DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
lBho)o vsak čelrf« k pop.; v §iu«o u prnanlka 4on poprej - Urecfnlfcfvo: L)ublt«no, MikloSi-(eva c- - Nefrankirana pismo »e ne fpreiemoio
^Of»amez.n« ^tfevllka Din l*5o — Cena : so i me»ec D.n 5 /a tetri leta Din IS*-. %fl pol eio Din 5o xa Inozeiniitv’« Din 7-- (mesečno) — (>0(o»: po rlopovoru
Oc/Umi, reklamacij in naio^n)*«« n« upravo MikloUCeva cesto (no o^o Del«v*»r»e /born ce) I. natKirop e — |ugo«»|f>va( Kko n rokovna /veso
Kdo je kriv?
Kdo je kriv, se vprašuje delavstvo, da za pošteno delo ne dobi zadostne plače, da vsled tega trpi bedo in stradajo delavske družine, medtem ko s sadovi njegovega dela žive (kapitalisti v izobilju in razkošju. Kdo je kriv, se vprašujejo delavske žene, da morajo izročiti svoje otroke v varstvo in vzgoji ulici, cesti, same pa so priklenjene v tovarni k stroju, ker moževa plača še daleč ne zadostuje za najnujnejše življenjske potrebščine družine. Kdo je kriv, vprašujejo zopet vajenci, da se z njimi postopa slabše, kot z gospodarjevimi psi, da so prisiljeni opravljati delo sluge, hlapca, pestunje, da so 10 do 14 ur zaposleni, da jih po prestani učni dobi gospodar odslovi, ker se niso ničesar naučili in ker jim je treba dati plačo. Kdo je kriv, kriče delavoljni delavci, ki v dolgih vrstah oblegajo javne borze in posredovalnice za delo, kjer prosijo dela in kruha, ker so postavljeni pred najhujše, medtem ko delodajalci zaposleno delavstvo silijo k 12 in 14-urnemu delu in tudi delavstvo prostovoljno na to pristaja. Kdo je kriv, tožijo delavske družine, da morajo stanovati v vlažnih podzemeljskih nečloveških stanovanjih in mrzlih barakah, kjer je gnezdo vsem mogočim boleznim. Kdo je kriv, da delodajalci prezirajo zakonite pravice delavstva in da se naravnost Norčujejo iz delavske zakonodaje. Kje je vendar krivda, da delovno ljudstvo izgublja vedno bolj pravico do človeka v lednega življenja?
Kapitalizem kot gospodarski in splošni družabni red je posredni ali neposredni izvor skoro vsega zla, ki biča človeštvo in ki se je postavil v nasprotje s Kristusovimi nauki. To zlo si je pripravilo človeštvo samo, zato ga more in mora tudi človek sam odpraviti. Peščica ljudi je s tem družabnim redom zadovoljna in ji je silno dobro: ima denar, ima blesteče palače, uživa najizbranejšo hrano, oblači se v svilo in brokat, je navidezno visoko kulturna, ima tudi vsa sredstva za najvišjo izobrazbo duha in najskrbnejšo nego telesa.
Delavstvo naj se vpraša, če ni morda tudi samo krivo, da že pol stoletja vodi borbo za spremembo družabnega reda toliko kot brezuspešno. Delavske strokovne, kulturne in gospodarske organizacije že desetletja usposabljajo delavstvo za borbo proti nekrščanskemu kapitalizmu, mu vlivajo srčno kulturo in duševno izobrazbo, ter ga vzgajajo za gospodarsko osamosvojitev. Ali ta organizirana borba še vedno ni zajela vseh nepreglednih množic delovnega ljudstva. Kljub temu, da je na celem svetu okoli 40 milijonov organiziranega delavstva, je ta armada i številčno in duhovno še vse prešibka, da bi mogla odpraviti in premagati svojega največjega nasprotnika : kapitalizem. Gre tu za vsako posamezno tovarno, podjetje, delavnico, obrat.
Koliko je še delavstva, ki stoji ob strani. Pa ne samo to. Postavlja se celo nasproti svojim lastnim interesom. Poglejmo v tdvarne in podjetja! Med 50 delavci najdeš komaj 5 do 10 takih, ki se zavedajo svojega položaja in so pripravljeni stopiti na plan za svoje pravice. HO je takih, ki samo godrnjajo in čakajo, da jim prinese kdo rešitev na krožniku. Deset zadnjih pa je tatkih, ki so se pred kapitalistom spustili na kolena in prav pridno denuncirajo in izdajajo svoje sodelavce. Vrhu tega so proti vsaki pošteni akciji za zboljšanje položaja. Žal moramo ugotoviti, da je tako pri nas v veliki večini podjetij.
V	tem mora tedaj delavstvo isfcati vzrokov, da se niti v posameznih pod-
jetjih niLi v splošnem gospodarskem in kulturnem življenju družbe ni uveljavilo v toliki meri kot bi bilo potrebno. Ako hoče delavstvo voditi svojo borbo v po-edinih podjetjih kaikor ludi v gospodarstvu uspešno in zmagovito, mora vse te ovire čimpreje odpraviti. Ni dovolj, da se samo posamezniki trudijo v tovarnah in obratih za pobijanje nezavednosti in nerazsodnosti med delavstvom, ni dovolj, da se borijo proti kapitalističnemu naziranju, ki se je v obliki osebnega sebičnega materializma močno vgnezdil
iudi med delavstvom in ki silno škoduje vsakršnemu delavskemu pokretu. Treba je, da sodeluje pri tem apostolskem delu prav vsak! Treba je, da vsak delavec zlasti pa še organiziran zaveden strokovničar vedno gleda na celoto, na vse svoje sotrpine v tovarni ali v obratu in tudi preko tovarniškega zidu in da podredi vedno svoje osebne interese koristim skupnosti. Tak je zaveden strokovničar, krščanski socialist, ki vedrega čela gleda v bodočnost zmage delavskega razreda.
Zakon
o pogodbi socialnega zavarovanja med Dusoslaviio
in Nemčijo
Ta zakon je bil podpisan dne 15. decembra 19*28 v Berlinu, zakonsko moč pa je dobil z ratifikacijo z dne 5. avgusta in z razglasitvijo v »Službenih novinah z dne 3. oktobra 1929.
Za naše delavstvo je ta akt zelo velikega pomena, ker je končno odstranjena zapreka, da se uredijo zadeve starih rentnikov in upokojencev iz Nemčije, pa tudi tistim bo prišel v korist, ki si bodo ali pa so si šele po vojni pridobili razne pravice socialnopolitičnega značaja.
Zakon Sam je razdeljen na več oddelkov: Na obče in na posebne predpise. Posebni predpisi obsegajo določila o zavarovanju nameščencev in o pokojninskem zavarovanju rudarjev.
a) Obseg zavarovanja.
Jugoslovanski državljani v Nemčiji in nemški državljani v Jugoslaviji se izenačijo z domačimi delavci in nameščenci glede prejemkov, ki izvirajo iz zavarovanja zoper bolezni, nezgode, za slučaj onemoglosti; iz pokojninskega zavarovanja nameščencev in iz zavarovanja rudarjev. (Čl. 1.)
b) Način izplačevanja prejemkov.
Pripadniki ene države dobivajo —~ če so izpolnjeni tudi ostali zakonski predpisi — dajatve, ki izvirajo iz zavarovanja zcper nezgode v industriji, obrti, trgovini in pomorstvu, iz pokojninskega zavarovanja nameščencev ter iz pokojninskega zavarovanja rudarjev druge države tudi takrat, kadar ne bivajo na ozemlju te države. Tudi rodbina umrlega se ne izključuje od pravice prejemkov zato, ker ni bivala na ozemlju dotične države, v času, ko se je pripetil zavarovalni slučaj.
Osebam, ki imajo pravico do dajatev, se morajo dovoljevati, če bivajo v inozemstvu, poleg glavnih dajatev tudi vse doklade, do katerih bi iinele pravico, če bi bivale v d o tiču i državi. (Čl. 2.)
Ta določila so pomembna radi tega, ker se je branila izplačevati nemška republika rente in pokojninske prispevke upravičencem (članom in njihovim rodbinam) in je stala na stališču, da imajo pravico do teh dajatev le tisti, ki stalno bivajo v Nemčiji, ali pa, ki dokažejo, da so se morali izseliti iz Nemčije. Zbog tega so prišli vsi naši rent-niki in upokojenci ob vse svoje dajatve, ki so jih pridobili tekom dolgih let v Westfaliji in po drugih krajih nemške države. S tem zakonom je sicer ta zapreka odstranjena, toda zadržani, odnosno tekom let neizplačani prispevki se ne bodo priznali za ves čas nazaj, ampak le od 1. decembra 1928 dalje. (Čl. 37. in 38.)
la določila veljajo tudi za zavarovanje zoper nezgode v kmetijstvu, v kolikor bi spadali kmetijski obrati iste vrste po zakonih obeh držav pod obvezno zavarovanje zoper nezgode; poleg tega pa tudi takrat, kadar je v ko-
rist jugoslovanskim sezonskim delavcem in preostalim članom njih rodbin. (Čl. 4.)
