drugi polovici izvršeni globoki preobrat vsega raziskovanja po darwmizmu in razvojnem nauku je prodrl v biološke in psihološke vede in jih je pomladil, tiho morje politične ekonomije, te družabne vede, pa toliko da je razburkal. Vsekako se je že poprej pod vplivom velikega in plodovitega misleca Avgusta Comta, ki rfta ga Darwin in Spencr potisnila nekoliko v o-zadje, rodila nova veda sociologije; ta veda naj bi po nameri svojega očeta kronala novo stavbo pozitivne vede. Ne tajim, da je sociologija s svojim anatomskim popisom družabnega telesa obogatila znanost z mnogimi važnimi odkritji, ln nekatera teh odkritij so se razvila v samostojne discipline, med njimi kriminslna antropologija, ki se je v Italiji razrasla v plodovito in živo vedo. Kadarkoli pa gre za socialnopolltlčne probleme, se loti te nove sociologije hipnotični spanec svoje vrste, ki daje nje učencem konservativnosti in radikalnosti v socialni ekonomiji in politiki na poljubno izbero. • Darvinska biologija je s svojo razlago oduo-šajev med poedincem in vrsto, sociologija s svojim dokazom analogij med organskim in družabnim življenjem od kazala poedincu v druibi tisto mesto, ki ga zavzema stenica v organizmu; v žlic temu pa vztraja Herbert Spencer v svojem prirojenem anglosaškem individualizmu, ki ga je teoretično razvil v popoln anarhizem. Stagnacija sociologije je bila neizogibna, čim je opravila svoje prve deskriptivne naloge, in postala je zgled razvojne zapreke na znanstvenem polju; nje zastopniki so se zavedno ali nezavedno odtegnili logičnim in radikalnim sklepom, ki so po preobratu vsega modernega mišljenja tudi na socialnem polju neobhodni in celo najvažnejši, če naj bo pozitivizem znanost za Življenje in ne jalov namen sam zase. Skrivnost tega mirovanja si je enostavno razlagati iz dejstva, da tiči sociologija v svoji analitični fazi, daleč od sinteze, in predvsem iz te okolnosti, da vodi dosledno izvajanje darvhiiz« ma in razvojnega nauka v družabni vedi neizogibno sv socializem, kar je dokazal ta spis. (Dalje.) Predsednik Brazilije Venceslau Braz je brzo-javil VVilsonu, da se je brazilska republika odločila pomagati Zedinjenim državam, in sicer ne zaradi sovraštva do Nemčije, temveč ker mora nevarnost demokratičnega principa v Evropi najti zaščito v zapadnetn svetu. Kako misli Brazilija pomagati, ni v brzojavki povedano. Etbin Kristan. Savičev pesimizem. Pozneje so mu bili griki in rimski klasiki alfa m ornega življenja. Do tega prepričanja je moral priti, poslušajoč profesorje starih Jezikov, ki so zatrjevali vsako uro, da je klasicizem naj-vzvišenejša svetost tega sveta. Ko je začel čitati nemftke, ruske in francoake pisatelje, se mu je vera v klasike že nekoliko omajala, vsaj toliko, da se mu niso zdeli več edino zveličavni. Včasi mu je prišla moderna knjiga v roko. To ae je zgodilo sicer samo po naključju, kajti oče ni kupoval takih knjig in profesorji jrh tudi niao dajali za nagrado učencem. A semlntam se je le pripetilo. Čital je vse, kar je dobil. '"O šolah in strujah" ni veliko modroval. Kar se mu je zdelo lepo, je prečital. Kakšen svet se mu je tedaj odprli Koliko novih misli mu je zarojilo po glavi I Oh, kako bogato, kako pisano je življenje f Koliko nalog, koliko ciljev! Koliko hvaležnega dela za človeka, ki hoče delati! Včasi se je zamislil. Menil je, da M pravzaprav profesorji morali upozarjati dijake na to. oni samo suhoparno predavajo svoje predmete, "rofesor fizike Živi samo za fiziko, oni matema-e samo za matematiko. To je čudno. Saj živ-je ni sama fizika, ne sama matematika. Tudi to ae mu je zdelo Čudno, da profesorji nič ne pripovedujejo o politiki. Vsi učenci ee zanimali za politiko. Svojo dotično modrost zajemali iz časnikov, katere so čitaU njihovi očetje, dasi niao umeli mnogo. Po nazorih svojih ršev so bili tudi dijaki razdeljeni v različne tabore in vnemale so se ostre debate med njimi. Pavel se je živo zanimal za vse. To so mu Ml i sami cilji. Kadar odraste, se bo tudi on pečal s politiko, hodil bo volit, morda postane Se sam poslanec. Sedaj je postal priden. Učne snovi so se tako nabrale, da jih nI mogel nihče premagati s samo dobro glavo. Pavel je jemal knjige v roke ter ae učil, vendar se pa tli <*b!f!«1'\' To se mu je zdelo nedostojno. Spoznal je, da tako učenje ni nič vredno. Nadrgne se kdo kakšnega predmeta za izpit, potem pa pozabi vse. On pa se je hotel učiti zase, ne pa za izpričevalo. Jako mnogo je razmišljal. Z osemnajstimi leti je bil razmeroma jako zrel. Sedaj *e nI bil več zadovoljen s knjigami, katere je slučajno dobival v roke, temveč je začel Izbirati. TrnJi sam je včasi kaj napisal, toda kar je tako izdelal, je pokazal kvečjemu prav dobremu prijatelju. Z osemnajstimi leti je prestal zrelostni izpit z odliko. Ob tem času ga je doletela prva večja nesreča: Umrl mu je oče. To je bil za Pavla hud udarec. Moral se je seznaniti s skrbjo. Premoženja ni bilo. Nekaj denarja — malenkost — je dobila sestra za doto, za Pavla ni ostalo nič. Skrbni sorodniki so gs nagovarjali, naj poišče alu&bo; kakor maturant z odliki» hi bil že lahko kaj dobil. ^ Pavel ni maral; hotel je študirati. Koliko dijakov se šola, ki so v enakem položaju! Zakaj bi se ne posrečilo njemu, kar je mogoče drugim t Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, du bi šel k železnici ali k pošti ali v drug urad. Tu bi bil vedno samo pol človeka, samo orodje, Laetnih ciljev ne bi mogel imeti, služiti bi moral vedno le tuji volji. uNe. Naučiti se mora česaf postati mora samostalen človek, da bo mogel de-lovnti svobodno. Dobil je majhen štipendij in s tem je šel na Dunaj, študirat medicino. Oe postane zdravnik, bo lahko povsem neodvisen. Tedaj se bo lahko pečal s svojimi cilji. Oh, koliko jih ima! Narod, ki je do skrajnosti zanemarjen, potrebuje delavcev, ki ga povzdignejo, borilcev, ki mu pribore pravice ; revež?, zaničevani koristni udje družbe, čakajo rešitve, pomoči, učiteljev, voditeljev; znanost išče učencev in pospeševalcev. Vse polno je dela — in on se hoče resno pripraviti, da bo lahko izvrševal svoje naloge. Na Dunaju se je začelo za Pavla težko življenje. Ko je dospel v veliko mesto, si je poiskal mslo sobico v predmestju Fuenfhatis. To je bilo sicer r, ki je barval velike ovaeije. I Mskfuetijev je med drugim dejs! { "K vso ■k «točnostjo smem reči, da Jfcisija odklanjs vsako na separaten mir. Eunija atremi po eplo* nem miru, ki mora biti trajen med demokratični ml narodi. Triumf nemške avtokracije bi pokopal upanje na tak mir. Rusija bo skrbela, da o-stane vreden član l»ge časti." ttenatorji m kongresniki, ki so se ob času Joffrevega in Balfourovega govora v zbornici vodržali aplavza do konca, se niso mogli premagovati pri obisku ruske komisije in so burno z- plavdirali Bakmetijevu pri vsakem stavku. ■ < • Iz Rotterdama poročajo: Pred nekaj dnevi je priplulo semkaj štirinajst nemških parnikov, ki so prišli is Bremena in Hamburga. Železnice v Nemčijo so namreč že v < silno slabem stanju in večno zabasane z vojaš-I kini prometom. Vsled tega so Nemci poskusili z dobavo blaga a Holandije po morju. Spočetka i ji prišlo le par majhnih parnikov; Ko so se pa vrnili brez nezgode, so Nemci sklenili, da poskusijo vnovič v večji meri. Toda nemški parniki, ki so prišli semkaj, so naredili nizozemskim carinskim uradnikom čez glavo dela. Nemški mornar-| ji so namreč skušali vtihotapiti čimveč mogoče i kontrabantnega blaga na pamike. Na Nizozemskem imajo seveda svoje pomagače, ki neprenehoma iznajdujejo nova pota in sreovedala vojno Nemčiji. Progermanska stranka ima velike množice pristašev ne zaradi simpatij do nemške vlade, temveč iz gospodarskih ozirov. Anglija je bojkotirala mnogo španskih trgovcev in to je rodilo mržnjo proti zaveznikom, kar so seveda izkoristili agentje nemške propagande. Razen tega so gospodarske ra*mere na Španskem tako mizernet, posehlto položaj hrane, da Španiji *ploh ni mogoče voditi nol>ene vojne. Iz Kodanja poročajo; Radikalna propaganda za politične reforn4 ua Pruskem, ki je nauagloma vzklila ob času revolucije v Rusiji in vfctopa Amerike v vojno, gre polagoma v mrtvilo. Agitacija po shodih in v časopisju, ki je lako cvetela v aprilu in maju. r.a moderniziranje volilnega sistema, je zaspala, kakor bi odrcv.al. Časopisje, razen socialističnega, nc črhne več niti z eno Črkico o takih reformah. Avstrijski domobranski minister Oeorgi je v državnem zboni naznanil, da so trije češki regimenti desertirali k Rusom. To jc baje v zvezi s Klofačovim procesom, ki se je končal s sfnrtno obsodbo. To je pozneje cesar Ksrl preklical, toda Klofač je Se vedno v ječi. Iz Stookbolma poročajo, da namerava nemška vlada v kratkem oprostiti večje število ruskih vojnih ujetnikov in jih poklati domov v Rusijo. 8 tem hoče Nemčija vsekakor vplivati na Rusijo za separaten mir. Razume se, ds bodo vojni ujetniki dobro poučeni, da naj agitirajo za mir, ko se vrnejo domov. Zdi se, da tudi ta Intriga ne bo pomagala. Morda bi se ps Nemčljs rada ianebila — jedcev, da bi si prihranila nekoliko več Živil. Dr. BeluiTo Valverdé je naznanil medicinaki fakulteti v Rio de 4aneiro novo vatf.no isnajtlbn, po kateri je bsje mogoče znanstveniku dognati iz kristalov v krvi mrtvegs telesa nartančno datum smrti. FROLETAREC 0 LIST ZA IMTSSSIS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZBA J A VS4.MI TOREK. — Lutaik i» Ud*i«t«i). - Jafaalaviaska glaska tisksvss Aitbi t whicafo, lllisoii. Haročnins: Za Am triko $2.00 sa calo loto. $1.00 as pol lota. Z» Evropo »W sa calo loto, $1.26 aa pol leta. O g Ut i p* dogovor it. Pri sprememài íiwliit* je polt g nov t g* naznaniti ______tudi if ri nas t09. v Ameriki. — ▼oo pritoAbe «lad« narodnega poiilianja ■Sta in drugih nerodnosti, je potil jati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 S. Eaclne Avs Chicago, H. PR0LETARIAN \ Isaf* Slavi« Virhiti't Pikisfciaf Ciaiin Chieai«. Nima.« Subscription rates: United Stateo and Canada, $2.00 s year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.B0 a year, fl.tf for half year. -:- -:- | Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): -PROLETAREC- W. »1. 