I. Zavarovanje nameščencev.
Ako je plačal nameščenec prispevke za obe pokojninski zavarovanji t. j. po našem zakonu in po nemškem, se seštejejo ti prispevni časi, 'kolikor se ne ujemajo, za ohranitev pričakovanja in za izpolnitev obče dobe čakanja.
Doba bolezni, ki jo je po zakonskih predpisih ene države pogodnice vraču-niti. Kot odškodninske čase, ohranja pričakovanje tudi v drugi državi pogod-nici. Isto je z uživanjem pokojnine.
,11, Pokojninsko mvarovanje rudarjev.
So bistveno ista določila kakor pri zavarovanju nameščencev. Nadaljni členi obsegajo še podrobnejše predpise za postopanje, kadar nastopi zavarovalni primer, nadalje o starostni pokojnini, o prostovoljnem nadaljevanju zavarovanja ter še o nekaterih upravnih toSkah.
Prostovoljni prispevki, ki so potrebni za ohranitev pričakovanj v pokojninskem zavarovanju nameščencev in rudarjev, se morejo plačati še v teku enega leta, od dne, ko je stopila ta pogodba v veljavo, t. j. do 1. oktobra 1930.
V	medsebojnem občevanju veljajo kot najvišje upravne oblasti pri nas minister za socialno politiko in narodno zdravje, v Nemčiji pa državni minister za delo.
Pogodba stopi v veljavo s prvim dnem onega meseca, ki nastopi po izmeni ratifikacij t. j. 1. oktobra 1929. Ratifikacije pogodbe so se namreč izmenjale dne 30. septembra 1929 v Bel-gradu.
Če je bil predlog za rodbinsko rento iz zavarovanja zoper nezgode pravno-veljavno zavrnjen preden je stopila v veljavo ta pogodba, se more izdati na predlog nov odlok. Ta predlog se pa sme staviti le tetkom enega leta, ko je stopila v veljavo ta pogodba, to je od
1.	oktobra 1929 do vključno 30. septembra 1930.
Odpoved pogodbe.
Vsaka država pogodu ica sme odpovedati to pogodbo s 'šestmesečnim odpovednim rokom za konec koledarskega leta, toda ne prej nego za konec leta 1930. Odpoved se sme s pristankom druge države pogodnice omejiti na po-edine dele pogodbe. Če se pogodba odpove, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi te pogodbe za zahtevike, ki izvirajo iz zavarovalnih primerov, kateri so se pripetili, še preden je bila pogodba razveljavljena. Istotako ne prestanejo pričakovanja s tem, da se odpove pogodba.
Kdo ima torej pravico do rent odnosno pokojinin?
1.	Rentniki odnosno njihove rodbine, Ikojih vzdrževatelji so umrli pri delu v Nemčiji, katerim je bila svoječasno od nemških zavarovalnih zavodov renta
sicer odrejena, toda ustavljena, ker se ne nahajajo v Nemčiji, ampak v naši kraljevini.
2. Rodbine, ki jim je bila zahteva po renti od zavarovalnih zavodov v Nemčiji odbita, ker so v trenutku nezgode stanovali izven Nemčije.
3. Oškodovanci odnosno njihove rodbine, ki jim renta od strani zvarovalnih zavodov v Nemčiji sploh ni bila priznana, ampak zavrnjena. Če menijo te osebe, da se jim je zgodila krivica, morejo na podlagi te pogodbe svojo zahtevo obnoviti. Vse te osebe morajo svoje zahteve pravočasno prijaviti in sicer v roku enega leta, potem ko je zadobila navedena pogodba pravno moč. Kedaj je dobila pravno moč, je bilo že omenjeno, ko smo govorili o pogodbi sami.
Prijavam mora vsak opravičenec priložiti potrebne dokumente in sicer: 1. Odlok, s katerim je bila priznana renta odnosno penzija. 2. Odlok, s katerim se je zavrnila ali ustavila renta. 3. Dokaze, da ima pravico do rente odnosno pokojnine. ’
To velja zlasti v tem slučaju, če je bila komu zahteva po renti zavrnjena in jo sedaj na podlagi člena 38., točka 2. te pogodbe zahteva.
Kot prijava zadostuje navaden dopis, iz katerega mora biti razvidno, kje je bil poškodovanec odnosno upokojenec pred nezgodo zaposlen, kedaj je bila nezgoda, koliko je znašala renta, poleg tega seveda natančen naslov in rojstne podatke. V prijavi mora navesti, 'katere dokumente prilaga.
V	slučaju, da je pa svoje dokumente že priložil kakšni svoji prejšnji prošnji ali pa predložil na poziv kake oblasti ali urada, mora v prijavi navesti, kateri oblasti odnosno uradu, kedaj (natančen datum in leto) in katere dokumente je poslal odnosno oddal.
Prijave se pošiljajo ali pa oddajajo: Vsem krajevnim bratovskim skladni-cam, ekspozituram Okrožnega urada in Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Kongres namešienske strok, internacionale.
Četrti kongres se je vršil 18. in 19. septembra v Munchenu. čeprav za enkrat še nismo člani internacionale, je vendar nameravala tudi naša skupina poslati na kongres delegata, ki bi zastopal Jugoslavijo. Žalibog pa organizacija ne premore še toliko, merodajni činite-Iji, iki denar imajo, ga pa niso mogli dati. Kongres je pokazal velik porast in moč priključenih organizacij. Predsedoval je predsednik nemške organizacije Haberman M. Tajnik internacionale je poročal, da se je članstvo dvignilo od zadnjega 'kongresa od 500.000 na 600.000 članov iz sledečih držav: Nemčija, Belgija, Finska, Francija, Holandska, Avstrija, Poljska, Švica, Češkoslovaška, Ogrska. Korespondenca pa se vodi poleg drugih tudi z jugoslovansko (ljubljansko) organizacijo. Kongres je zahteval, da se ob priliki siklepanja mednarodne nameščenske mednarodne konvencije o delovnem času upoštevajo seledeče zahteve: Izvzeti se ne smejo obrati, v katerih poslujejo rodbinski člani delodajalca. Kot delovni čas naj se smatra čas, '■ katerem more z nameščenci gospodar razpolagati. Delovni čas naj traja dnevno osem oziroma tedensko 48 ur. Delo naj se uredi tako, da imajo nameščenci eno popoldne prosto. Če le mogoče naj bo prost popoldan v soboto. Izjeme se morejo dopustiti le v nujnih slučajih. Poleg sklepov o delovnem času so bili po referatih še sprejeti sklepi, ki govore
o	živahnem delu internacionale, pa tudi veliki proletarizaciji in pomašinjenju nemškega in ostalega nameščenstva.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Vsem zvezam in skupinam!
Dragi tovariši!
Sklicujemo za v nedeljo, dne 1. decembra 1929, ob 9 dopoldne v naše prostore v Ljubljani v palači Delavske zlmr-rvce, Miklošičeva cesta 22, sejo vodstva Jugoslovanske strokovne zveze. Dnevni red 1 Gibanje v preteklem letu in položaj organizacije.
‘2 Revizija socialne zakonodaje.
M. Delo organizacij v* zimskih mesecih. 4 Razno,
V	smislu § 18 pravil tvorijo vodstvo JSZ vsi predsedniki in tajniki včlanjenih organizacij oziroma njih namestniki. Morebitni predlogi naj se pošljejo osem dni preje JSZ.
Tovariši, smatramo potrebnim, da pride od vsake zveze oziroma skupine vsaj eden, ako le mogoče pa tudi več. Uverjeni smo, da niti ena skupina ne bo manjkala.
Naj živi borba!
Krščansko socialistični pozdrav!
Načelstvo.
Viničarji.
Delavska zavest.
Eden glavnih vzrokov skrajno siromašnega položaja večine naših viničarjev, je predvsem pomanjkanje prave delavske zavesti. Bilo je večkrat opažati, da niti člani naše strokovne organizacije niti njeni funkcijonarji ne pojmujejo pravilno, kaj se pravi biti dosledno zaveden. Zato nikakor ne bo odveč, ako se o tem nekoliko razpravlja.
Od vsega poljedelskega delavstva smo viničarji po svojem poklicu poseben razred ali stan. Obdelujemo v glavnem le vinograde, katerih bi brez tiso-čev pridnih in delavnih rok viničarjev nikoli ne bilo. Le od viničarja, od njegovega truda in znoja, od njega, ki z delom in žuljem zemljo v sad spreminja, je odvisen ves uspeh, nikdar pa ne samo od vinogradnika, s tem, da ta poseduje večji ali manjši kompleks vinograda. Če bi ne bilo nas viničarjev, tako kakor smo danes, bi si vinogradniki sami morali obdelovati obsežne vinograde, ali pa jih sploh ne bi imeli. Ker je torej ves napredek in uspeh vinogradništva odvisen od nas viničarjev, zato niti najmanj ne pretiravamo, ako trdimo, da je viničarski stan s svojo strokovno delovno silo resnično glavni steber vinogradništva sploh.
Vprašanje le obstoji, kako in v koliki meri se tega svojega največjega pomena in svoje stanovske vrednosti, za obči gospodarski položaj mi viničarji zavedamo. Tisti viničar se gotovo tega ne zaveda, katerega je sram. da je delavec v goricah in se čuti zategadelj manjvrednega pred drugimi ljudmi. Tudi vsak tisti viničar se svojega pomena ne zaveda, ki čisto mirno dopušča, da se nad njim ali nad sotovarišern izvaja tudi najhujša krivica, ki za kupico pijače ali za laskavo besedo prodaja svojo družino in samega sebe, ki dela skoraj zastonj ter iz strahu pred drugimi ne upa biti član niti svoje stanovske organizacije, niti zahtevati pravic viničarskega reda. Vsak tak viničar je velik siromak, nevednež. Takemu ni mogoče odpomoči ne s pametno besedo, ne z drugimi dokazi, ker tak vsak sam sebi pljuje v skledo, udarja in ponižuje samega sebe in s tem vrednost svojega
! dela in lastnega stanu. Kot na povelje se vsak tak ogiblje organizacije in s tem vsega, kar bi ga moglo vsaj količkaj ( dvigniti gmotno in duševno. Le oni je j pravi prerok za takega viničarja, kateri j dan na dan obrekuje našo organizacijo in njeno delovanje.
Tak pač ne sme več biti noben naš viničar, posebej pa še član strokovne organizacije v bodoče. Med nami mora oživeti prava stanovska zavest. Vsak viničar bo le tedaj stanovsko zaveden, kadar bo vsak ponosen na svoj delavski stan, ko mu bo delo in izvrševanje poklica prijetna dolžnost, ko se bo pa tudi zavedal, da ima vsaka dolžnost nasproti zato tudi pravice, katerih teptati ali kršiti kot se to še dogaja danes, ne sme dopustiti niti kot posameznik, še manj pa kot skupnost. Tedaj bo naša stanovska zavest na višku, ko bomo vsi viničarji organizirani in združeni v naši »Strokovni zvezi viničarjev«, pa ne zaradi njenih materijelnjh dobrin, ampak tudi zato, ker je ta organizacija naša ustanova, uosi viničarsko ime, ki predstavlja nas viničarje, naš stan, tor smo pripravljeni za to organizacijo se boriti in zanjo tudi trpeti. Takrat, ko bomo vsi z geslom »V slogi je moč« brez opominov vršili svoje dolžnosti v nji in prispevali predvideno članarino, ko bomo vsi dosledno čuvali pred vsakim izrabljanjem naš podporni sklad, ko bomo razširili našo »Delavsko Pravico« povsod in enako tako razvili lastno mladinsko organizacijo Krekovo MJadftnoj ko bomo zbirali vse prihranke le v naših hranilnicah in imeli povsod pred očmi, da kar smo in kar imamo, to naj po vseh možnostih služi le edino naši ideji. Tedaj bode naša stanovska zavest postala ne samo beseda, ampak mogočno dejanje in s tem bo blizu naša zmaga, naša gospodarska in kulturna neodvisnost. Tovariš! Vprašaj se, kdaj in koliko še imaš storiti, da bo tvoja stanovska zavest resnična, prava. Ko ugotoviš, v Čem si še pomanjkljiv, brž se potrudi to popraviti, da bo »Strokovna zveza viničarjev« v resnici organizacija samih poštenih in najbolj zavednih viničarjev, kovačev boljše bodočnosti in napredka. — r. n.
Iz centrale. Kakor se je letos vsled | slabih razmer viničarjev in gospodarskega pritiska številnih vinogradnikov veliko število viničarjev preselilo, tako med temi beležimo izreden slučaj, da se je iz Slamnjalka preselil v Presiko, kjer bo za šafarja, tudi načelnik centrale S. Z. V. naš tovariš Husjak Ivan. K teinu je potrebno omeniti, da tov. Ilusjak že skoraj deset let kot načelnik neumorno deluje v organizaciji. Tiho je njegovo delovanje, toda vztrajno in požrtvovalno; vendar v najbolj težkih trenutkih je vzdržal vse sile in samo njegova zasluga ostane, da je centrala imela svojo pisarno v SLamnjaku, kjer je organizaciji prepustil celo svojo edino sobo, kakor tudi, da nam je po njegovi odselitvi zajamčena pravica, da ostane pisarna še zanaprej tam. Za organizacijo je to velika pridobitev in mi mu dolgujemo zato hvaležnost in mu želimo v novi službi obilo sreče in zadovoljstva.
Iz Št. lija nam sporoča predsednik skupine tov. .Jože Gornik, da se preseli v Jarenino. Sedaj je vprašanje, ali bo dobiti tam njemu vrednega namestnika, ker tako agilnih in zavednih mož imamo v organizaciji malo, kakor je sivolasi tov. Gornik. V zadnjem dopisu, ko nam sporoča slovo od skupine Št. IIj, pravi med drugim: »Vas vse lepo pozdravim in tako-le izjavim: Da strokovni zvezi zvest bom ostal, dokler ne bodem v večnost zaspal.« Tovariši, to je moška prisega. Bodimo vsi taki! Upamo, da bo tov. Gornik zanaprej pridno deloval v jareninski skupini. — Od nekaterih skupin nismo sprejeli odgovora na zadnjo okrožnico. —
Skupina Gor. Radgona. Osojnik Roza zato ni dobila podpore, ker nima plačane članarine za avgust in september. Da ne bo vznemirjenja, to v pojasnilo.
Kdor nima plačano za mesec, v katerem zahteva podporo, temu 'se prijava pošlje nazaj brez podpore. V slučajih telesne nezgode naj se v prijavo jasno zapiše, ali je ud zlomljen, ali samo kako drugače poškodovan. Na prijavah je veljaven račun samo če ga je pisal zdravnik sam. ker drugače bi si kdo sam pisal, kolikor bi pač hotel in bi se vršila zloraba podpornega sklada. Vsak naj prosi zato zdravnika ali lekarnarja, kateri bo gotovo storil to.
Koledarčki se prodajajo po 10 Din komad in je treba denar takoj poslati v Ljubljano. Kar pa se ne bi dalo prodati, vrniti.
Vsi, kateri spremene svoj naslov vsled selitve, naj se javijo pri krajevni skupini. Oni, ki še nimajo viničarskih knjižic, naj skrhe, da jih čim prej dobe. Po 1. novembru letos gre vsem viničarjem nagrada 100 Din od orala vinograda, katerega je viničar obdeloval sam ali z drugimi delavci.
V	Mariboru se je 27. oktobra vršil tečaj, na katerem sta predavala tov. Peter Rozman in prof. Ivan Prijatelj. Udeležba je bila kljub deževju najboljša.
Zbirajte za tiskovni sklad!
Rudarji
Hudajanm. Pri hudajamskem rudniku zaposleni rudarji smo silno razkropljeni. Svoja bivališča imamo v štirih občinah in sicer: Marija gradeč, Laško, Sv. Krištof in Dol. Tako tudi v štirih župnijah. Zaradi tega je potrebno, da prirejamo sestanke članov na več krajih, kar smo že tudi deloma začeli izvajati. V Laškem imamo določeno vsako prvo nedeljo v mesecu, ter je na zadnjem sestanku 3. t. m. bila precejšna udeležba. Dne 6. t. m. smo imeli sestanek v Hudijami. Tudi tu je bila udeležba precej povoljmu Seveda 'kakor na prvem tako tudi na drugem sestanku niso bili vsi tisti navzoči, ki bi morali biti. Nekaj je bilo zaspancev, ki so rajše počivali ped toplo odejo. Upamo, da se bodo poboljšali, ter se pri drugem sestanku pridružili nam, ki se držimo reda.