3TUEST. CHICAGO. ILLINOIS I« Washingtona poročajo: Per-shingova armada na Francoskem bo spletka zavzemala pet «nilj fronte. Kje bo ta fronta, Je ni o-belodsnjeno. O tem bo odločil franconki generalni itab v spora zumu s Perahingom. Francoska vojna komisija, ki je bila v Ameriki, je priporočala, da nastopijo ameriške čete v eni izmed sledečih štirih aekeij: ob švicarski meji, v Belgiji ob morju, med Angleži In Belgijanci, ali pa med Angleži in Francozi. Ameriška armada bo Imela svojo artilerijo in municijo in direktno brzojavno zvezo v W"asbiiigto-nom. Poveljništvo bo vsak dar poročalo p araeri&kiii operacijah na fronti in vojni tajnik v VVash-ingtonu bo objavljal redna na poročila, ki bodo neodvisna od poročil v Londonu in Parizu Transportne linije ame -'škili čet v Franciji so že na delu pod nadzorstvom ameriških iužinir-jev. Pozneje, ko bodo prvi arma-di sledile druge ameriške čete na bojno polje, bodo Amerikanci dp-bili petnajst milj fronte in tako dalje, kakor bo že kazala m) tnost in potreba. Rusija koraka* Senatni odsek za meddržavno trgovinu je sklenil, da uvede pre iskavo, zakaj je nemogoče dobiti airovine po zmernih cenah. Peča ae je tudi s predlogom, da se da predsedniku moč, da sme zao eni-ti in voditi rudnike premog.-;, bakra, svinca in drugih rudnir., oljnih studencev itd. Senator Borah je podal dodaten predlog k živilski predlogi, da se podeli obrtni komisiji moč, da določi cene ne le vojnim potrebščinam za vlado, ampak tudi za živež, poljedelsko orodje in u-metna gnojila. Sledeče zanimivo vprašanje je izrekel kongresnik Good Iz Iowe z ozirom na kontrolo trgovine premogom: Kdo bo nadzoroval cene premoga i štirinajst oseb je i-menovanih v premogovniški odsek narodnega obrambnega sveta. Od štirinajst oueb jih je deset največjih premogovniških operatorjev v Zedinjenih državah. Ail ni pošteno, če kongres zapiše v zakon določbo, da je nečloveško, če kdo podraži živi jonske potrebščine za več kot 100 odstotkov, kakor je dandanes nečloveško, če gre kdo čez kraj, pa katerem je divjal viha rali potres, pa okrade mrtve- ce. Naravno, če bodo premogarski baroni kontrolirali trgovino s pre mogom, bo to tako, kakor če je kozel vrtnar. Vojna uprava bo kupila za armado 25.000 konj. Nakupovanje se bo vršilo po štirih dLstriktih. Največje število konj kupijo v St. Louisu in v Kansas City ju. Z nakupovanjem "konj so pričeli Že v petek. V vladnih krogih izjavljajo, ds pojde Klihu Koot na povralku iz Rusije na Japonske», in sicer zaradi neke važne zadeve. Pravijo, da je to zadevo porodila ameriška nota Kitajski vsled notranjega vprašanja kitajske republike. Delo ameriške komisije v Rusiji je končano. Ameriški komisarji se sdaj ftvude na obisku raznih krajev na Ruskem. Neštete vesti, ki prihajajo iz Rusije neprenehoma o njenih notranjih nemirih, o splošnem neredu, včsai kar o vsestranski ansrhiji, odvračajo oči veČine od vaega tistega stvarnega dela, ki se vztrajno vrši v mladi republiki. Da ima demokratična Rusija teiave in da ao bile te težave zlaati v začetku ogromne, je pač gotovo in nikdar nismo dvomili o tem. Večina Čitsteljev ameriških listov ims ps vendsr zelo napačne pojme o teh sitnostih. To ni čudno. Dolgo časa so poročila iz Rusi-je, zlasti kakor so bAa v ameriških listih urejena in zbrana, delala vtitfk, da je tam sploh vse narobe in navakTiž, da ni ne reda ne dela, in da je »ploh ne more biti človeške aile, ki bi mogla spraviti kaj pametnega iz tega kaosa. V prvi vrati je povzročala take vtiske množina poročil. Ako čita človek vsak dan dvakrat veati o novih izgredih, puntih, demonstracijah, separacijah itd., se mu prav lahko zazdi, da vlada po vsej deželi splošna anarhija. Toda če bi bila tudi vsa številna poročila resnična, se ne ame pozabiti, da je razlika med "mnogo" m 44vse". Če je iz Rusije mnogo poročil, se mora pomisliti, da je Rusija velika dežela. Ali vsaka vest, ki je natianjena v kakšnem listu, še nima zato v sebi garancije, da mora biti resnična. Brzojavno in pismeno se vedno razpošiljajo neresnice, nikdar jih pa ni toliko, kolikor ob velikih dogodkh. Za pretirane ali popolnoma izmišljene vesti je pa sedaj baš iz Rusije več vzrokov kakor eden. Prva je konknrenca časnikarskih poročevalcev. Vsak bi rad poslužil avojeimu listu z najnovejšimi, najobšimejšimi, najtemehjitejšiiui, posebno pa z najzanimivejšimi vestmi. To je pa težka naloga. Niti najspretnejši reporter ne more biti pri vsakem dt>godku osebno navzoč; nihče ni v taki zvezi z duhovi, da bi mu neprenehoma napovedovali: 44Ta in ta čas se bo tam in tam Zgodilo to in to." Kar ae zgodi resnično zanimivega in važnega, zvedo izurjeni poročevalci navadno sočaano. In tudi njihovi liati dobe potem poročila sočasno. Tukaj je za konkurenco omejeno polje. To navaja niansikaterega reporterja, da takoj brzojavi vsako vest, vsako govorico, čim mu pride do ušes, ne ds bi se prej prepričal; nekateri še radi pretiravajo, ta in oni si pa eventualno tudi omisli kakšno novico. Neutemeljene ali pa le malo utemeljene vesti prihajajo med svet tudi zaradi tega, ker niso pristaši cariama kar čez noč do zadnjega izginili, pa še vedno upajo, da bi «e mogel vrniti stari režim, če bi se le revolucionarne aile zavedle v tako zmedo, da ne bi bilo več izhoda. Laži so pa bile vedno dobro sredstvo zs pospeševanje zmed, in zato prihaja prav iz reakcionarnih virov mnogo zlaganih vesti. Velik "del kapitalističnega časopisja, ki je prve dni poveličeval odstranitev carja, je kmalu pestal z revolucijo prav nezadovoljen. To se je zgodilo, čim je postalo jasno, da se revolucija ni ustavila pri izprememibi vladne oblike, ampak da gre nezdržema dalje svojo pot. Z revolucijo, ki posega v socialni red, ne more kapitalizem od-kritoarčno simpstizirsti. Zato pograbijo njegovi časopisi z veseljem vsako vest, s katero morejo po svojem mnenju dokazati, da 44taka" demokracija, kakršna je prišla na Ruskem na površje, ni sposobna za nobeno gospodarstvo in za nobeno vzdrževanje reda. Zato je neprenehoma toliko kričanja o anarhiji, kakor da je že vsa Rusija vto-nila v njej. V resnici se ps vidi jssneje od dne do dne, ds je demokratizirana Rusija na dobri poti. Seveda ne gre vse gladko, kakor po loju. Toda kdo sme kaj takega pričakovati od dežele, ki preživljava tak ogromen preobrat, ko vidimo v deželah •s starim, baje popolnoma utrjenim "redou" sitnosti in težsve na vseh koncih in krsjih? Kdor jemlje dobesedno vsako vesrt iz Rusije in sklepa ob vsaki v grozi in obupu roke nad glavo, je oči-vidno pozabil, da je ves naš svet tudi brez vojne poln trdovratnih bojev in da nastopata reakcija in napredek ne le v Rusiji, ampak po vseh deželah v najraznovrstnejših oblikah in z naj raznovrstne jsi mi sredstvi. Če bi le v Zedinjenih državah sešteli vae mnogovrstne 44afere", bi z njimi prav tako laihko napolnili cele knjige, kakor z dogodki iz Rusije. Demokracija pa ni menda še nikjer tako živo pokazala svoje velike moči in sposobnosti, kakor zdaj v Rusiji, in tudi Zedinjene države bi se res lahko marsikaj naučile od nje. Prva posledica revolucije razun odstranitve dinastije je bilo |K*polnoma svobodno izražanje mnenja v besedi, pisavi in tisku. To je reč, katere se polovičarski demokratje najbolj boje. Seveda so v "načelu'* vsi za svobodo; anupak izjem imajo toliko, da se s samimi izjemami zaduši načelo. Praktični učinek je skoraj vedno ta, da je popolnoma svobodno izražanje — njihovega mnenja; kdor misli drugače, se mu morajo pa na ta ali oni način zamašiti usta. Gotovo se je tndi v Rusiji svobodne besede posluiilo marsikatero mnenje, ki ni bilo ne dobro ne koristno. In da je dobil vsak agitator pristaše, četudi so bili njegovi nauki skrajno absurdni, je riki Voliva a svojim na duševni stopnji kakšnega. Rawputina stoječim evangelijem svoje občine T Ali ne hodi Hilly Sunday a poslušat na tisoče in tiao-če ljudi! Ali mu ne zneso za vsak njegov 4misjon' celo premoženje lis kup! Ali nimamo tukaj spirk tistov, jasnovidcev in drugih sleparjev, takih ki slepe le druge, in takih, ki alepe druge in sebe! A3i se ne slišijo v vsaki volilni kampanji nazori, da bi se človeku želodec obrnil f ' Če bi biLa Rusijs zatirala mnenja, ki jih je vlada ali večina smatrala za škodljiva, bi bila iz največjih norcev lahko napravila mučenike in l.i jim bila a tem pribavila cele množice pristašev. Svoboda besede je pa povzročila začetkoma pač nekoliko amot, ali povzročila je tudi to, da so se zmote hitro spoznale in da se dežela čimda-Ije bolj konsolkiira. O tem ne more biti danes nobenega dvoma več. lzjued vt^eh problemov nove Rusije ni nobeden dvigal toliko prahu, kolikor separaten mir. Bilo je nekoliko agitatorjev, ki so pridigali tak mir; nekateri fanatiki so hote|j mir za vsako ceno — ''poražence" jih imenujejo Rini. Slabo poučeni ali pa enostransko misleči ljudje so na primer tudi Gorkeiga šteli mednje. Sedaj, ko je Gor-kij sam izjavil, da ni za tak mir, ki bi pomenil poraz Rusije in da noče biti ''poraženec", molče. Površno sodečian ljudem se je vsa ta agitacija zdela velikanska in nepremagljiva. Ker je vlada ni zatrla, so trdili, da nima vlada moči in poguma. Danes so vsi taki agitatorje skoraj osamljeni. Karkoli ug4anjajo, ima le lokalen in dneven pomen; rusko ljudstvo je pa našlo svojd pot. Te dni se je kongres ruskih kmetov izrekel nadaljevanje vojne. Rusija je agrarna dežela in glavna masa njenega ljudstva je kmetijska. A če se navadno trdi, da je kmečka buča vedno nazadnjaška, se to nikakor ne more reči o ruskih mužikih. Nobeno poročilo z njihovega kongresa ne omenja, da je zadonel le en glas za po-vratek carizma. Pač pa se je razpravljalo o a-grarnib refoTmah, o razdelitvi zemlje, o organizaciji poljedelskega dela, o kmečkem kreditu in sploh o realnih rečeh. Vse te reforme ao sooialnega značaja. Tudi z njimi se seveda še ne ustanavlja socialistična Rusija. Dejali smo že večkrat, da za popolno vpeljavo socializma še niso dozoreli pogoji v Rusiji. Pot pa pripravljajo te reforme socializmu, ki ni med rufckimt kmeti tako neznan, kakor se na za-padu navadno misli. Ti kineški delegat je so se izrekli za nadaljevanje vojne, ker vidijo, da ne ho o njihovih reformah govora, če zmaga Nemčija in z njo reakcija. * Kongres^vseh delavskih in vojaških svetov iz vse Rusije Se je zadnji teden izrekel za nadaljevanje vojiie, in sicer a tako ogromno večino, Trgovina z živim blagom. Pred nedavuim ao razkrili New Vorku grozen zločin, ko so našli v kleti nekega Italijana po imeni Coochi pod tlakom zakopa no umorjeno osemnajstletno dija Tcinjo Ruth Ouger. Zedinjene dr žave ao nastopile pri ltalljansk vladi, da izroči tukajšnjim sod ščem (Jocchija, ki je sedaj v Italii ji. Ob tej priliki je newyorška od vetnica Grace Hamilton izrekla da je tekom zadnjih Šestih mese cev izginilo sedemsto do osemsto deklet brez sledu. Newyorški