Sestanki članov so nujna potreba in dolžnost vsakega člana je, da se enkrat na mesec udeleži vsaj enega teh sestankov. Ako pa ima priliko pa lahko tudi večih. Tovariši, sestanki nas združujejo ter nas delajo res tovariške. Na sestankih se izobražujemo, se raztovarjamo o stvareh, ki jih moramo vedeti, ako se hočemo izogniti raznim neprili-kain. Na sestankih se vzgajamo v razredno zavedne značajne delavce, ki ne klonejo. Zavedajmo se, da le ako bomo združeni, izobraženi, zavedni, si bomo priborili človeka dostojno življenje. Na ureditvi razmer pa moramo sodelovati vsi. Ne se ozirati samo' na posameznike. Organizirajmo se. plačujmo redno članarino, udeležujmo se sestankov. Naj živi delavska zavest!
Zagorje. V nedeljo 17. novembra po osmi sv. maši se bo vršil sestanek vseh članov v Zadruž. domu. Tovariši, udeležite se sestanka gotovo vsi! Pripeljite seboj tudi neorganizirane in omahljivce. Vsi v strokovno organizacijo! — Glede plačevanja prispevkov bi bilo želeti, da se člani ne puste dobesedno prosti od zaupnikov, da jim plačajo. Vsak naj bo vsaj toliko zavčden, da bo svoj delavski davek, ki se mu pač najplodnejše obrestuje. prostovoljno in radevoljno plačeval. Vsak mora smatrati članski prispevek za svoj prvi, najnujnejši in najpotrebnejši izdatek. Tovariš, plačaj zato redno vsak mesec na prvem sestanku za naprej. V rednem in točnem vršenju svojih že itak malenkostnih dolžnosti napram svoji strokovni organizaciji kažemo v dejanju svojo delavsko razredno zavednost. S tem tudi pokažemo, da hočemo rudarji do spoznanja, da bomo edinole s svojo lastno močjo nekaj dosegli, v resnici napram našemu delodajalcu nekaj pomenili in da nočemo biti sužnji brez volje in razuma! Rudarji, vsi v Jugoslovansko strokovno zvezo!
»Delavsko Pravico« smo poslali nekaterim na ogled s prošnjo, da izpolnijo priloženo položnico in nam nakažejo naročnino vsaj za tri mesece naprej. Uverjeni smo, da lista ne bodo zavrnili. — Uprava.
Henry Somerville, London:
V Moskvi.
»Die Christliche Gewerk-schafts - Internationale«, meseč-tnternacionale kršč. strokovnih organizacij prinaša pod gornjim naslovom od navedenega publicista članek o sovjetski Rusiji ,	in	tamošnjih	razmerah.
»Vsi, ki danes pišejo o Rusiji, se smatrajo kot propagatorji za ali proti boljševizmu. Ker me je urednik tega lista naprosil za par vrstic o mojih potnih vtisih, smatram, da mi zaupa, da bom povedal svoje mnenje odkrito.
Prišel sem v Moskvo prvo nedeljo v maju (1928) in sem ostal tam tri tedne v svrho študija gospodarskih, socialnih in religioznih razmer. Ljudska masa je sovjetski vladi zvesta in so ji pogoji življenja znosi ji vi. Hrana, akorav-no porcionirana, je zadostna. Stanovanjske hiše so silno prenapoljene, a najemnine so zelo nizke. Sicer pa so stanovanjske hiše v ruskih mestih že od nekdaj natrpane stanovalcev in je izrabljen prav vsak kotiček. Brezstanovanj-cev kot jih poznamo pri nas v Rusiji ni. Obleka je nepopisno revna, a ker so Rusiij vsi ljudje tako napravljeni, se nad tem nihče ne spodtika, razen tujcev.
Zasebne (trgovine in industrije tu skoro ni. 90 odstotkov gospodarstva je v
rokah drž. oblasti oziroma v zadrugah, pa je na ta ali oni način «socializirano». j Rusi vam morejo pokazati nekaj prav i izrednih vzornih obratov, opremljenih z i najmodernejšimi tehničnimi napravami. j Delavstvo dela v teh obratih prostovoljno skupno z vodstvom, da se dosežejo ; najvišje storitve. Akordno delo je uve- ! deno vsesplošno. Sovjeti so res mnogo j naredili na polju izobrazbe, socialnega j zavarovanja in glede pospeševanja ljud- ; skega zdravja, da dvignejo socialni po- \ ložaj širokih mas. Najboljše, kar se more reči o Rusiji, je to, da je prepojena z duhom in stremljenjem po napredku, z hotenjem zgraditi nov in po komunističnih naukih boljši družabni red.
Kljub vsemu napredku pa je Rusija v primeri z življenjskim standartom za-padne Evrope zaostala. Manufakturni izdelki so tam silno redki in dragi in vsled državnega monopola produkcije nastala birokracija daje povoda številnim pritožbam tudi s strani komunistov samih. Primera med plačami in cenami v Rusiji in v drugih državah ni mogoča. Jaz imam vtis, da je položaj ruskega i delavca tačas ugodnejši kot pod vlado carizma in so delavci zato s sovjeti zadovoljni. Njihovi življenjski pogoji so v primeri z delavci v večini zapadnih držav še slabi, a imajo zaupanje v svojo moč in upajo, da bodo v bodočnosti napredovali. Delavstvo — in pri tem imam
jaz v mislih tovarniški proletariat — je v Rusiji privilegiran sloj. Položaj dru- | gih pa se mi zdi, da je danes slabši kot pod carsko vlado.
Vse, kar danes dela vlada v gospodarskem pogledu, izvira iz vladnega petletnega gospodarskega programa. Vlada vtika ves denar, ki ga le more zbrati, v vse načine kapitalizacije v nadi, da bodo ti kapitali v bodočnosti visoko donosni.
Pozneje sem obiskal Khardov v Ukrajini, najbolj kmetsko pokrajino Rusije. Da bi kaj izvedel od kmetov sa- ! mih neposredno, mi ni bilo mogoče. | Kar pa sem mogel izvedeti, vse kaže, da i je poljedelstvo slaba točka sovjetov. Ru- | sija žita nič več ne izvaža, ker ga več | porabi in manj pridela kot pred vojno, j Kjomuniaii uvidevajo, da bodo njhove l metode, če odpovedo v kmetijstvu, odpovedale povsod. Njihov uajnovejši ukrep je ta, da se bodo napravile velike državne kmetije, kjer se bodo opravljala vsa dela s pomočjo traktorjev in drugih mehaničnih pripomočkov. Do sedaj so ti načrti farno še na papirju; bodo pa, ako se tudi začnejo izvajati, ostali prav tako brezuspešni, kot vsi drugi ukrepi sovjetov v kmetijskem pogledu.
Za dnevnik »The Toronto Daily Star«, ki me je poslal v Rusijo, sem napisal več kot 30.000 besed. Skušam itorej
vse to stisniti v par sto besedi. Mcrein reči, da je sovjetska Rusija gospodarsko napredovala, a vendar ostala daleč za drugimi državami. Ruski delavci sicer čutijo, da so prosti prejšnjega zatiranja, toda je še druga plat sovjetskega režima: vsaka svoboda sicer še obstoja in so še cerkve v Rusiji, toda vsak verski pouk in verska propaganda sta prepovedana. Otroci se šiloma vzgajajo v ateizmu. Sovjetska država izrablja vso svojo razpoložljivo moč, da pobija vsakršno religijo in upa, da bo religija s smrtjo starejše generacije sama po sebi izginila. Počasno se zdi, da se bodo sovjetska napovedovanja obistinila in da bo Rusija kmalu docela ateistična (brezbožna).
Komunizem je napovedal na krščanstvu temelječi družini kot ustanovi in običaju, ki je v najožji zvezi z zasebno lastnino, najostrejši boj. Zakon je v Rusiji odpravljen, v kolikor predpis seveda sploh more zakon odpraviti. Razdružitev se izvrši na željo ene strani brez navedbe razloga. Država gre dosledno za tem, da so otroci njena lastnina, to je tako zvana komunalizacija otrok. Žena ni v prav ničemer odvisna od moža. Ona hodi enako kat mož na delo, otroke pa odda v razna zavetišča in šole, kjer se hranijo in vzgajajo na državne stroške.
Kaj bo iz vsega nastalo v bodočnosti, prepuščam v razmišljanje čitateljem.
Leio II
DELAVSKA PRAVICA«, dne 14. novembra 1929.
Stran 3
Cestarji
Jugoslovanska strokovna zveza je pretekli teden poslala v smislu sklepa zborovanja delegatov državnih cestarjev Slovenije z ozirom na nedavno poslabšanje položaja sledečo predstavko:
Ministrstvo za gradbe, Beograd.
P. n. ministrstvu si usoja podpisana Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani na prošnjo prizadetih predložiti naslednjo spomenico:
»Državni cestarji področja Gradbene direkcije v Ljubljani, zbrani na svojem sestanku dne 3. novembra 1929, ugotavljajo:
1. Glasom ministrske uredbe br. 271, razglašene v »Službenih Novinah« kraljevine SHS dne 3. 6. 1929, s katero se ureja službeno razmerje in prejemki državnih cestarjev, se je gmotni položaj državnih cestarjev tako občutno poslabšal, da je resno ogrožen obstoj njih in njihovih družin. Zlasti so pri tem prizadeti oni cestarji, kateri z dnem, ko je stopila omenjena uredba v veljavo, niso imeli 10 službenih let.
2. Glasom navedene uredbe so nastali dvojni državni cestarji, to so oni, katerih službena doba presega 10 službenih leL čeravno samo za nekaj dni, ter oni, katerih službena doba ne dosega 10 službenih let, četudi manjka le nekaj dni. Prvim ostanejo vse dosedanje ugodnosti, ostalim pa se regulirajo po novi uredbi, po kateri prejemajo znatno manjše prejemke, medtem, ko uredba nalaga vsem enake dolžnosti.
3. S primerjanjem službenih prejemkov, ki jih določa nova uredba, s prejemki, (katere so uživali cestarji predno je stopila uredba v veljavo, se je pokazala tako velika razlika, da je postal eksistenčni položaj cestarjev nevzdržen. Ker uredba niti ne predvideva, da bi se prejemki v doglednem času dvignili na višino, ki je . neobhodno potrebna za eksistenčni obstoj cestarjev, bedo cestarji primorani zapuščati cestarsko službo ter iskati eksistenco drugod.
4. Z novo uredbo so ukinjene tudi družinske doklade. Družinske doklade so veljale (kot sestavni del prejemkov in so omogočale tudi poročenim delavcem sprejeti službo- državnega cestarja. Cestarji z velikimi družinami so z ukinitvijo družinskih doklad postavljeni v najhujše, to [je v bedo in pomanjkanje. Samskim cestarjem pa je s tem onemogočeno vsako stremljenje po ustanovitvi lastnega ognjišča (družine), kar gotovo ni v korist družbi in državi.
5. Z novo uredbo se ukinja tudi pokojnina državnim cestarjem. Namesto pokojnine predvideva uredba podporo v iznosu 50% zadnje cestarjeve plače in to Lšele po 30 letnem službovanju. Ta podpora bi znašala največ 450 Din mesečno. Podpora je vsekakor nezadostna, zlasti ker cestar, kateri je pri vršenju svojih poslov izpostavljen vsem vremenskim neprililkam po 30 letni službi popolnoma izčrpa svoje moči in zdravje, tako da ni več sposoben za nikako pridobitno delo.
6. Državni cestarji se v polni meri zavedamo velikih dolžnosti, katere nam nalaga navedena uredba in smo pripravljeni iste z vso vestnostjo izvrševati. Od države pa pričakujemo, da nam bo omogočila s primernimi prejemki človeka dostojno eksistenco., kar je predpogoj uspešnemu vršenju naše službe.
7. Ker državni cestarji s sedanjimi službenimi prejemki kljub najboljši volji ne bi mogli uspešno zadostiti delu in nalogam, katere jim nalaga navedena uredba, posebno, ker promet in s tem delo na državnih cestah stalno narašča, se p. n. ministrstvo vljudno naproša, da upošteva želje in prošnje državnih cestarjev ter odredi:
Da vsi državni cestarji, kateri so bili na dan, ko jp stopila navedena uredba v veljavo v službi državnih cestarjev ne glede na število službenih let, obdrže tudi nadalje vse pravice, pridobljene v času pred sedanjo uredbo.
Jugoslovanslko strokovno zvezo v Ljubljani naprošamo, da gornje ugotovitve in prošnje sporoči na merodajno mesto.«
Smatramo, da so želje, oziroma prošnje državnih cestarjev v gornji spomenici pač toliko utemeljene, da jim more biti samo ugodeno.
Dravograd. V nedeljo 10. t. m. se je višil strokovni sestanek cestarjev v Dravogradu. Sestanka smo se udeležili '7si cestarji iz Dravogradske okolice in
celo tovariši iz Mežiške doline. Na se- ] slanku je poročal tajnik JSZ iz Maribora. ] Z ukinjenjem oblastne samouprave v Mariboru bomo prišli pod bansko upravo. Smo nekateri, ‘kateri še nimamo dekretov in s tem nobene stalnosti. Sicer pa bomo videli kako se bo stvar razvijala in bomo pozneje, ako bo treba, zastavili svojo besedo v tej zadevi potom naše organizacije. — Delati moramo na to, da pritegnemo vse cestarje v organizacijo, ker le tedaj bo mogoče uspešno delati za naš dobrobit.
Ustanovili smo tudi lastni podporni sklad v katerega bomo mesečno prispevali po 5 Din. Na prihodnjem sestanku bomo pa uredili glede poslovnika in poslovanja tega sklada. Varčujmo, ker le tedaj moremo v nesreči pomagati svojemu tovarišu, ako smo prej kaj zbrali. Zato vsi pri prvem obračunu prispevajmo še 5 Din za naš podporni sklad.
Tovariši! Delajmo vsak po svojih močeh, da dvignemo ugled naše organizacije in se tudi gospodarsko osamosvojimo. — Cestar.
Papirničarji
Smrtna nesreča v papirnici Goričane.
Dne 6. t. m. se je v tukajšnji tovarni zgodila grozna nesreča. Žrtev dela je postal delavec Franc Zelnik. Imenovani je okoli 4 popoldne snažil tir ozkotirne obratne železniške proge, po kateri se dovaža lesovina iz zunanjega lesnega prostora v tovarno k strojem.
Vsle pomanjkanja primernih zavor pri vagonih ter vsled od deževja spolzkega tira, se je par težko naloženih voz na dosedaj nepojasnjen način odtrgalo od drugih ter drvilo navzdol po tiru proti tovarni. Zelnik je opazil proti njemu drveče vozove žal prepozno. Skušal se je ogniti s tira, a že so ga zadeli vozovi ter ga z vso močjo podrli na tla in ga potisnili naprej. Desna noga mu je prišla pod kolesa, ki so mu jo pod kolenom strla 'ler skoro odrezala. Tudi po plavi in ostalem životu je dobil poleg notranjih še težke poškodbe.
Z rešilnim avtom je bil prepeljan v ljubljansko bolnico, kjer je bil takoj operiran. Odrezali so mu desno nogo, j kmalu za tem pa je umrl. Pokojnik za- j pušča ženo in dve že odrastli hčeri, ka- J terih ena je omožena, druga pa je sam- j ska delavka v tukajšnji papirnici.
Pokojni delavec Fr. Zelnik je bil 40 let v službi v tukajšnji papirnici. Postal je tedaj na svojo starost, ko bi imel preživeti še zadnjih par lel v miru in poko- i ju, neusmiljena žrtev svojega poklica. Taka je usoda delavca.
K temu žalostnemu dogodku je vsekakor potrebno pripomniti, da je čudno, da se v naši tovarni ne zgodi še več nesreč. Kajti zadnje čase se je začela izvajati nekaka racionalizacija našega obrata, ki pa v glavnem menda ob.-fjja v tem, da stroji vedno hitrejše drve in se delavstvo neprestano priganja, da r'e seveda čim več producira. Varnostne naprave pa so pri nas pod ničlo vsevprek po vseh objektih tovarne.
Da obstojajo zakoniti predpisi o zaščiti delavstva in tudi še posebni za papirnice, o tem pa se za to odgovornim činiteljem menda niti ne sanja. Ni čuda, da v takem položaju na osebno varnost delavca niti misliti ni.	l/
Težka nesreča v papirnici Vevče. V ponedeljek dne 11. nov. se je zgodila v tukajšnji papirnici pri stroju, ki proizvaja papir, težka nesreča. Delavec Moj-škerc Alojzij je delal z drugimi pri tem stroju. Papir se odtrga in se navije okoli valja pri gladilnem aparatu, Mojškerc ga skuša odtrgati z valja, pri tem pa že tiči njegova leva roka med valjema, ki mu jo do zapestja dobesedno zmečkata. Pripomniti je, da papir na tem stroju teče z brzinoi 170 m na minuto.
V zadnjem času se je zgodilo pri tem stroju že več manjiih nesreč. Ko je bil pred letom nek delavec tudi na tem, da rislkira svoje roke, kar pa ni storil, se je zato en valj odlomil, dotični delavec pa je bil takoj prestavljen k slabše plačanemu delu, kar se je pozneje na odločno zahtevo delavstva moralo popraviti. Izvemo, da je bil omenjeni Mojškerc Alojzij komaj 2 meseca zaposlen v tovarni. Zato se čudimo, kako je mogel biti že sedaj pri stroju, ki je znan kot sila nevaren in za katerega strežbo je že potrebna neka priučena spretnost. Vsekakor bo moralo obratno vodstvo posvetiti več pažnje zavarovanju nevarnih mest pri strojih, da ne bodo delavci hrana strojev.