policijski komisar Woods je zaradi te obdolžitve u kazal preiakavo. To je seveda po trebno. Toda če so se taki zločini vršili šest mesecev in če jc števil lo žrtev doseglo le en del tega kar pravi newyorška pravnica, te daj je prav majhna tolažba v tem da se sedaj vodi preiskav». In člo vek bi se prijel za glavo, ko sliši da mora tako obdolžitev Izreči pri vaten človek v deželi, v kateri i mamo naj razno vrstne Jle Tnstltu cije za javno varnost, za pravno varstvo in za vse take lepe reči. Težko si je misliti, da si je miss Hamilton tako obdoliHev izsesala iz prsta. Če je pa na njej kaj resnice, tedaj nastaja vprašanje, kje je bila policija ves ta čas in ka je delala f Sicer ima policija zelo dobre oči, celo veliko botjae, nego zahteva njena dolžnost. To se la hko opazuje pri vsakem atrajku ne le v New oYrku, ampak preee. po vsej deželi. Pa vendar je policija javna, ne pa privatna institucija in njene prave naloge sc vse drugačne, kakor pomagati ka pitalistom v boju zoper delavstvo. Naša mesta izdajajo ogromne svote za policijo, ki je bila ustanovljena za boj zoper zločlnstvo. Kljub temu cvete kriminaliteta tako bujno, da bi človek včasi dvomil o višini naše kulture. In sedaj slišimo, da je moglo pred njenimi očmi tekom šestih mesecev v enem samem mestu izginiti sedem do osemato deklet. Koliko jih je m«d njimi, ki jih je nemara doletela enaka usoda da se nekoliko posameznih zagovornikov mim ( kakor Ruth Orager — kdo naj to za vsako ceno niti oglasilo ni. To so posledice demokracije ,ki je dala ljudstvu priliko poslušati vsa raznovrstna mnenja, pa si naposled ustvariti sodbo. Tista demokracija, o kateri so toliko pripovedovali, da voi po pravici že davno spadal za mreže, prezira grešnika in je prepričan, da ga mora prezirati. Kakor Človek, ki je bil v ječi, rano dobi tudi ženska, ki je 44padla" — kakor pravi neumni izraz — svoj pečat. Njemu in njej se zapirajo vrata poštenega življenja, kajti kristjani so že davno pozabili, kaj je Kristus dejal grešnici; nekdanjega zločinca vabi zopet ječa, ženski, ki je morda enkrat preveč zaupala moškemu, se pa odpira edina prostitucija. Vse to so sadovi kapitalističnega sistema. Zato Je îioj proti prostituciji in trgovini s človeškim mesom hinavski, če ni pripravljen, da gre do dna, to se pravi, če se ne vodi proti kapitalističnemu sistemu sploh. I^e z vzroki padejo posledice. Kar je zakrivil kapitalizem, izgine le tedaj, kadar mine kapitali-lizem sam. Vojni tajnik Baker je obvestil induatrijalno komisijo za državo Wisconsin, da vlada želi, do delajo delavke v tovarnah, v katerih se izdelujejo vladna naročila, več ur, kot je dovoljeno de'ati po drfcavnih postavah. Pred enim tednom je dobila komisija pismo od nekega armadne-«a oficirja, naj dovoli tovarnarjem, ki izdelujejo vojaške odeje, podaljšati delovni čas nad deik ur dnevno. Komisija je poslala pismo vojnemu oddelku, pa je do-bila odgovor, da se vlada ne strinja a tako zahtevo. r Se en mirovni program. POGOJI SCHEIDEMANNOVE SKUPINI. adnji teden je dobilo atuerikanako čaaopisje od poročevalca Arthur K. Man na, dopisnika 44 U-nited Preaa poročilo ix Stockholiua, da ho on-dotni delegati aocialiatične večine is Nemčije objavili »voj mirovni program. Iz njega je Mam» sporočil glavne točke, ki jih je objavilo akoraj vae tukajšnje časopisje. Po tem poročilu bi bile glavne zahteve Schei-demannove skupine sledeče: ''Belgija ne sine dobiti nobene odškodnine, ker je te*ko določiti, katera država je odgovorna sa atorjeno škodo, enostranska odškodnina bi bila pa lahko le krinka vojnega tributa. Nemčija mora dobiti nazaj svoje kolonije, ker bi pridržanje kolonij pomenilo aneksijo. (Nemčija mora obdržati Akacijo in Loreno, ker ata bili ti dve deželi prej nemški, potem so ji vzeli Francozi, pozneje sta pa zopet prišli pod Nemčijo.. Devet desetin prebivalstva v Aizac¿i in Loreni so Nemci, m ako dobi Francija ti dve deželi, bo to aneksija. Popolna polotična m vojaška neodvisnost vaeh narodov. Srbski socialisti naj se sporazumejo a svojimi aodrugi iz Avstrije gled ena bodočnost Srbije in otftalih narodov na Balkanu. Bodočnost Poljske in Finsike naj se prepusti Poljakom in Fincem; ako ne morejo dobiti ne-odvianoeti, morajo vsekakor dobiti avtonomijo. Lljudatvu na Orakem, Irskem, v Egiptu, Koreji, Tripolitaniji, Maroku in Tibetu izreksjo nemški socialisti svoje najtoplejše simpatije in pozivajo ondotne social »te, da naj delajo za ne-odvienost. Po končani vojni so nemški socialisti za mednarodno razsodišče in razorožitev, izvzemiii kolikor je treba oborožene sile za obrambne namene in prostovoljno vpisa vanje za kratko dobo v policijsko .armado. Vse spore, ki bi izzivali vojno, morajo države predlagati mednarodnemu razsodišču. Za bodoči mednarodni zakon, ki se tiče vojskovanja, priporočajo nemški socialisti sledeče določbe: 1 < Nevtralne države ne smejo več izvažati municije in orožja. 2. Vplenjevanje ladij in blaga na morju mo-. ra prenehati. 3. Vsi kanali in vse morske ožine naj se inter-nacionalizirajo. 4. Hrana in obleka ne sme biti kontrabant-sko blago. Pisma iz sovražnih in nevtralnih držav ne sniejo biti podvržena cenzuri. 5. Nobene trgovske vojne. 6. Popolna svoboda na morju. 7. Odprava varstvene carine. 8. Odprava tajne diplonuicije. Končno 8o nemški večinski socialisti izjavili, se na konferenc» ne —a raj o apuiéati v ramo tri vanje vprašanja, kdo da je odgovoren za sedanjo vojno, razun če jih socialisti iz zavezniških držav prisilijo na to. NEMŠKA NACIONALNA BARVA. Zdi se, da ima Scheidemannova skupina res take 44mirovne pogoje ', in če je res tako, tedaj je ta grupa rea tekn^i vojne iagubila pravi pogled za socializem in z¡a načela mednarodnosti ter se je potopila v nemškem nacionalizmu. Č*e se prečita ta program, se takoj spozna iz njega nemško nacionalna barva, četudi ne dosegajo Scheide-nrannove zahteve morda vsega, kar zahteva Beth-mann Hotlweg, hi gotovo ne vsega, kar zahtevajo nemški liberalci in druge nemške buržvazne stranke. Iz navedenih točk vidimo, da zahtevajo Scheidemannovci izključno take reči, ki so Nemčiji in Avstriji v prid, oziroma, ki so — gotovo po mnenju te skupine — nasprotne interesom zaveznikov. V svoji frazeologiji se sicer ta program trudi, da bi napravil vtisk, kakor da se vjema z ruskimi zahtevami; to stremljenje se spoznava iz ponavljane fraze 44to se ne sme zgoditi, ker bi bila to aneksija." Po svojem duhu se pa oddaljujejo Scheidemannovi pogoji od ruskih kakor pekel od nebes. Ruski mirovni pogoji, ki smo jih že ponovno slišali in čitali, so izrečeni s stališča interesov mednarodnega proletariata; Scheidcnianno-vim zahtevani se pozna na prvi pogled, da so jih diktirali interesi nemške države. Razumemo, da je med položajem nemških in ruskih socialistov velika razlika in da .prvi ne morejo tako svobodno govoriti, kakor drugi. Vendar se ne sme pozabiti, da so pokazali ruski socialisti neustrašen pogum, tudi ko niso bili v tako ugodnem poln&aju kakor danes. V robi earizma, takoj po izbruhu vojne so ruski socialisti v dumi glasorvali proti vojnemu kreditu, dasi je bil vsak posamezni med njimi v nevarnosti, da bo zato poslan v Sibirijo, če se mu ne zgodi še kaj hujšega. In dokler je bila vojna carjeva vojna, ki je socialisti niso mogli kontrolirati, so ruski socialisti vedno glasovali proti vsemi vojnim proračunom. Toda vzemimo v poštev, da je danes Rusija demokratizirana, dočim vlada na Nemškem kajze-rizem, ki bi se morda kruto maščeval, če bi se drznili nemški socialisti v Stockholmu izreči kaj takega, kar bi mogla nemške vada smatrati za 14 izdajatvo." In recimo, da ne bi imelo mučeni-štvo Schcidemarrnoveev nobenega pomena, k^r ne bi rodilo nobenega uspeha, valed česar bi bilo vsako tako miičeniatvo nespametno. Ozirajmo se na vse to, pa pridemo do sklepa, da bi bilo za Schei« demannovo skupino najbolje, če ne bi predlagala nobenega podrobnega mirovnega programa, ampak bi izrekla le splošna načela, ki bi morala i-meti enako veljavo za narode, za vse dežele in za vse slučaje. Ako bi na primer enostavno ponovili stavek, da mora vsak narod imeti pravico, da som odločuje o svoji usodi, jim ne bi mogel nihče očitati e-noatranosti in pomanjkanja pravičnosti. Toda o podrobnostih, ki jih obsega njih program, se mori reči, da so enostranske in krivične. ODAKODNINI. Zahteva, da ne sme Belgija dobiti nobena odškodnine, je prva taka reč, ki j« razumljiva, če jo i«reče Beth'mann llollweg ali Tirplitz ali Uiden-dorff, ne pa, če pride iz soeialističnih ust. Ruski socialisti, ki so uajslovesneje izrekli uačelo, da ae ne suiejo zahtevati nikakršne vojne odškodnine, so sami pojasnili, da gre pri tem za taka plačila, ki se splošno po mednaroitieiu pravu smatrajo za vojne odškoniue,'hi ki niso v resnici nič drugega kakor trubit, ki mora premagana država plačati zmaga joči. Taka 44 vojna odškodnina" je v mednarodnem pravu približno to, kar je gkiba v kazenskem pravn. Odškodnina za storjeno škodo je nekaj biv-stveno drugega; to pravijo tudi ruski socialisti. I« tega izvira praktično sledeče: Naj zmaga kdorkoli, nima nihče pravice zahtevati od premagane atrani vojne odškodnine, kakršno je n. pr. Pruaija leta 1871. zahtevala od Francije, le zato, ker je zmagala in ker je morala Francija zaradi svojega opešanja sprejeti tudi ta pogoj. Toda če je bila Belgija opustošena, če je Nemčija iz njenega prebivalstva iztlačila na sto in sto miljonov gotovega denarja, če so dale nemške oblasti enostavno pok rasti stroje iz tovarn, aparate rz laboratorijev itd., ae mora taka škoda povrniti, kajti to ni tribut. In če ne bi bilo treba popravljati take škode, bi bilo s tem izrečeno, da je v vojni tudi tatvina legalno opravičena. Trditev Scheidemamiove skupine, da je težko določiti, katera država je odgovorna za storjeno škodo, bi bila smešna, če ne bi bila tako klavrna in če ne bi bil v njej poizkus, da se reši kajzer-stvo odgovornosti za vse storjene infaniije. Ko je bila nemška armada v Franciji letos prisiljena, da se je pričela umikati, je za sabo vse požgala, posekala, (/pustošila. Na milje in milje ni oatalo nobeno drevo eelo; vse je bilo ira ukaz nemških vojnih oblasti posekano, dasi ne more nihče reči, da je bilo to potrebno v interesu nemškega vojskovanja. Ta vandalrzem je storil Franciji trajno škodo« Ni H smešno, če se sedaj pravi, da je težko določiti, katera država je odgovorna za škodo f Tukaj je odgovornost povsem očitno na strani Nemčije. Gotovo bodo slučaji, v katerih bo teže