Lesni delavci
Nazarje. Ustanovni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva v Na-zarjih se je vršil preteklo nedeljo 10. novembra. Po 10. uri je ©tvoril tov. Velani zborovanje, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče tovariše in prešel na dnevni red. Po odobritvi pravil je spregovoril strokovni tajnik tov. Koprivec Matic, kateri nam je v svojem govoru razložil naš program in tudi dal navodila posameznim funkcionarjem, kako naj upravljajo v odboru svoje dolžnosti, da bo organizaciji v korist. Izvolili smo sledeči odbor: predsednik: Hren Franc; podpredsednik: Žlabornik Anton; tajnik: Velani Ludovik; blagajnik: Sabotin Ludovik; gospodar: Hren Anton; namestniki: Grešič Franc, Klačun in Papež Anton. Revizorji: Planovšek Franc, Kranjc Alojz in Špende Viktor. Za posamezne oddelke so bili izvoljeni zaupniki, ki imajo nalogo obveščati članstvo o vseh važnih stvareh in pobirati prispevke. Tovariši! Izvolili smo si odbor in -| tem začne redno poslovati naša skupina, katera naj združi vse lesno delavstvo, da bo enotno nastopalo za svoje pravice. Naj živi organizirana borba!
Naše nove postojanke.
Slovenjgradec. Ustanovni občni zbor | Skupine tovarniškega delavstva v Slo-! venjgradcu se je v nedeljo, dne 10. t. m., j vršil ob precejšnji udeležbi, kljub temu, j da so takozvani marksisti razvijali silno ! protiagitacijo. Delavstvo je ob tej priliki uvidelo, da jim ne gre za resno delo, j ampak hočejo samo razdirati in onemo-! gočiti delo še tistim zavednim delavcem,
| kateri hočejo v organizaciji resno stre-j meti za zboljšanjem položaja. Želeli j smo, da bi se tudi ti razdirači delavske i solidarnosti tega občnega zbora udeleži-| li, ne pa da so postopali okrog vogalov | in zabavljali , čez »farje« in »farske«
I organizacije. To je še vedno tista stara j »protifarška« marksistična vzgoja, ki j delavstvu ni prav nič koristila, ampak j je bila portebna samo raznim političnim i špekulantom in demagogom. Kat govor-1 nika sta nas ob tej priliki posetila tovariša Rozman in Kores iz Maribora. Tov. Rozman nam je podal načelne smernice JSZ. Kores nam je pa razložil pravila in poslovanje odbora.
V odbor so bili izvoljeni tovariši: Pevec Franc, Štamec Franc, Wauke An-irej, Pajer Jože in Verovčnik Franc. —
V	nadzorstvo pa: Loger Ivan, Rader Joško in Klančnik Ivan. Ob lf2 je tov. Pevec zaključil lepo uspeli občni zbor in pozival vse tovariše, da gredo na delo za organizacijo.
Tovariši, postanimo res zavedni delavci! Ozrimo se naokoli, kaj vse so že dosegli naši tovariši, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, po drugih krajih. Uvideli bomo, da bomo tudi mi si izvojevali večje plače in človeka vredno eksistenco le, ako bomo vsi enotni in strokovno organizirani. Tisti, ki nas skušajo odvračati od organizacije so pravi zavezniki naših kapitalističnih podjetnikov. Zato borno vodili proti njim prav tako brezobziren boj kot proti onim, ako se vendar ne spametujejo in i spoznajo svojo veliko zmoto, v katero jih je zavedla njihova lastna neprevid-i nost in nerazumnost. Živela Jusdslovan-ska strokovna zveza! — Delavec.
Kam gre naša članarina.
v tem marsikje pri članstvu ni dovolj jasnosti. Težo odgovornosti nosijo na vsak način delegati organizacij, ki pridejo na občni zbor JSZ, poslušajo poročila o razsežnem delu organizacije, finančnem stanju, še mogoče zadovoljno zamrmrajo nad čedno sestavljeno bilanco in nič, mesto da bi doma poročali, kako stoji celotna organizacija.
Neutemeljene zahteve pridejo mnogokrat na centralo. Ta želi podporo, ker je bolan, oni ker je brezposeln, tretjemu je žena umrla, pa mu zmanjkuje denarja, četrtemu je soproga povila že petega sinčka itd., itd. Vse želi podpore. Nekateri pride še iz nagajivosti: Sem član pol leta; ali mi daste podpore 100 Din.
Tovariši! Dajete in plačujete v več blagajn in vsaka ima svoj namen. OUZD plačalš, da dobiš podporo ob bolezni, da se zdraviš v bolnišnici in da dobi žena podporo za dečjo opremo in babico; če si brezposeln, se javi borzi dela, za katero plačuješ, če si okraden, ti mora žandar pomagati, da dobiš nazaj svoje. Denar pa, ki ga plačaš organizaciji, je
pa namenjen za vzdrževanje borbe za delavsko eksistenco, za branibo delavskih interesov. Niso to prazne besede. Danes se mogoče zde, ko uživamo sadove žrtvovanja prvih delavskih borcev, ki so čutili z vso silo moč organizacije, kot so preje čutili neorganizirani svojo slabost. Zlagali so novčič do novčiča, da se vzdrže.
Obstoj organizacij je danes ravno-tako potreben, ko imamo svoje delavske institucije, ko nekdaj. Nekdaj je bil boj za pridobitev, danes pa da držimo, kar imamo. Zato bi tudi rušili organizacijo, če bi uporabljali denar v drug namen, kot je pa zbran. Pred vojno je tudi JSZ dajala različne podpore iz posebnih fondov, v katere je delavstvo vplačevalo znatne prispevke. Le primerjajmo recimo prispevek tobačnih delavcev pred vojno, ki je znašal krono in dvajset vinarjev z današnjo članarino 10 Din. Podpornih fondov nimamo in jih tudi nobena pomembnejša druga organizacija nima. — V. M.
i
Krekova mladina.
Koroška Bela. 17. t. m. se bo vršil tečaj za družine: Koroška Bela, Jesenice in Lesce. Na Koroški Beli se za tečaj lepo pripravljajo.
Litija se giblje. Snujejo pevski zbor. Nič oklevanja!
Št. Vid nad Ljubljano ima redne sestanke. Upamo, da bo iz katakomb trd in močan rod izšel.
V	Borovnici se snuje podružnica. Kjer je kaj korajže — gre, kjer pa kora j/, e ni, tam so pa »nepremagljive« težave. Volje je treba!
Naše družine. Naše družine morajo biti trdnjave, ob kateri se razbijajo navali buižuaznega mišljenja, volje in nasilja. Naše družine morajo biti ognjišča kršč. socialističnega prepričanja. To prepričanje se naj kaže v aktivnosti. Vsakega Krekovca, vsako Krekovko, vsakega Borca mora prevevati ena in neuteš-ljiva želja, razširiti svoje pokrete, pridobiti vedno nove in nove zanj in vneti ■tudi druge za to aktivnost. Časopis je sila in razširiti naše časopise med ljudi »e pravi, uspešno propagirati krščansko-socialistične ideje. To je eno sredstvo. A tisti, ki je vedno delavec in nepokojen v korist kršoansko-socialističnega pokre-ta, bo znal najti načine, da bo mogel vsakdo, ki živi izven našega kroga, po-kret spoznati, ga vzljubiti in zaživeti z njim.
Borci.
Članarina. Do 4. t. m. bi imeli poslati članarino. Niste je še poslali. Storite to čimpreje.
Poročila za oktober so prišla točno. Prejeli ste Otovsko družino«. Dobe jo vsi oti enot in krdel. Poročajte v voditeljskih sestankih. »Borec« izide prihodnji teden. Pišite, poročajte!
Kaj ponekod manjka? Manjka odločnosti, samozavesti, tovarištva in včasih tudi požrtvovalnosti. Aktivnosti pa še celo!
Zveza krekovk.
Tečaji. 3. novembra se je vršil tečaj za Št. Peter pri Mariboru. Številna udeležba in vesela pesem, vkljub dežju, je pokazala resno voljo do dela.
Zveza priredi v nedeljo 17. t. m. širši sestanek v obliki tečaja, dopoldne na Viču, popoldne pa v Mostah pri Ljubljani. Predavala bo tovarišica odbornica iz Maribora o zelo važnih in potrebnih organizacijskih stvareh.
Cas zahteva mnogo od dekleta, zato pridite tovarišice k skupni pripravi! — Živi!
Kaznjenec (pazniku): »Jaz nameravam pričeti z gladovno stavko. Ali dobim naknadno vso hrano, če se v par dneh premislim?«
*
Nekdo je priletel v uredništvo lista ter vpil: »Ali je res, da ste me v vašem listu imenovali skopuha in stiskača?« Urednik:	»Izključeno,	mi	prinašamo
samo novice.«
*
V	kupeju je sedela dama med samimi pušečimi moškimi. Kar se obrne dG enega izmed puhačev ter pravi, nevoljno nos vihaje: »Vi, slišite, jaz kajenja ne prenesem.« »Lepo od vas gospa,« odvrne nagovorjeni, »tudi jaz nimam rad če ženske kade.«
Pismo iz Češkoslovaške.
Oehoslftvaška krščansko socialna stranka ima svojega poslanca.
Težko smo pričakovali vesti in poročil iz Cehoslovaške. In dobili smo jih. Anton Čurik, predsednik krščanskosocialne stranke je izvoljen. 40.000 vo-lilcev je pokazalo voljo, da nočejo samovoljne vlade advokatov, temveč, da zaupajo le možem, ki so iz delavstva izšli in se le za delavstvo žrtvujejo.
Anton Čurik je bil rojen 11. februarja 1884 v Ostratu pri Vizovicah na Valašlkem. L. 1904 je postal kot mizarski delavec član kršč.-soc. strokovne organizacije in skupine kršč.-soc. stranke v Vzetinu. Začel je delovati tudi kot dopisnik.
Od 1. 1905 je bil član osrednjega predstavništva strokovne zveze in od 1. 1908 je bil njen prvi uradnik, glavni tajnik pa od 1. 1917. Po prevratu je vpostavil s svojimi kolegi razrušeno strokovno organizacijo^ ki jo je moderno uredil.
Svoje znanje je izpopolnil z lastno pridnostjo, predelal je vrsto kurzov in študiral je državno računovodstvo in narodno gospodarstvo na visoki tehnični šoli v Brnu.
Po prevratu je bil poslanec revolucionarne narodne skupščine in je bil zmagoslaven voditelj kandidatne liste ljudske stranke na Ostravskem I. 1920 in 1. 1925.
Poslanec Čurik je bil najsposobnejši predsednik socialno-političuega odseka v poslednji koaliciji. Za delavstvo je naredil mnogo, posebne zasluge si je pridobil s starostnim in invalidskim zavarovanjem. Posl. Curik dela v vrsti kulturnih in socialnih korporacij, je član predsedstva krščanske internacionale v Utrechtu, nekolikolkrat je zastopal češkoslovaško kršč.-soc. delavstvo
pri mednarodnem uradu dela v Ženevi.
Tak je prvi poslanec krščansko-so-cialne stranke. Iz delavstva je izšel in za delavstvo živi. Tudi mi se radujemo uspeha čehoslovaških tovarišev.
Eno je. Narejen je prvi korak v l>oj. In ta boj bo bojevan v dveh etapah: Orel, domovi, občine, zadruge, razne korporacije, strokovne organizacije. — Nekaj let bo divjal boj po Moravi, da se bo zlomil stari rod s svojimi «ljudski-mi» bojnimi metodami in bo zmagoslaven izšel iz boja prapor krščanskega socializma.
Čehoslovaški Orel. Zanimiv položaj je nastal v Orlu po nastanku nove krščanskosocialne stranke. Vodstvo Orla je v rokah izrazitih politikov. Predsednik Orla je Šramek, ki je obenem predsednik ljudske stranke. Že dalje časa obstojata v čehosl. Orlu dve smeri in politični razkol bo brezdvoma vplival tudi na Orla, ker se ta ni znal ubraniti vpliva raznih politikov. Orla more rešiti nevarnih pretresljajev le popolna depolitizacija. Ker pa je dvomljivo, da bi gospodje kot je Šramek in drugi, ki komaj čakajo, da dobe kako stvar v svojo oblast, imeli toliko ljubezni do organizacije, da bi se umaknili, smo prepričani, da do razkola pride. Delavstva v Orlu je nad 60% in se torej ni bati, da bi delavska mladina, včlanjena v Orlu, ne razumela položaja.
Čehoslovaška krščansko - socialna stranka se lepo razvija. Snujejo se povsod nove skupine. 1. novembra se je vršila prva seja eksekutive. Pristopnina se je določila na 2 Kč, članarina pa na 2 Kč letno. Določil se je pozdrav (Zdar Buh!), znak (emajliran bel nagelj). Poslan je bil udanostni brzojav monsign. Ciriacciju, prezidentu Masa-riku in Hlinlki.
Mladinske sekcije se po Moravi čudovito hitro ustanavljajo. Morava je v presnavljanju, kar je po vojni zadržala oblast Šramka in ljudska stranka »ploh,
to sedaj s potrojeno silo udarja na dan. Delajo pa naši Sehoslovaški tovariši s čudovito vnemo in ognjem. Mi le želimo, da bi prav kmalu vso Moravo prepredli ž mladinskimi sekcijami.
Borza dela.
Ljubljana. Delo je na razpolago: 1 hlapcu, 2 mizarjema, 22 čevljarjem, 12 kleparjem, 4 navadnim delavcem, 50 tesačem, 35 rudarjem, 5 krojaškim pomočnikom, 1 pleskarju, 1 mesarju, 2 tesarjema, 2 elektromonterjema, 1 vrtnarju, 1 zlatarskemu pomočniku, 1 urarju, 1 mojstru za izdelovanje bonbonov, 2 črkoslikarjema, 13 vajencem. — Ženskam: 1 dežnikarici, 4 šiviljam perila, 1 pletilki, 1; gospodinji, 1 sobarici, 8 služkinjam., 2 kmečkima deklama, 4 vajenkam.
Celje. Delo je na razpolago: 4 konjskim hlapcem, 1 hlapcu za govejo živino, 64 gozdnim delavcem, 17 delavcem za gradnjo ceste, 10 rudarjem, 10 delavcem za izdel. dog, 1 pečarju, 2 kovačema, 3 stavb, ključavničarjem, 3 kleparjem, 1 mizarju, 4 sodarjem, 2 tapet-nikoma, 11 čevljarjem, 1 mesarju, 1 mlinarju, 2 soboslikarjema, 10 težakom, 1 strojniku, 16 vajencem. — Ženskam: 7 kmečkim deklam, 1 šivilji perila, 1 rač. natakarici, 4 natakaricam, 1 hotel, kuharici, 4 perfekt. kuharicam, 6 služkinjam, 1 gospodinji, 1 perfekt. sobarici servirarici, 1 vzgojiteljici, 2 vajenkama.
Za kratek čas.
»Gospodična, ali vas smem vprašati, koliko ste stari?« »Zapomnite si, vi ' gospod, ženska je toliko stara, kolikor izgleda.« »Nemogoče, gospodična, tako stara pa gotovo niste.«
*
Neka tvrdka je v izložbenem oknu razstavila tale napis: »Ne hodite drugam, da bi vas goljufali, pridite k nam.«
Učitelj: »Miha, ali mi veš povedati, s čim so se Rimljani kinčali, ko so se vračali v Rim kot zmagovalci?« Mihec: »Z « Učitelj: »Malo pomisli. Kakšni so prišli naši pevci od pevske tekme v Gabrijah domov?« Mihec: »Pijani.«
*
Mala Milka: >Jaz bi lada jezdila oslička — osla bi lada jezdila.« Mati (svojemu možu): »Daj, daj-, vzemi otroka na ramo že vendar, da bo mir.«
*
Ona (pred odhodom na letovišče): »Torej, pa z Bogom. Kmalu ti bom pisala.« On: »Toda, saj sem ti dal denarja za 6 tednov.«
*
Gospa: »Mina, prinesite čist nož, tale je umazan.« Mina: »Kako, umazan naj bi bil? Saj je bila zadnja stvar, ki sem z njim rezala, šihtovo milo.«
*
Nevoljna mati (v tramvaju): »Ne zijaj venomer v onega gospoda, sicer te bom za ušesa stresla.« Mirko: »Le me, le, bom pa sprevodniku povedal, da sem že sedem let star.«
*
Stražnik (strogo): »Zakaj niste obstali, ko sem zapiskal?« — Mlada šo-ferka: »Vi znate tako lepo piskati, da se mi je škoda zdelo, ako bi prenehali, zato sem vozila dalje.«
*
^Tole vaše sredstvo za shujšanje ni nič prida,« je dejala nejevoljna gospa, ko je stopila v lekarno. — »Kako ito mislite?« je vprašal lekarnar. — »Štiri tedne si že mažem noge s to mažo, pa niso še nič manjše.«
*
t
i Vojak (na trgu kuharici): »Dober dan, Micka!« — Kuharica: »'Nobenega prilizovanja! Jaz že imam svojega fanta.« — Vojak: »Potem pa vsaj skrijte one klobase, da ne bodo tako zapeljivo kukale iz košare.«
Kako gospodarite najbolje? Kako se zaščitile najuspeš- A n CTP OTAN IN O R F N F M ODIFMAI FC PRI neje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov?	^	1	b	L	1	A	N	llN	U P C. IN E M . J E n A L B ^ M
I. delavskem konzumnem društvu v Ljubljani r. z. z o. z.
Pisarna: Kongresni trg št. 2
Ustanovljen« 1895
Teleton 2255, 2855
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : specerijski, kolonijalni, manufaklurni in galanterijski in je vsled lega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov.