dognati odgovornost; v takih slučajih bo troba pač natančnejših preiskav in najti bo treba način, da se škoda pravično oceni. Al j če bi se iaeekto načelo, da se tudi faktično tftorjena škoda, pogosto-ma iz same hudobije storjena, ne povrne, bi bilo to le vabilo za tiste države, ki imajo še prrliko za to, da naj do konca vojne še store toliko škode, kolikor le morejo; ker nimajo pričakovati vojne odškodnine po sklepanju miru, bi sedaj gledale, da čim več na kradejo in naropajo, pa bi ataa-ko na svojo pest nabrale "vojno odškodnino",« ki je po vojni ne morejo pričakovati. ALZACIJA IN LORENA. Scheidemannovci zahtevajo, da morata Alza-cija in Lorena ostati |>od Nemčijo. Za to zahtevo navajajo dolgo vrsto argumentov. I poza rja li smo že, da je vprašanje Alzacije in Lorene zamotano in težavno. Ne francosko ne nemško stališče ni tako jasno, kakor se zdi površnim opazovalcem na eni in na drugi strani. Končna reAitev tega vprašanja bo še marsikomu prizadevala preglavice. Toda argumenti Scheidemamiove skupine drže zelo slabo. Trditev, da je devet desetin prebivalstva v Alzaciji in Loreni nemške narodnosti, je nedokazana. Da bi se dognalo pravo raamerje prebivalstva v obeh deželah, bi se moralo še le izvršiti nepristransko ljudsko štetje. Da govore ljudje v teh dveh pokrajinah nemško, oziroma da razumejo nemško, ni nikakršen dokaz njih nemške narod-nositi. Na Koroškem in Spod. Štajerskem skoraj ni mogoče živeti brez nemščine, ker so uradi nemški, ker so skoraj vse trgovine v nemških rokah in keT je skoraj vse šolstvo ponemčeno. Iz togo se vendar ne smfe izvajati, da koroški in štajerski Slovenci niso Slovenci, ampak da so Nemci. Tržaških in goriških Slovencev ne moremo imenovati Italijane, ker znajo večinoma vsi italijansko. 'Nemška vlada je kakor avstrijska v svojem interesu fabricirala Nemce. Prav zato pa se ni zanašati na njeno statistiko, ampak ljudsko štetje, ki bi dognalo resnično narodnost, bi se moralo šele izvršiti — in sicer z garancijami popolne svobode. HISTORIČNO PRAVO. Kar se tiče preteklosti Alzacije in Uirene, je to stvar, katere se povsod poslužujejo prenapeti nacionalisti, ki se pa ne podajo socialističnim programom. Svet se neprenehoma izpreminja, tudi narodno; socializem pa zahteva, da se vjemajo sedanje uredbe s sedanjim stanjem in s sedanjimi potrebami, ne pa z davno ptereklimi. Takozvane historične pravice so za socializem brez pomena, ker sploh niso več pravice. Ako bi začeli urejevati Kvropo po "zgodovinskih pravicah", bi nastala zmeda, da bi morali največji modrijani znoreti ob njej. Vsa zgodovina je neskončna veriga izpremesutb. (> bi hoteli, da se razdeli Kvropa tako, kakor je bila nekdaj razdeljena, bi nastalo prvo vprašanje: Kdajf Seveda ne more na to nihče dati pamtenega odgovora. A če bi kdo določil katerokoli dobo, ki bi se njenm zdela primerna, bi mu vsi drugi nasprotovali; kajti nikdar n«i bilo v Kvropi takega stanja, da bi bili vsi sedanji narodi ali pa vsaj večina izmed njih zadovoljna z njim. ABSURDNOST HISTRORIÔNEOA PRAVA. Historié i zem, prenešen v sedanjost, poraja same absurdnosti. V 8. stoletju so Slovenci živelt v Pnstriški dolini na Tirolskem, njih naselbine so segale do Donave; kjer je danes Dunaj,' je bila nekoč slovenska ribiška vas; danamiji ogrski Slovenci so le oatatoek slovenskih plemen, ki so živeli nekdaj po vae j Panoniji. Naj li zato današnji Slovenci zahtevajo državo, ki bo segala od Jadranskega morja do Donave in kateri bo na vzhodu pripadala tretjina 0-grske, na zapadu pa še celi koai Tirolske in Sale-turške f Svet bi se nam smejal in sami sebi bi se morali smejati. Vsa Prusija je bila nekt«te PODPORNA ZVEZA laktriMMirtrl It i i Scdcft: Conemaugh. Pa. oulvx1 uradnlr1: PRKDSKDNIK: Ivan Prostor, 6120 8t. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POI>PRRI)NFDNlK: Juki p Z or k o, R. F. 1). 2, box 113 Weit Newton, l'a. TAJNIK: Blas Novak, 20 Main 8t., Conemaugh, l'a. # POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main 8t., Coaomaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joeip tele, 0502 8t. Clair Ave., Clevelaad, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavloWM, b. «47, Forest Cit/, Pa. WADZORXIXI: 1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8t., Milwaukee, Wir 2. nadxornik: Nikolaj Povle, 1 Cralb 8t., Numrej Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: Krank Kaučič. b. 73, Dunlo, Pa. POROTNIKI: 1. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. 2. porotnik: Frank Bavdek, 6303 Glaas\ve., Cleveland, Oblo. 3. porotnik: Anton Welly, boa 53, Superior, 4'a. VRHOVNI ZDRAVNIK: f. J. Kera, M. D., 6202 St. Clair A v«., Cleveland, Obio. POMOŽNI ODBOR: Martin Jager, Conemaugh, Pa. Ivan Urančuer, 540 Rossel Ave., Johnstown, Pa. Mtelan Zabric. Conemaugh, Pa. Ivan Suhadtliiik, Box 253, Houth Fork, Pa. • lgnne Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pn. Franc Priatave, Conemaugh, Pa. GLAVNI URAD v bili it 20 Mala St., Conemaugh, Pa. poldae, v dvorani dmitva sv. Barbare HavdaviUe, Olau t- I Darragb, Pi., Ü. 3Í. — Predalnik: Jo ief Haupt man, b. 140; tajnik: Ivan Babor, b. 110; blagajnik: Ignac Zalo* alb, k 430. Soja veako tretjo nedeljo v nieseeu. •'Oral'*, It*. 40. Went Newton. P» Prodnednik: Andrej Pevirk, R. F D. 2. liox 15«. V«i v Htaaatoa, 111. 8eja vaa ko tretjo aedeljo v tu«M'eu. *'Fr%ni Schnhinater", «t m, Vala, Kansaa — Predsednik: -; tajnik: Jožef Kotnik; blagajnik: tyartln Ko ¿uh. Val R. R. M, Itttabnrg, Kama*. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. y"Narodna Sloga", *t. 67, 8emiaole. Pa — Predsedaik: Miha«! Buretič; b. 27; tajaik: A»d*j Ogrni, R. F. P WJw^^Siv' i*' *2i 2, b. mlblag:: Jolef Zorko, b. i1?*' b- Heminole.Pa. Vsi v wAt Newton, Pa. — Se|a vsako «•'J» v»ake prvo nedeljo v cerkveni .etrto nedeljo dopoldne za prihodnji meso«-. 'Zdrulenl Balkan", itv. 08, Clia " JutraaJa Zveada", itv. 41, Cleve ton, Ind. — Predsednik: Frank Bregar, land, Ohio. — Predseduik: Joief Blat. b. 7571 tajaik: Anton Prj»oiič. R. R. 3, nik, 35*2 K *2nd 8t.; tajnik: Jolef b «I NijiilL Ignac Musar, bo* 449; Vadnjal, 3547 K. 7»th 8t.. blagajnik: V Clinton, Iad. — 8eja vaako drago Franc Kokotec, H103 Marble Ave. Vsi v »*• 547! Karol Kanik. P ko drugo nedeljo Box 517; blagajnik: Peter Knbanjr "Mirni Dom", it. 45, Jokastowa Pa. b- 40- v",| v Be» k head, Alta, Canada.-- Predsednik: Mat. Poljak, 287 Coe-persdale Ave.; tajaik: Gregor Hreifak, N AZU AHILO International Nirkel Coiupauy v Colorado naznanja v gvojeiu let-Olaveland, 0.1 neui poročilu za leto, ki a<> j«> kon* Naznanjalo vt*em ilauoui dr. ¿alo dne 31. luarca, da j« ime-"TerbanKka dolina" atev. «i!. 8. la vaeh dohodkov $17,G00,0i^) Po D. P. Z. v Clevelandu, O., da »e odbitku vaeh atroikov :e .inu.n vrie za naprej društvene aeje vaa- oatalo $13,55«,000 iiaiega dobičj ko tretpo nedeljo v me.4eerger, tajnik: Anton Boltič; blagajnik: Au Ion Jevievar. Vsi v Fitz Henry, Pa. box 1O0- — Seja vsako prvo nedeljo Italijanski dvorani •as.- PredaedM. _ Predsednik F tajnik in blagajnik: Ivan Marši, b. 54. rora, III. - Seja vsak drug» ¿etrtek ^ Adaiaabargb, Pa.: Vsi v Huntiugton, Arkansaa. — Seja ob 8. uri zveier v dvorani na Hauke. j Kr>||k M<,IU|rt ,7 A(i vsako nrvo uedelio. Ave. r>. . vu»U(k. i>n.,..1 BoritelJ, itov. 1, Conemaugb, Pa. — vsako prvo nedeljo. Predsednik: Fr. Dremelj, 518 Cbestnut ' "Sokol", itev. 21., West Mineral, "CHovelandaka «ovtnka", it. 49, Cle Slovanska CveUJlca", itev. 76, A- rank Go tajaik: Adamsburg, Pa.; blagajuik: Pavel Dankovec. b. __ . PiPI ------------»i HP WH I >7. harratfh, l'a. heja vaako drugo Ht.; blagajnik Vid. Rovanšek, Cherrv Kana. — Predsednik: Mihael Fine, veland, O. — Predsednica» Ivana Smr- „^ijo v mesecu. St.; tajnik John Skufca. 505 Main i Stone City, Kans.; tajnik: Louia Zu J»* •Several Premogar", itev 77. 8upe- Strert. — Vsi v Conemaugh, Pa. - | panči^ .........r on * ---- N«\ja vsako prvo nehn Telban, l>ox 174; biajrajnik: Hribar, b. 73 Llovdell, Pa. Seja vsako I Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa — $f prvo nedeljo. (Seja vsako 1. nedeljo. ••AvatrlJa", it. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik: Mihael 2ibert, b. 34; lajaik: Anton Reanik, box 91; blagajnik: Martia Korošec, box 205. Vsi v Haiphton, Pa—Seja vsako tretjo netijo. "Zveati Bratja", it. 6.—Predsednik: Anton Istenič; tajnik in, blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo. "Jodlnoat". it. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Michael Praznik, b. 411; C tajnik: Aloizij Jenič, h. 411; blagaj. aik: Josip Pivie, box 28. Vsi v Claridge, Pa — Seja vaako .drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narouoem Domu. "Planinski Raj", Itov. 8., Dawson, N. M ex. — Predsednik: Josef ftagir, tajnik: Mieh. Belan, b. 1015; blagajnik Mihael Krivec, b. 100. Vsi v Dawson, N. Mix. — Seja vsako tretjo nedeljo. "Zavedni StaJerc", itev. 9., Johns town. Pa. — Predsednik: Oa*per Galez; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial HospitaP, blagajnik: Jakob Puntar.— b. 54, R. F. D. 7. Vsi Johnstown, Pa — Seja vsak tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jaanaja Poljana" it. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajaik: Edvard Zalokar, box 0, Letnont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Browafield, Pa. —Soja vsako prvo nedeljo v Uniontown, Pa. "Zarja Svobodo", it. 11., Dunlo, Pa. — Predsednik: I^ouia Strle; tajnik: Fran« Kaufli, b. 73; Hlagajnik: Ivan Dolez, b.^214. Vsi v Dunlo, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo. "Danica", itev. 12., Heilwood, Pa. —Prodeadnik: Mihael Blaskovi*; taj nik: Louis Kitt, b. 85; blagajnik: Franc Korelc, b. 74. — Vai v Heilwood, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. "Vočornlca", It. II., Baggalev, Pa. — Predsednik: Franc Segula, b. 34, Hoetetter ,Pa.; tajnik: Ivan Salmich, Salle. III. — Pred.: Leonard Alpner,] • • Prolotaroc", itv. «0. Franklin, j o deseti ari dopoldne. Ml Main 8t.; tajnik: Ignae Jordan, ! Kans. — Predsednik: Jožef Peehnik "Slovenija", Atev. 7*. Miller Run, R. F. D. 24, Box 32 a; blagajaik Franc Arma, Knns.; tajnik Krank Wegel, pa. Predsednik: Primož Tomažin, Gregorič, 101 Main 8t. Vsi La8alle, box 3d, Franklin, Kans.; blagajaik: tajnik in blagajnik: Jožef Oaonik, b. 3, III. — Seja vsak prvo nedeljo. Ivan Apnar, P. O. Franklin, Kans. — Miller Run. Pa. — Hojo vaako prvo "Slovenaki Bratje", itev. 23., Coke s^jo vaako tretjo netleljo. nedeljo v nu>secu pri so4>ratu Jakob 4 Delavec", itv. 81. Cleveland. O — Redman. Predsednik: Franc Mikie, 1103 E. Ölst "Slovenija", itev. 78, Miller Run, St.; tajnik: Ed. Branisel, 1173 E. Olst Pa. Predsednik Marko Magdi*: taj-8t.; blagajnik: Frank Budi*. 1300 E , nik; Primož Tomazln: blagajnik: Peter 55th St. Vai v Cleveland, O. — Seja Peear. Vsi box 25, Reitz, Pa. — Seja vsako drugo ned. v mes. ob 9. uri dop. j vsaka, prvo nedeljo v mesecu pri ao-v Birkovi dvorani. • j bnafaw/akob Had man. . "Ltnbljanaki Orad", It. 52.. DeKalb, '♦Anatraki ttoTonct", itev. 79, Bon IU.—Predsednik: Pavel Koiir, 1409 Air, Pa. — Predsednik: Frane TuHUč, State 8t.; tajnik: Franc Kerži*, J317 b. 153, Conemaugh, Pa.; tajaik: Anton Market St.; blagajnik: Franc Prebil, Jakobe, R. F. I). 2, Johnstown, Pa; b|a "Delavec, itev. 25., Rock Springs, Market St. Vsi v DeKalb, III. — aajnik: Fr. Svete, b. 122, Conemaugh. Wyo.—Pred.: Wal. Jugovich,; taj.: Fr. vaako drugo nedeljo pri sobratu Pa. Vsi v Bon Air, Pa. — Heja vsako Verhunc, 244 M. St.; hing.: Valentin pr< Kerži*. drugo nedeljo ob 2 uri popoldan v last- Stalik, 240 M. St. Vsi v Rock 8prings, ' Slovenski bratja", it. 63, Rich- nem domu v Bon Air, Pa. Wyo.—Seja vsako drugo nedeljo v 81o- wood, W. Va. — Predaednik: Matija "Sloga", itev. 80, Philadelphia, Pa. venskem Domu. Simšič; tajnik: Alojzij Prelas; blagaj i Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon "Ämarnlca", it. 26., Export, Pa. — nik: Franc Kons. Vsi b. 729 v Rich j St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Predsednik: J4hn Kern, Box 100; wood, W. Va. Heja vsako prvo ne I Huntington St.; blagajnik: Joeip Ko-tajnik: Frank Trobec, box 45; blaaaj ,]eljo v mesecu. zole, 2555 Salmon St. Vai v Philadel- nik: Alojzij Zupančič, b. 130. Vsi v Ex. •'Karol Učekar", itv. 54, Rockwood, phia. Po. Seja vsako drugo nedeljo v port, Pa.—Seja vsako prvo aedeljo. Pa< _ Predsednik: Jožef Hočevar, b i mesecu. "Miroljub", itev. 27., Diamoadville,1 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; "Prvi maj", itv. 81, Bishop, Pa. Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi Predse. I nik: Andrej Renko, Cecil, Pa.; 10; tajnik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, T R0ckw00(l pa — 8eja vsako prve tajnik: Mihael Kočevar, Cecil, Pa., Wyo.; blagajnik John Stremfelj, b. 111, nea«lio v mesecu v prostorih sobrata b. 92; Blagajnik: Ivan Zupančič, Me-Diamondville, Wyo. — Seja vsako prvo Ant Vo£evnr. Donald, Pa., R. F. D. 2, b. 1SÖ.—Seja nedeljo v druitvenem domu v Diamond- "Vrh Planin", itev/* 55, Crabtreo, vsako tretjo nedeljo pri sobratu Ivan ^ o P«. — Predsednik: Frane Trafila, b.! Zu|»at»čir. "Habsburaki Sinovi", itev. 28., 8. 95. ujnik in hlaKa^ik: Andrej Jereb, "Joaero", it, H2, Radley, Kansas. — Brownsville, Pa. — Predsednik: Anton b vgi v Crabtree, Pa. — Seja vsa ! Predsednik: Franc Dremfiek, R. R. 4. Kovačič, b. 458, Republic, Pa.; tajnik: ; ko* «Iruico nwlcljo v prostorih sobrata b. 28S, Girard, Kansas; tajnik: Ivan Ivan Erjavec, box 52, Orient, Pa.; bla Amjrej jereb Goriek, b. 195, gajnik Joaip Zupančič, b. 318, Ropublic, Pn. 8eja vsako 2. nedeljo. "Jntranja Zarja", it. 29., Meadow Lands, Pa.—Predsednik: Anton Azmnn b. 0«; tajnik: Andrej Posega, b. 275 Skala ln Balkan* Radlev, Kans.; tdag.: it. 50, Pitts j Martin Kudef, b. OS, Ringo, Kans. — - Predsednik: Ivan Peen.k, R. R. 2,, rU HtibU 404; blajJ.: Joaip DovRan. b. 222; tajnik: Martin Južnik, b. 03; V(|i box 404 v Carrollton, O. — Heja Breezy Hill, Kans.; blagajnik: Josip ti- . nedrlio v prostorih sobrata Olst Ht. "Radnlci naproj" it. 84, Farming- vaako prvo nedeljo v prostorih sobrata ton, W. Va. — Predsednik: -; taj bert, box 54, Breezy Hill Sta.; vai v I Martina Oarmelj. 1 "ih in blagajnik: Jurij Koeumič, box Mulberry, Kans. — Seja vsako 3 .ne- "Jtudar", itv. 58, Canmore, Alta, Farmington, W. Va. — Seja vsako deljo. Canada.—Predsednik:' Anton Polutnlk, ¡tretjo nedeljiv mesecu. Dani so", it. 31., Roslyn, Wash.— | h. 1S5; tajnik: Joaip Sribar, b. 201; Predsednik: Marti" - — 1 tajnik: Anton Adamich nik: Frane Horvat, b. 34. ^ ^""«y" i drug0 Bedeij0 T prostorih l?>ank Kral, ob * popoldne. 'Slovenaki Fantje", it. 59. May nard, Ohio. — Predsednik: Jožef Baj Zanimive redi o premogu oziroma o trgovini a premogom je povedal kongresuik Ciooo* Ht lowc, ki je pravil v debati o za&onu za živila: 44 Še nikdar niaein sliSal, da so hile cene tako poviAane, da ja na-vadni konaumant priailjen plakati skoraj 400 odatotkov vei za premog. Mislim, da je treh* zakonu dodati določbo, s ka;ero ustanovimo tudi naraačanje cen # premog. Predsednik poljedelskega oop. "Rndečl prapor" It. 87, Bontlaj vlila, J»a.—1'redse.lnik: Joief Milanich, Bont#\4ilo, Pa.; tajnik: Alojaij Hu mar; blagajuik: Joief Milanich. Vsi b. 208 Kllsvrorth, Pa. Seja vsako drago nedeljo v mesecu pri sobr. Jos. Milanich-11. "Naprej", Nokomla, I1L, it. 88. — Predsednik: Ivan Miklanc; tajnik: Iran Krsjnc; blagnjnik: Ignac Verbič. Vsi h. 242, Nokomis, III. — Seja vsako Eckhart Mina, ! i "Slovan", itev. 16., Sopria, Colo — Predaednik: Silvester Berentin, bo* 192; tajaik: Louis Jahn, box 100; bla- gajnik: Joseph Rubnich, box 100, vsi v ■ H Hopris. Colo. — Seja vsako 1. nedelio v Ohio. — Predoednik: Jakob Hlopčar, i Ivss Ivani«, prostorih sobrata Ivan Koncilja, v , K 3| st.; tajnik: Anton Miglič,l Žensko drultvo Piedmont, Colo. 1740 K. 29 St.; blagajnik: Ivan Pri 1 Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija j Heia "vsa k o drugo nedeljo v mesecu. "Bratstvo", Itev. 10., Buxton, Iowa. 1712 E. 31 Ht., Lorain, Ohio. — Birk, 1143 B. 03 St.; tajnica: Fran ' . «uv»" It. 90 Acosta. Pa. — Prod Predsedniki Anton Tomlič. R. 2, Alb»a, ^ Vitko drug0 nede|j0 v prostorih čilka Trbelnik. 1177 Norwood Rd.; bla- ,P,|nik: Franc. Zupančič, b. 2; tajnik: ,nik: Anton i^avric, n s; oiagajn.x. \ Jtftmm 8t . Uj„Ui: Niek Vukiinich, Vsi b. 242, Nokomia, III. -kef Koroein, b. s Vsi v Yukon Fa h w Matija Lasich, 1100 Jef t»retjo nedeljo v mesecu. ' ,a vsako prvo nodelito ob 10. uri dop. ! f#n|o; Ht • y>i y 0ary Ind _ Rfjft ..gloveil#0M 80, E " * * ■ - itv. r" * ..... Ik: Jakn inik: An lagajnik: "Planinski Raj", Itv. 85, Lorala, vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Md.: Predaednik: Frank Bolič; tajnik: Frane Posenel, R. F. D. 1; blagajnik: 'Sokol", Itev. 02, Anton Komac. Vsi F.ekhart Mine, Md Neki ohikaAki veletrgovoc a premogom je dejal, da nodo letos producirali 10,000,000 ton trdega premoga OJUij, nego ga potrebujemo v Zedinjcnih državali. Tako naznanilo, ki prihaja <>d osebe, ki je interesirana v trgovini s premogom, ima nameni, da napravi na ljudstvo vtisk, da bi plačevalo ode make cene brez protesta. Mehi i ki predsednik ('arranza je odposlal svojega privatnega taj -nik a (I. Ugarta kot izrednegn po-alauika v Washington.V splošnem sodijo, da prinaša Ugarte poslanico Car ranze za predsednika Wil-sona, v kateri pojasnjuje svoje stališče napram svetovni vojni. iX«w York Air Brake Company je dobila naročilo od vlade za lafete tripalčnih poljskih topov. Naročilo bo dovršeno še le v juliju 1918. Nadalje je dobila naročilo za 1,000.000 zabojev za arap-uele. International Harvester Corporation, ki izdeluje poljedelske stroje in jih prodaja v inozemstvo, naznanja* da je imela letos $8,771,021 kosmatih dohodkov, lani pa le $6,608.466. V letu 1016 je napravila čistega profita $.">,-i:n,0T)8, v prejšnjem letu na le $.1,720,141. V tem ni*o vštete velike svote, ki so bile naložene v rezervnem skladu za popravila in eventualne izgube. Pri Deeringu in McCormieku so lani stavkali delavci, da si pribore oaemurni delavnik in zboljšanje plač. Poljedelski truat se je o*lu$il vseh sredstev, da je atav-ka končala 3 neuspehom. Ni čudo, če prihaja tako masten dobi« ček v blagajno. Kjer so nizke plače, tam je velik profit. H. A. Emfraon v New Yorku, ki je ninpgo pripomogel do tega, da je bilo v Chicago obtoženih petindvajset trgovcev in tvrdk, ki tržijo z jajci in sirovim maslom, je izjavil: "Jaj«čji trg je tukaj popolnoma demoraliziran. Vae hladne shrambe v Neiw Yorku in Jersej Cityju, kvaeuiii ene, so naložene do strehe z jajci. I^etos imajo 250,000 zabojev kokošjih jajc več v hladnih shramibah kot lani oh tem času. Najfinejša preana jajca, ki so danes doapela sem so bila na prodaj po 29 do :i0c tucat. Splošno sodijo, da pade cena na 2fh tucat. Pomanjkanje hladnih shramb in ohtožba, izrečena po zvezni vele« poroti v Chicagu, sta znižali ceno in bosta prihranili konzumentom v prihodnjih šestih mesecih do $10,000,000. Iowa., tajnik: Frank Raspitnik, b. «H3; blagajnik: Franc Raspotnik, jr., b. 0*3. Vai v Bnxton, Ia. Seja vsako prvo nedeljo v prostoru aobrata Anton Tornas g. Vira ata. * ZdnilltelJ", it. 30. Sonth For», Ps. — Predsednik : Jo ief Crahonja; |aj- gajnica: Frančiika Lai-ie, 0121 St.Clair I KrjlIlc Kitnk, b. S; blagajnik: Franc ave.; Va* v Cleveland, O. — Seja vsaki Zupančič, b. 2. Vsi Acosta, Pa. Seja prvi torek v mesecu. vsako drugo nedeljo v mesecu. '«von", itev. 18., Braddock, Pa. — 34, hr. 192 F.; tajnik: Andrej Repar, "«^eljo. - .. . . . > .... <•«.. J « i ah m. a. . Li._1.11.. v_____ i • • ln Predsedaik: I^aajak Josip» 1111 Wood ,1109 4th St.; bloifnjnVk: John Zupee, I "»ratoljnb". Itv. 04, Milwaukee. Way tajnik- Jacob Zalar.aik, 1013 11 mi» N It h Nt V^i v Barberton. Ohio. Wia. - Predsednik: Ivan Sem. «40 s,» Talbol avo rear; blagajnik: Franc Po — Seja vaako drugo nedeljo ob 2 h. Pierce St.; tajnik: Tvan Skerbl«, 40s nikvsr 1013 Talbot ave., rear} vsi r pop. na 11«9 N. 4th St. P«rk St.; blagnjnik: Jurij Dvoriak, Bra«hto< k. Pa. — Seja vsako 1 nedeljo. , "Dobrt Bratja", It. 8k, Bridgeport, -«>5 Reed St. Vai v Milwaukee, Wia "Mruienl Slovenec'it. 19., Caro- Ohio. — Predaednik: Martin Potnik,, — 8eja vaako dnigo nedeljj v dvorani na, Kansaa.—Predaednik: Al. Zupančič; j r p. D. 2.. b. 12 a; tainlk: Frank An fr,lnk National av. tnjalk In blagajnik: Frane Zupančič, ,|rnjnn. g. p. |k 2.. b. 12 a; hlAgnjnllf: "Bodoinost", It. 05, Staunton. IU b. 35. Vsi v Okrona, Kanaaa.—«eja I Frane Wnčko, 1». 402. Val v Brbtgeport, Prb 2. uri pop. . OPOMBA: Tajnika tistik drnltev, ki ra pax i jo kakšijo pomoto, istotako tistih katerih drultveno poročilo ja pomanj kljivo, prosim, da mi nemudoma spo-roče, da se nedostatki v imeniku, ki laide drugič, popravijo. S aobratskim pozdravom H LAt NOVAK. Ujnik 1. D. P. Z Kongresna zbornica je sprejela živ ¡tako predlogo. Prohibicionisti so čakali do zadnjega, da lahko vrinejo svoj predlog in tako zopet zavlečejo zakonodajo o vladnem nadzorstvu živll.