lz vse svoje duše
63
Renč Bazin
Poslovenil Niko Kuret
A manj nego sem srečna jaz. Ne razumem, da more radost priti iz takih bolesti. In vendar čutim, da mi je duša vsa lahka in da sem vsa sproščena sebe same. Ugaja mi misel, da se mi moja družina spet povrne. Pojdem vam nasproti, vi trpeči, nemirni, osramočeni! Red, ki bom vanj vstopila, in ki sem si ga izbrala, bo najmanjši med vsemi. Služabnica revežev bom. Šla bom streč tistim, ki ljubezni ne morejo plačati. Vodila bom gospodinjstvo, kjer bo gospodinja bolna. Očedila bom otroke, kadar se bodo odpravljali v šolo. Rezala bom kruh za v juho. Popravljala bom obnošeno obleko. Mogoče bom še krasila revežem klobuke in čepice. Prav gotovo me bodo spoznali za eno izmed svojih, zakaj služila sem si kruh s težavo, imela prijateljice, ki so se mi izneverile^ imela razcepljeno družino, skušnjave, kakršne imajo sami, in sem sestra obsojenca, hči greha. Sestra jim bom popolnoma.
To bo kmalu, za nekaj tednov. Obljubila sem stricu, da bom malo počakala, da se privadi misli na najino ločitev, v kar pa ne morem verjeti. Storila bom to tudi zaradi gospe Clemence, ki bo zame morala dobiti naslednico. Težko mi je, vrniti se v delavnico, a udala sem se radi strica Madiotja, da v težavah ne začnem življenja, ki ga mora biti sama ljubezen ...«
Drugo jutro se je Henrietta vrnila na delo. Iz-nenadilo jo je, ko je ugotovila, da je dogodek, ki je zanjo bil tako mučna preizkušnja, tako malo vplival na njene tovarišice iz delavnice. V svetu ponižanih najdejo ukrepi sodnije le slaboten odmev. Tiste, ki so Henrietto ljubile, so jo vprašale: »Ali je res?« in so jo pomilovale. Druge so imele vse v družini ali v lastnem življenju še težje nerodnosti in so molčale. Sicer pa je bilo v tem letnem času največ dela. Brž je pogovor krenil drugam.
Tedni so minevali v enoličnosti, Henrietta je hodila pogosteje obiskovat starega župnika, ki je
bival v zavetju cerkve svete Ane. Solnce se je vračalo. Dnevi so se daljšali. In pomlad je priklila iz zemlje z novimi poganjki.
XXXII.
Rastla je. Vesoljno življenje se je dvigalo od zemlje proti medlemu nebu. Vsa trava je bila pri-lcipela v šopih na dan. Trdo drevje, ki še ni imelo listja, je kazalo vsaj popke, in popki, pokriti s sokom, so bili podobni cvetju. Kri je plala ljudem po žilah. Bil je čas, ko se starejših duše zganejo ob ljubezni, ko deca piska na piščalke, ki si jih napravi iz slamnate bilke. Po ulicah so bile lilije na prodaj. Loira je bila vzcvetela.
Da. tudi voda ima svojo dobo ljubezni. Bie-stenje je šlo po njej v vseh smereh. Vzdolž ob strmem pobočjju so se vlekli pasovi ognjeno rdeče barve, ki niso bili odsev ničesar in ki bi bil mogel misliti o njih, da so plasti perunik, potopljenih v tokovih. Ob konceh sipin je šel rahel smeh. ki ,si ga slišal že od daleč: sledili so si drug za drugim zlati, božajoči, izpreminjasti valovi, ki so se dvigali kakor grebenčki iz globoke struge. Široki beli pasovi, podobni snežnim poljem, so prihajali mimo z enim samim valom. Drugod so vrtinci pogrezali do ilovice tolmunov svoje srebrne lijake. Senca ni ustavljala luči. Vse bliščobe so se bile združile v eno pot in so tekle k morju.
Pa je bilo na tak dan, da je dolgi Etienne odpotoval v Mauvesov na svoji ladji »Henrietta«.
Oče in mati sta stala na zadnjem robu travnika s tremi otroci, ki jih je mati držala za roko. Tvorili so pojemajočo skupino in majhno točko v neskončni širjavi travnika. Gledali so, kako je bežal sloop (jadrnica), ki se je bil pravkar odločil od brega, in kako hiti proti morju. Njih sin in njih sreča sta odhajala iskat usode na morju. Bil je lep ta sloop, ki ga je bilo izplačalo toliko truda in toliko prečutih noči. Njegov prednji del je rezal svetlobo, svetlobo zraka, svetlobo vode, in povedati ne bi mogel, kje se je končavala ena ali kje se je začenjala druga, da ni bilo venca pene, ki je podrhtevala, ko je letela v stran kakor polovica strtega nevestinega venca. Jambor je škripal od veselja pod težo jadra, kakor da ima na sebi zopet težo listja kot svoje dni. Slišal si njegov mladostni in izzivalni krik. Njegova tenka konica je upogibala in sklanjala nazaj zeleno
lovorjevo vejico, ki je bila pritrjena na vrhu. Trup je bil ves črn s tenko rdečo črto, rdečo kot je kri iz ran. V loku Velikega jadra je stalo na mostu šest Etienneovih tovarišev, ki so ga spremljali do izliva v morje: Jean, Michel, Cesaire, Matthieu, Pierre in Guillaume, vsi iste starosti in otroci Loire. On pa je držal za krmilo. Bil je gologlav in telo mu je bilo stisnjeno v mornarsko belo jopico. Vse je bil zapustil, in da ne omaga, se ni obračal, marveč je gledal naprej.
»Zbogom, dolgi Etienne, zbogom ti, ki si razpenjal mreže in metal vrvice za jegulje v neznane rečne prehode! Zbogom ti, ki si z eno roko vodil plitvi čoln med tokovi in vrtinci pozimi, ti pridni delavec, ki si služil kruh in bil v ponos koči v Mau-vesih. Zbogom ti, ki te je bilo videti tako lopo, ko si rustel iz dna svojega čolna, kadar si se vračal od otokov s svežimi ribami in si klical od daleč: »Dober lov, prijatelji, dober lov!« Zbogom, dete, zbogom, brat, zbogom, ti radost naša!«
Že je bil lepi sloop v teku prav sredi Loire. Solnce in veter sta polnila njegovo sprednje, njegovo veliko in zadnje jadro. Ljudje na Trente-moultii, dobri poznavalci ladij, so govorili:
-Kdo pa je to? Kako čedno. Kako lepa ladja.«
Drsel je mimo jadrnic, mirno zasidranih bri-ckov in tudi mornarji so si govorili: krovu in to je preveč za njeno velikost.« in to je preveč za njeno velikost.«
Ne, bil je le loirski ribič, ki ga je ljubezenski obup tiral na morje.
Ko je prišel z belo hišo vštric, se je njegovih šest tovarišev odkrilo. Dolgi Etienne se ni ganil. Ni se vprašal: Ali je ona tam? In da ga je v tem trenutku zaklicala in mu pomigala s svojimi belimi rokami, bi bil nadaljeval svojo pot.
In vendar ga je Henrietta videla. Bila je zaprosila pri gospodinji za dve uri prostosti. Šla je do konca Chantenaya, kjer pogled dalje seže po širje odprti Loiri. Tam je stopala po stezi, ki vodi ob obali, in hitela, da ladjo prehiti in da dalje časa v obeli obdrži svojega fanta. Zakaj spotoma se je ozirala in lepi sloop je prihajal bliže. Veter in tok
I‘ sta ga nosila.
Šesteri mladi fantje so zapeli, ko so se vozili po Loiri. Slišala je njihove glasove.
Za »Jugoslovansko tiskarno«: Karel C»t
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.