^Predlag-uII so, rta se živila ne smejo raiblt! za izde-lovauije alkoholnih plja*, če ne služijo te pijače v vladne, znanstvene, industrijalne ali zakramentalne svrhe.Oaebe, ki krmijo za kon, bodo kaznovane ne t več kot fcfr.OOO globe ali z dvema letomn ječe, lahko se jim pa naloži oWo-je. Predsednik ima pravico, da lahko ukaže vsaki osebi, ki Ima alkoholne pijače, da jih Izroči Ki izdelovanje mnnieije. Trecllog je bil ¿prejet s 132 glasovi proti tU. Glasovanje dokazuje, da je bilo precejšnje število kongresnikov odsotnih, ko so prohibicionisti v-rinili svoj predlog. Ponovili so svoj stari trik, ki se Je v senatu slabo obnese). Ko je priila predloga v celoti na glasovanje, je pet kongreani-kov glasovalo proti, štirje pa s "tukaj". Zadnji niso hoteli glasovati za predlogo zaradi prohibl-cioiiističncga dodatka. Živilska predloga pojde zdaj pred senat in v sploftnem upajo, da bo zrela r.a konferenčni kongresni odsek 1. julija. V živilski predlogi je določenih $152,500.000 za kritje stroskov pri izvajanju zakona. — %A * " ÖOL8KA IZPRIČEVALA. Št Marsikateri dijak ne kaf.e v sa/etku svojih študij dobre glave. Starii bi seveda radi, da bi bili njihovi itudentje vedno med prvimi; čeft drugače ne bo ia njega nikdar nič. Vendar se pri • meti. da včasih tudi slabi dijaki «lospo do častnega mesta v človeški druibi. Omenimo le velikega nemškega državnika Riamarcka, o katerem ae piie. Ha ni bil nikdar odličnjak. F.nako je bilo x Walter Scottom, ki je bil strah vseh svojih učiteljev. Duhoviti angleiki kritik in nepre koaljlvi ¡»olitik (in satirik) Jonatan «wift je ¡>o slabo končanih itudijah vstopil na vseučiliiče v Dubliuu, kjer je ¡«del a takimi redi, da je moral ix-stopiti in mu poleg tega niso dovolili vstopa na Osfordoko vseučilišče, kjer je hotel nadaljevati svojo itudije. O slavnem angleškem vojskovodju Wellingtons pile njegov biograf, da je bil kot dijak celo udan za nik most!.. Napoleon, ta veliki vojskovodjs, pred* čigar obličjem je trepetala cela Kvropa, kakor pohlevna srna pred ar« ditim levom, je bil — kakor ae pravi po domaee — rabit, on ni kaxal nič raouma; iele na voja.tk4 Aoli v Brienuu se je aa^el raavijati. Hogartha, neprvkoaljivega humorista v |»odobah in velikega nmetnika — slikarja so imeli vsi njegovi učitelji ra bedaka. O Dancu Thorwaldaaau, gaoiaiaem kiparju, ki ga štejemo m**i aojveijs u autuike, j« saato, da j« moral zaradi Sfinglimiti tri leta ponavljati drugi razred valk« kole. ' ' lu globokornialoči laiki pesnik Al-fleri bi moral zaradi slabega uspeha t Ac*li popustiti gimnazijske êtudije. Karel pl. Linné — kdo ga na pozna, njega, očeta naravoalovja, — jo moral ubenHi Aolo na kol in atarii ao ga dali utit v I ja rit va. P ooc ne j« ga j« slučajno zasledil neki zdravnik in ga vaal k sebi. Ondi ae j« mladenič navadi) o pazovati ia spoznavati naravo in vat njene skrivnostna meti — in kmalu ja postal ia čevljarskega vajeuca — mol u«'eu ju k. — Jiiztus pl. Liobig, ki si j« priboril ua polju keuirje odliino mest/, j« bil.vedno med zadnjimi. — Aleksander pl. liumbol.lt je bul v začetku svojih dijaških let zelo zatbit. dočirn je kazal ajegov brat veliko bistromaaost. Htsrii in učitelji so bili prepričani, da nr bo mogel nadaljevati svojik it udi j; i u Humboldt sam pravi, da a« mu jé foie pozneje zaavetllo v glavi. Nem &ki narod strmt nad globoko zamišljenimi tleli velikega učenjaka — prirç-doelovea, ki se je a neutrudljivo pridnostjo ia vat rajnostjo povspel na vrhunec »lave. Ustvaril ja tudi v botaniki novo vedo, taaoavaao " rastlinsko sen»! jepisje ' \ — Buerger, sloviti ba-Istim jM-suik nemtki.. I.atinMina mu ja bila kitajičina, konjugacija "fcpanaka va«". Preden si je vbil v glavo kako glagolsko obliko, je inhuli Buerger porabil cele dneve. Ko bi bil mladi Karel Maria pl. We-ber pOftiuÂal svojega učitelja glasbe, ki mu je svetoval, da aaj puati glasbo ia ar loti ¿e«a drugega, če*, "da nima talenta", bi se ilanes Nemci ne mogli po-natati z njegovimi mojstrskimi sklad -|ami "Pretiona", "Silvana", " FreiJ ■ehuetz", "Qbe. in" in àe z veliko aiaoiiro večjih in manjših skladb. Tudi Richaid Wagner, čigar sklad kan* se divi vsak inteligenten človek, je moral večkrat kot učenec slišati, da nima posluha, da ne bo nikdar glasbe aik, in i* več takih prikupljivosti, ki jemljejo mladim srcem pogum. bro amlatvo ta polittfno organi-»iranje jufonlovantkih delavcev v Ameriki in A« pr«*ega vrednoat »kupnega dela vaa tista težave, ki jih porajajo neenaka mnenja v tem ali onem vprašanju. Vaa ta naaprotja ne atavljajo Zveti in njenemu obstanku nobenega drugega pogoja, kikor tega, da ostane tolerantna in dovoli vse diskusije, ki so neizogibne zs glo-bokej&e spoznavanje težavnih problemov in za njih končno reii-tev. Klub it. 1 je torej pripravljen z vsemi močmi braniti obstanek Zveae in potiva vse sodruge, naj odklonijo vse poizkuse razkola. A ko se pa vendar kljub našemu prizadevanju pokaže, da je volja za razkol močnejša nego naša volja za ohranitev akupnosti, tedaj izjavijamo, da se sine izvršiti rsz-pust Zveze le na ta način, da se pri razhodu priznajo enake pravice vsem trem delom, iz katerih je Zveza »eatavljena, to je: Hrva -tom, Srbom in Slovencem. Če postane ohranitev Zveze nemogoča, se mora razhod izvršiti na podlagi sporazuma vseh treh delov, brez vaakega nasilstva, brez v*fe kega zapostavljanja, le kot raz hod prineipielno socialističnih or ganizaeij, ne pa kot medsebojno izključevanje oziroma odganjanje, ki bi še pri razstanku lahko povzročalo za dolgo dobo neozdravljivo ogorčenje. Kajti če je po mišljenju nekate rih razpust sedaj potreba časa, bo sčasoma potreba ponovne združitve po prepričanju kluba št. 1, vendar močnejša od vsakega separatizms in se bo prejalislej morala izvršiti. ao vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v navadnem prostoru, socialističnim pozdravom Naee 2lemberger. slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške aii-ke. List shaja mesečno na 32 stra~ i neh in *tane samo $2.00 na leto, j za pol leta $1.00. Naroča se pri 2711 So. Millsrd A ve., ('hieag^Ul, v Clevelandu in okoli-j St. Clair a ve. / -' I Pritožbe počitnic. Vsako leto ,kadar pridejo po-1 jčitniški meseci julija m avgusta I prinašajo razni vzroki kot nepre- i l>avnost surovih bi nezrelih zele- LUTNICA UPEAVNIbTVA. Začetkom meseca jultja bode nadzorni odbor l^oietarea pregledal račune, knjige in sploh v*»-poslovanje minulega pol leta. Veselilo bi nas, če bi se do tega časa poravnali vsi računi za list, ogAasi, tiskovine, knjige, koledarji, majniške izdaje 1. t. d. S tem bi se nam pripomoglo, Us plačamo ha, rai-un<> v tmk.rni, l„ p.,1«, , a|j Hadj mn|o M,n., pljll. «•«• b «m ne hUepombe «M.tl ^ |litra mnpenuXrt, zopetnih transferacij. Prosimo, dn se ts prošnja upošteva ! itd. razne bolezni, neprebavnost, zaprtje, na|>etc>st, glavobol, itd, ^^^ «Trinerjevo ameriški» grermo vino LI8TU V PODPORO. | je najboljše zdravilo za to sezono. Jugoslovanski soc. klub st 21» Hčlsti dotične telesne dele nadle*-Neffs, O. $'1.00. — JoJin K ruvanja, nega materi jala, popravi plinove Splošna slabost ok&monels jetra, neprebavnost, Soprtjo In zapeke napravijo bolnika jako slabotnega- Da popravite te nerodnosti, preprečite njih naatoj In da ojačite ves vaš •Istem, rabite Severa's Balsam of Life (SEVEROV ŽIVUENSkf BALZAM) IZVRSTNA TONIKA. »L * \ #f * f, f, a 1 „ Cana 76 centov. Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naalednje pismo, katero smo pred kratkem prejeli: (lleneoe, O. $1.00. — HI or. soc. klub št. 10 v Forest City, Pa. $3,— J. F. Bergant, Trafford, Pe. .KV-Tony Semec, Meadowlandu, Pa. $1.00. — Nabrano v veseli družbi in poslano po Louis Sleblr, Her minie, P«. $10.00. — Xekuenovat, nikar, Salida,4\il«. 50c — Martin Powetz, Huntington, Ark. r>0c. Vsega . . . ............$ J9.H5 Zadnji izkaz .........110.ÎW formacije, pomaga prebavi, povrne apetit in oživi ves sistem.! Cena $1.00. Po lekarnah. — Trenerjev liniment je tudi letna po-j treba. Je neprimerljiv za potieare-čanja, odg rn jena, nevralgične bo-j lečine, oživi zmučene mišice in "Žsllm M V »m sahvalltl ss S«v«ro v Žlvljsnskl BaUsm IimU mm MpiMUft* boiséli» v Ivlodeu, bila Mtm *«lu «Üb» lu tudi uks uineiu tiu«U C» sam »i«» M la mu ataklasino Savana««» Žlvljanuk««» Balsama. ao ligloll« vm nera.lno.il. ProaUa. oblavita to V ¿asuplsju v korist umu oni», ki lma)o putobns buMlas." Mrs. Paca« of Moquth. Wis. Zapita SsvMDva «drsvlU ? va« lakarnl. 7.« h tavajte «diñóla Bmron, da s« tako Isoaaat« pon arad b A k« ar moMta dobiti SavsrovUi sdfavll v valam kraju, todaj pilita aaravaost aa g W. F. SEVERA C0„ Cedar Rapids, Iowa Murray, Ttah, 25e — John Žele*- » in r>()c P° lekarnah. B O BBSS U Li lannsoBoa IUU Skupaj .$130.08 Cat je edina slovenska revija v Ameriki. "Cas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in iisnslu potrebna razprave, mnogo tničnih Po poŠti 35c ill Miseeeseee< Tajnikom J. 8. Z. na znanje. Tajnike krajevnih klubov — iz-vzcinfii one v državi Illinois — prosim, naj mi takoj naznanijo potom uclid, Ohio. Na programu je petje, gbd-ba in ples ter prosta zabava; pre-skrbljeno bo tudi okrepčilo za žejo in glad. Na obilno udeležbo vabi ter se zahvaljuje v naprej ODBOR. Cleveland, O. Članom soc. kluba št. 27 se naznanja, da smo dobili iz knjigoveznice vezane letnike Proletarca, in sicer za leto 1913—14—15 in 1916, kakor tudi M(W m sicer letnike 1915 in 1916.0pozarjajo se sodrogi, kateri imajo na posojilu že dalje časa khibove knjige, da iste pred ko mogoče vrnejo. Knjige se sprejemajo na rednih in od-borovih sejsh, oddajajo pa, kadar je knjižničar v prostorih. ' Louis Pečenko, knjižničar. a --I Collin wood, 0. Naznanjam vsem cenjenim so-drtlgom, ds se vrši v nedeljo 1. julija redna mesečna seja soc. kluba št. 49. Ker imamo vtč važnih stvari rešiti in pride na vrnto tudi volitev novega odbora, je nujno potrebno, da se vsak so-drug gotovo udeleži. Oi en»-m naznanjam, da se je naš soc. klub št. 49 preselil na Waterloo Rd. 15005 v Mr. Kmettove prostore. Soc. pozdrav Frank Oblak, tajnik. Olencoe, O. 0lanom slov. soc. kluba štev. 2 naznknjam, ds je bil ns zsdnji seji dne 17. junija aodrug Frank femater; bo* 42, Oleneoe, O., so-glasno itvoljeu za ttjnlka. Seje Važaoza Stoveice v Forest City, Pa., io okoTIci. Jugoslovanski socialistični klub v tej naaalblni bo priredil DVA ! in sirer dne 7. a 8. julija t. 1. Prvi shod se bo vršil v Borough Bulldlngn ob 7 zvečer, drogi na drogi cjan, v nedel-|o, v Bed Men Hali, ob 2 popoldne« Na teh shodih bo govoril najboljAi slovenski govornik in urednik Proletarea", znani aodrng Etbin Kristan. V soboto bo govoril o svetovnem položaju, vojni in miru. Na drugem shodu pa o delavstvu in soeialismu. Ker bosta ta dva shoda velikega pomena aa na4« naselbino, v kateri so po večini sami delavei, jf teJeti, da se .tih polno*tevilno udeleie. Noben delavec ne sme pohabiti, da je zdruftenje vseh delavskih mas v eno skupino radi zbqljAanja njih položaja velikega pomeša. Delavei, pridite vsit Razftlrlte ivoje znanje! Poaëita aa o aoeialitmat Razvedrita ai duha! •4 Proletare«" ima v avoji knjiŽavai aalogi aladaéa knjiga ia brotur«. Poilji-ta.naroéilo Aa danaa: Maksim Gorki: Mati, mehka raaba ...............................11.00 Uptoa Sinclair (poalov. Jaa Earartnik U Iv. Kak ar) : Dtungel. Po vast U ckicalklh klavnic ...........................................70 Enrice Ferrl: SociaUaam Ia ssodaraa vada......................... .60 Pralatsrlat.....................................................10 r.tbla Kristan: Navaral aodaliaam ...............................10 Kda unidija proizvajanja w malem .................................10 ................................................................ 10 Socialistična knjltnlca, 2 zvaska Ia "Nato bogatatva" .............10 KapItaUatteal mirad............................«................1C Tajaa Ia aadjalna demokracija . . ................................. .15 Fra/. Wakrmund (poalov. A. Kristan): Kstallika avatomo aaalranja in »»obodna znanost . . . . . ................................... .28 O konsnmnik drnltrik............................................10 Sadnaftaa prodajalna ali konaam ..................................00 Kauliftks cerkav in aodaliaam .....................................io Spoved pápala Aleksandra .........................................10' Vsa ta knjiga in brotara poftljamo pol talas prosto. FBOLBTABBO, tOCt W. Slat «t, CHICAGO, ILLINOIS. ^mmmmmumvmmnmmmBmmmBBmMmaamammBmmmmmmBBm VABILO na veliko veselico katero priredi glov. izobraževalno društvo "Vihar" dna S. jtthja ob i«s;ik zvečer V LASTNEM DOMU V DTOLO. PA. Ob S. zveAer nsstopi pevski odsek, ki zapoje pesmi "Mi vstajamo" in "H »eialistiino koračnico". Potem naatopi kot govornik SODRUO ETBIN KRISTAN ia Chieage. Cenjen« občinstvo iz okolice se uljudno vabi «na to vr»elieo. Vsem se sedaj midi prilika, da sli*ijo izvrstnega govornika. Kriznovrslne zabave bo dovolj. Pevski odsek zapoje *e več različnih pesmi. Vstopnina za moftke 50e. — Dame so proste vs:opn!ne. Za vsestransko.dobro postrežbo bo skrbel ODBOR. 'toiumiimrmMmmi iranmr □ Na|vf^|i sloveiska zlatarska trgovina Frank černe 6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Ohia Ura, verižica, prstana, bro&k«, zaprstnice, medaljonžke, itd. Popravljamo ura po niski ceni. Podružnica Colvmbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. PUite po cenik, kateri sa Vam poilja Ipasplačno. Najboljšo blago. Najniij a cono. JkUL il =ir=Q1 VABILO .na veliki javen ljudski shod, 'L katerega priredi Jugoslovanski soc. klub štev. 69 dne četrtega juliji, na Heralofe, Pa., No. 1. Zbiranje delavcev od 8 ure do 10 dopoldan. Med zbiranjen občinstva igra godba na pihala. Točno ob 10 dopoldan nastopi glavni govornik sodrug Etbin Kristan, in sicer v slovenskem jeziku. Za Kristanom govori v angleškem jeziku od tukajšnje okrajne soc. organizacije. Za njim zopet govori sodrug Kristan v hrvatskem jeziku. Med odmorom igra godba. Po skončanih govorih se prične ples in proata zabava, ki traja do polno«. Uljndno vabimo vse Slovence v tukajšnji okolici, da naj ne zamude sIMati glasov naših bojevnikov. ' ■ * 1 11 "' "" * ■ ■ Vstopnina na shod in ples je SOc. Odbor, ki vas vabi pa bode skrliel, da ne bode ne lakote in ne žeje. John Trčclj, Rudolf Ograjenšek. PAZITE IN HRANITE Narodni izrek pravi: "Pazite na va* beli denar rs črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste Se zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta. x Vsak človek mora paziti in hraniti, ke lo to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vwiki stremi. !)obro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrnn pogačo: kamen na kamen-palača". Najteije je početek ali brez počet k u ni nikdar ničeaar. Zatorej pričnite vlagati vaft denar fte danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobit« vašo banano knji*ieo. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po obresti od njega. Pošiljamo denar v Italijo, Kuaijo in Francosko. Prodajetno prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v nn-jem varne hranilne predale. Hprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni. KASPAR STATB: BANK 1000 Bine Island Avenne, Chicago, tli Kapital, vloge in prebitek zaafta nad #«,000,000. 0BJAVA. . V prešlih par številkah Proletarca je bilo naznanjeno, da bode imel jugoslovanski soc. klub štev. 13 v Sygan, Pa. svojo letno veselico dne 16. junija. Veselico pa smo vsled tehtnih vzrokov morali preložiti na dne 14. julija. Prosimo, da se to vzame na znanje in na veselo svidenje dne 14. julija v Sygan, Pa. Lovrenc Kaučič, tajnik. . .....j______ ... a mém. T/trr:«; t. ". IVER JE. Henstni finančni odsek je skoraj dokončal davčno predlogo in določiti ima še davčno kvoto za nadprofite. Prepisal in prenovil je skoraj vsako točko v davčni predilogi, ki jo je sprejela »bor-niča. Pustil je nedotaknjen le kolek, ki so ga v predlogo vsilili v zbornici konservativci. Dohodninski davek, ki bi zadel le hugatine, jc odsek Izdatno znižal. Kako misli senatni odsek ohdavčiti siromašne sloje, naj pokažejo sledeči zgledi: Kava 2c od funta ne glede na ceno. Delavec, ki kupuje kavo po 20 in 25c funt, p t tu'-a 2c davka kot bogatin, ki kupuje kavo po dolarju fisitt. C'aj 2 eenta od funta ne glea so "Bogu odgovorni", znajo pripovedovati vsi krslji in ceuarji, kar je dokaz, da ne verujejo v Boga, ali pa da ga smatrajo za duševnega revčka, ki ga bodo na sodni dan lahko kakorkoli naplahtali. Kajzer Viljem je taidi Bogu odgovoren; da je on s svojo vlado in vojno stranko najbolj zakrivil vojno, mora gospod kajzer vedeti; vendar neprenehoma trdi, da je nedolžen iti da mu je bila vojna vsiljena. To misli najbrže tudi Bogu povedati. In misli, da mu bo Bog verjel. Če bi tudi ljubi podaniki kaj mislili, bi morali spoznati, da je to večno pozivanje na Boga največji avindl. Kralj Konstantin je dejal Venizelosu, da je tudi on le Bogu odgovoren. S tem se je nekoliko izrekel; mislil si je namreč, da je odgovoren svojemu svaku, kajzerju Viljemu, ki mu sedaj oMjubuje, kako ga bo maščeval. Sicer bi nam bilo vseeno, kaj mislijo monarhi in monarhički o svoji odgovornosti. Toda kakor vidimo, je imelo Konufantinovo mišljenje zelo praktične posledice. Kljub ustavi je vendar kraljeva volja veljala absolutno. Zato je podlo sleparstvo, če se govori, da ni na tem nič ležeče, ali je kakšna država republika ali pa monarhija. Veliki ruuki carizem in malo grško kraljestvo enako dokazujeta, da to ni vseeno. Kadar se go-\ori a svobodi, se ne more govoriti o monarhiji. Baron Sonnino, italijanski minister Zunanjih zadev, je zadnji teden v italijanskem parlamentu naznanil sledeče mirovne pogoje Italije: Belgija, Srbija m Črna gora morajo biti neodvisne kakor prej. Italijanske meje morajo biti popolnoma zavarovane proti napadom. Poljaka mora biti neodvisna. Vsi vojni cilji, ki jih je ententa prej objavila, se morajo uresničiti. Končno je Sonniiio priporočal neodvisnost Albanije na podlagi narodnostnega principa, ki ga je podal predsednik Wilson. Kdor bi mislil, da so ti pogoji jasni in odkritosrčni, bi se zelo motil. Baron Sonnino se očividno ne upa pokazati prave barve, ker se je ves položaj med zavezniki izza ruske revolucije zelo iapremenil. Odkar je Rusija na zabtevo socialistov nastopila z izjavo proti aneksijam in je Wilson z drugimi besedami izrekel enak pogoj, odkar je Anglija povedala, da je na željo Rusije pripravljena revidirati stare mirovne pogoje, je težko javno nastopiti s programom, ki zahteva vso Goriško, po) Kranjske, vso Lstro, skoraj vso Daknacijo in vse jadranske otoke. Svojemu parlamentu povedati, da rz te moke ne bo pogače, je pa tudi težko. Zato se Sonnino skriva za frazo, da morajo biti italijanske meje zavarovane zoper vsak napad. S takim načelom bi Italija lahko zahtevala ves svet. Precej smešno je, če se Italija postavlja kot protektorica Belgije, Srbije in Črne Gore. Storila ni za te dežele ničesar, pač pa .je s svojo ego-Utično politiko pomagala, tla je bila Srbija pogojena. V času, ko izjavlja|Ru«ija, da mora biti vsakemu, narodu prepuščeno odločanje o njegovi usodi, so besede Italije o Srbiji in Črni Gori zelo komične. Tam okrog so tisli narodi, ki jih j»» treba vprašati, kaj da mislijo in hočejo; Ali mi razumemo dobrotnico Italijo, ki obljubuje Srbiji in Črni Gori obnovitev; s tem bi rada zastrla svojo željo, ds bi mogla ob Jadranskem morju ropati na škodo Jugoslovanov, ali — kakor pra vi Sonnino — "zavarovati svoje meje". Zoper italijanske zahteve je treba ob vsaki priliki naMopati z vso odločnostjo. Njen program je večna nevarnost za bodoči mir. Avstrijski minister zs deželno obrambo Georgi je poročal v državnem zboru, da je silna eksplozija v tovarni za strelivo v Bloewegu u-amrtila 136 delavcev; ranjenih je «25 in 170 jih se" pogrešajo. Minister dolži delavce, da so povzročili «kap losi jo vsled svoje nemarnosti. Pred nekaj dnevi (17. junija) je rasstreHis uničila tri municijiike tovarne blizo Wiener-Neu-stsdta. 6 je bilo mrtvih in 300 ranjenih. Iz Berlina javljajo, da se nadaljnje huda vročina in suša po večjem delu Nemčije. Zadnjo sredo je bila v Berlinu taka vročina, kakršno so imeli le trikrat v zadnjih sedemdesetih letih. Pojavljajo se gozdni požari, ki so Že tako razširjeni, da jih morajo vojaki gasiti 'Lnkalaneeiger' v Berlinu piše, da je silna vročina in suša naredila ogromno škodo na težko pričakovani zelenjavi m žitu. Zaloga starega krompirja je pošla popolnoma. Prebivalci v Hamburgu plačujejo za ribe z mesnimi listki namesto v gotovem denarju. 4 "Deutsche Tageszeitung'' poroča, ds je vlada ukazala zalreti socialistični list Volks-wacht" v Vratislavi, ki je protestiral proti zračnemu napadu na London, pri katerem so bili. pobiti otroci. •• Volks wacht" zastopa kakor sploh saksonski listi nemško socialistično manjšino. Vojno sodišče v Rimu je obsodilo na dosmrtno ječo avstrijskega duhovnika Gerlacha, ki je na vatikanskem dvoru vodil nemško propagando. AngleAka zbornica poslancev je zadnji teden končno otfrglasovala v principu, da «mejo ženske tudi voliti poslanec v parlamentu, drugi dsn pa o definitivnem predlogu, k^daje ženskam volilno pravico, kakor mofckim. Na dnevnem redu je predloga, ki daje žensksm volilno pravico s tridesetim letom starosti; ni pa izključeno, da ne bi zbornica dala ženam ravno tisto pravico, kakor jo imajo moški. Princip ženske volilne prsviee je bil sprejet s 385 glssovi proti 56. Iz Stockholma poročajo: Boris Remstein iz Buffala, dr. Max Gold-farb in D. Davidovič iz New Yorka so prišli semkaj brez polnih listov. Pravijo, da zastopajo socialistično stranko v Ameriki in da so hočejo u-delefžiti mirovne konference. Davidovič je ruski državljan, druga dva sta ameriška državljana. Na vprašanje, kako so ušli ameriškim oblastem in angleški kontroli v Halifaiu, ho odgovorili, da je to njihova stvar, o kateri nočejo govoriti. Ameriška socialistična stranka izjavlja, da ni nobeden izmed njih pooblaščen, da bi jo zastopal. Poznejša poročila pravijo, da se izrekajo proti separatnemu miru, priporočajo pa zahtevo, da ne sklepajo miru diplomatje, ampak od narodov določeni zastopniki. 8 to zahtevo se gotovo strinjamo. Seveda je «trugo vprašanje, ksko doseči, ds se izvrif. Ali vredno bi bilo, ds se havi konferenca s tem vprašanjem. Iz Berlina javljajo, da so ofieijelni nemški krogi zelo vznemirni vsled vladne krize na Dunaju, katero so povzročili Poljaki s svojo «pozicijo. Poljski poslanci v avstrijskem državnem zbéru so zadnjo soboto silovito napadali Nemčijo, in dejstvo, da so skupno s Čehi strmoglavili Člani Mnr. tinicovo ministrstvo, se lahko smatra za zmago protineniskih sil. Zakladniški tajnik je izdal do-lot\be, po katerih morajo b?ti zavarovani vsi mornarji na ladjah, kf plovejo med Združeuimi drža vami in vojnim pasom. Zavarovalnina maša $1000 do $5000. Mornarji so zavarovani proti poškodbam, smrti in ujetništvu. Določile stopijo v veljavo dne 26. junija. JAKO VAŽNO VPRAftANJSt "Ali sam le poslal zaostalo na ročnino aa "Proletarca"? ftaatl- CARL STROVE» Attorney at Law Z it It pi aa task aadHWk. specialist za toibe v odikodntos-kih zadevah. It aoba 100f 1» W. WASMWT0N STRUT CHICAGO. ILL. Telefon: V Kodanj je prišla vest, da so Rnsi interni-rsli v Klšinevu vso delegacijo avstrijskih čautni-kov ,ki so prekoračili fronto z namenom, da po-neso mirovno noto v Petrograd. Zdaj so zaprti kot vohuni. Nemška propaganda v Rusiji je še zmiraj močna. Nemški agent je nastopajo kot veliki pacifisti in love delavce in vrostodaisne mužike v svoje mreže. Nedavno tega je prišla v Petrograd novica s fronte, da so eNmei vtihotapiti večjo množino vinskih steklenic med ruske vojake. Vsaka steklenica je pa bila zavita v o-krožnico, vsebujnčo spel /a separaten mir. Avstrijska vlsda je hotela utajiti, da je šla kakšna mirovna delegacija v Rusijo. Kakor je videti iz vesti, ki prihaja sedaj tudi iz Kodanja, mora biti vendar nekaj resnice na stvari. EAMIMIV ČLANEK O NADZOROV A M JU BANU Z V ANE * CLEARINO HOU8E' \ Kaj to pomeni sa ljudstvo, če Jo baaka Pod nadaorstvom "Clearing Housa". Vso banke, ki imajo sveto ■ Ckicago Clearing House, »o podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega uvoda. Pregledovanj« računov in imetja te mora vrliti najmanj enkrat na leto. Isvedenci natančno preiMejo «tanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vse note, vttrVine, vknjižb** ia druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Oe najdejo isvedeeci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Atejejo več kot imovina banke. Ako s** jo skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Oe banka drzno, špekulira in se ji pride na sled, mors to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-1 skirano, se mora takoj odstraniti in ua-j domestiti a boljšim, ('e vitega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubil vse nadaljnje ugodnosti in pravice, kij jih vlivajo banke, katere so združene v i Clearing House. Kedar so odvzamejo kaki banki te; ugodnosti ali če ai sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki j« članica te aveze, Ze to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da j« njen kredit dober in da votli svoj denarni promet po predpisih, varno ia sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chieagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki jo bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako jo šlo' na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj pri-skočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House ftadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi ■ tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in Ima vae privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. kmerican State Banka pa je tudi pod drlavsim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rsčunov o stanju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAŠO baako za VAftO banko in Val denAr bo varen in ga lahko dvignete, kedsr ga želite. Vprašajte aa aeznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi aeznam S100.00 ia $500.00 zlatih hlpotečnih bondov. Moderno urejena goefflaa VTLLAGB m § prostranim vrtom aa laleše MARTIN POTOKA*, Ogden A ve., blizo ooatno šalaaaš-ike postajo, Lyons, JSL Telefonska itev.t 224 m. Ako želiš 6itati najnovejše in dobre novice, potem aa naroči na "Milwaukee Leader" navečji so cialistični dnevnik vahodno od mesta New York. Stane 26c na meaec. Milwaukee, Wia. LOUIS RABSEL moderno orejen salon ia ai hill m , umu. tu. Telefon 1199 Baa najbolj Mh socialistic ravil t angiogram jedka e Aaert ki je: INTERNATIONAL m GLAUBT REVIEW " — Izba« mesečno in stana $1.00 na lato. Naslov: Int. Soc Review, 841 B Ohio 81, Chicago. IU MODERNA KNIGOVBSNIOA. Okusno, hitre in vrpeáno del« za privatnike in društva. Bpreja mamo naročila tudi izvna Imamo moderna atroje, oene to podtena poatrefb* BRATJE SOLAR, K (Adver.l POD- SLOVENCI pristopajte k 8LO VENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.0^ pol leta pa $1.5Q. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2067 So. Lawndala Ave. Chicago, HI. Natveči* tinvanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna— lalasi Aveaae, Chleage, II- Mi tiakamo v Slovenakem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiakovine za društvo in trgovce. -:- "PROLETAREC" ae tiaka v naši tiakmrni .................................................... l^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-falije, uniforma, pečat« in vas drago obrnits se na avojaga rojaka F. 1711 Sooth Millard CHICAGO. ILL. •t Aveaae. Cenike prejmete zastonj. Vae delo garantirano, i '»eaeaaaaaaaaiaiaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiiiaaaaai predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Inland Ave., vegal Loomis in 18. ceste. Kako previden mora biti dandanes Čitatelj z ve«tmi, ki prihajajo iz Evrope, dokatzuje sledeči smsterdsmski telejrsm zadnjega tedna: "Po vesteh z Dunaja je Olam Martinicov kabinet resiirniral, toda cesar Kari je zadržal svoj odgovor, da li sprejme ostavko srli ne. Kakor poročajo, bo Olam M a rt i niča nasledil frof Oouden-hove, sedanji namestnik na Češkem,ali pa dr.Alek-sander Wekerle, bivši ministrski predsednic na OjTrskem.1' Dopisnik, ki je to brzojavil, očividno ne pozna diavnopravnih miamer med Avstrijo in Ogr-iiko, sieer ne bi mo^el prsviti, da postane Weker-le avstrijski ministrski predsednik. To je nsnireč popolnoma nemogoče, ker je Wekerle ogrski dr žsvljan, ne ps avstrijski. Iz Amsterdama prihaja sledeče zanimivo poročilo: " Kranlcfurter Zeitung" je objavila senzacionalen članek, iz katerega mineva želja po delitvi Avstrije v interesu Nemčije. Olanksr namreč pravi, da živi v Avstriji deset miljonov Nemcev, ki ps ne morejo biti ne dobri Avstrijanci, ne dobri Nemci. Zaradi tega bi bilo najboljše, da avstrijski Nemci pridejo pod vlado svoje prave matere Nemčije in potem še le bodo dobri Nemci. oP Prirepen po načinu, ki ga le rabil star moder menih S O R O L se je iskasal čudovito uspešnem aa krč« felodcu in trebuhu, bola nvrat, naduho, glavobol, iagubo toka, proklad e glavi, itd. itd. Priredi aa i»ta kompanlja, ko drla alavhi "Pain Bx-p«ll«r" staro vredno sred» «t v<> im vdrsnenje. Psmeten «lovek ime i>no •teklenlco vedno pri roksh tle in B9e v vnrh lekar-f nah. II pa pri F. AD. SICHTKS CO. 74-Si W«»hinirton Street. Eaini slovenski pogrebnlk MAÇJIN BARETINČIČ ' SM BI0AD STREH Til. 147S J0RNST0WN, N. V teli dnevih velike draglnfe bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned is Forearmed". 81aba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam poinoglo preprečiti sitne neprilike. Triner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in •oja^i kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodČue neprilike pri ženskah ob času življenske pre-meiube, kukor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic ih lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutij iv želodec. Cena $1.00. V lekarnah. Trlner|ev Uniment vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizena in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .r»0e v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Trlner)ev Cough Sedative je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hrips-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment. Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—Kan Francisco, 1915, Grand Priz—Panama, 191« TRINER NEW kemik lsdelOTalee, 1S33-133» Se. Ashland Ave. cM«««. ui- Central Hotel CoBcnanok, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Berlinski socialistični " Vorwaerts" svari nemško vlado, da naj čimprej sklene mir, ako noče bankrotirati države. "Povsdiga densrne vrednosti je nemogoča, dokler vodi Nemčija vojno proti skupini držav, ki streme po njenem uničenju", pravi omenjeni list. "Vsa druga pojssnila, zsksj ds psds vrednost nemškega denarja so prs-zai izgovori.'' Dr. W. C. Ohlendorf, M. D «aanvslfta ersiehe va hreaplaJao—?«. tali je le Mie vila IM« Ble« \áam Ave., OMna». U red • je od 1 de • r ßl od t de a eveêer iavee OMeef i.......... Artistični *StoH)€insKi ... Fotojéra Posebno pozornost za slike novoporočencem. Obiščite nas, in prepričajte se! Í255 W. I8th Si.