SLOVENSKI UČITELJ. List za učitelje, odpjitelje in solske prijatelje. Izhaja l., 10. in 20. vsakega meseca in velja J’» gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daj a za 2 gld. ^ na leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacijo in druge administrativne roči nuj se blagovolijo pošiljati ,,Narodni tlskarnici* v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 220. Štev. II). V Mariboru 1. julija 1873. I. letnik. Častitim čitateljem. Pol tečaja „Slovenskega učitelja11 že imamo dovršenega. 1. številka druzega tečaja nam pa daje priliko, da spregovorimo prijazno in potrebno besede s svojimi č. čitatelji, prijatelji in podporniki. Koliko smo s prvim tečajem svojim naročnikom vstregli, ne vemo na tanko; znano nam je pa vendar, da je večina njih zadovoljna z zadržajem in obliko lista. Vest nam tudi ne očita, da ne bi bili z ozirom na sedanje razmere spoluovali prevzetih dolžnosti. „Vsak začetek je težak", to je že star pregovor. Tako smo se tudi mi z mnogimi nasprotniki in ueprelikami posebno začetkoma bojevati morali in se še bojujemo. Pri našem podvzetju nas to največ opo-vira, da „glavna moč" ne biva v Mariboru, kjer list izhaja in kjer se tiska. Od tod izvira, da je bila gledč oblike včasi kaka nedoslednost in kaka tiskarna pomota od več. Pa vsaj se tudi drugim časnikom kaj tacega pripeti, kar se ne bo odstraniti moglo, dokler se pisatelji ne zedinijo. Ko smo bili naš šolski list osnovali, spotikal sc nam je hudoben namen, da hočemo razprtijo delati na šolskem polji. Naši č. čitatelji so se pa tekom minulega tečaja prepričali, da imamo viši in blaži namen. Sami od sebe nismo napadali raznih šolskih strank, a kedar smo bili po krivičnem zadeti, morali smo braniti svoje poštenje. Nov šolski list za Slovence postal je bil živa potreba prav takrat, ko smo začeli „Slovenskega učitelja" izdajati. „Uč. Tov." bil je sicer prav dober šolski list in je z ene strani še zdaj. Tudi so glavne moči našega lista bile ravno pri „Tov.“ zdatni sode-lalci. Slovenski učitelji so ga toda malo čitali. To nas je jako v srce bolelo, in začeli smo premišljevati, kako bi se oni list preustrojil, da bi slovenski učitelji bolj po njem segali. Ker pa neugodne razmere niso dovolile nikakoršne spre- 19 uiembe pri onem listu, začeli smo v drugi slovenski deželi izdajati nov slovenski šolski list z določnejšim programom, nego je bil pri „Tovaršu.“ To smo bili storili edino le iz domoljubja, iz ljubezni do slovenske šole in do slovenskih učiteljev, od ktcrili smo želeli, da bi mnogo čitali, da bi čitali slovenske šolske časopise in knjige, da bi se izobraževali v slovenskem duhu in jeziku in čutili se prave slovenske učitelje. Naš namen in princip je: Na podlagi obstoječih šolskih postav na to delati, da učitelji slovenski na ravno tej podlagi delujejo na korist naroda nagega, da se torej slovenske šole povzdignejo in pomnožč, da se tudi slovenski učitelji duševno povzdignejo, da se jim njih materijeluo stanje zboljša, kratko rečeno, da postanejo spoštovan, sam o stal c n stan. Na to smo dozdaj delali in bomo tudi zauaprej. Kdor pa to za potrebno in koristno spozna, ne more odobravati, da so tisti nemški listi potreb-nejši za slovenskega učitelja, ki se razmer slovenskih šol še spomnijo ne, kterim se marveč kar studi, kedar se slovenske šole v misel vzemč. Pa tudi s slovenskim šolskim listom, ki bolj poudarja pravice duhovnikov do šole, nego pravice učiteljev, ne moremo zadovoljni biti, ako sami sebi škode ne želimo. Teh načel se bodemo tudi dalje držali, in jo po svoje moči med učiteljstvom razširjevali. Trudili se bodemo prinašati vsakovrstne članke, zadevajoče šolstvo in učiteljstvo. Pri našem delu nas podpira dovelj vrlih moči. Nadejamo se, da nam svoje pomoči tudi za naprej odtegnili ne bodo. Vse naša naročnike pa prosimo, da nam z materijelno podpore o pravem času pomagajo, ter da nam še drugih naročnikov pridobivajo; kajti le tedaj nam bode mogoče svojo nalogo dobro izvrševati, in vstrezati željam častitih čitateljev, ki so nam v obilni meri zaupanje skazali. O uku v realijah v ljudski šoli. Prirodopisni nauk. Šolski in učni red od 20. avgusta 1. 1870 pridobil in pri-bojeval je med drugim tudi prirodopisnemu nauku svoje pravice in častni sedež v ljudski šoli. Raznoverstna in velika izisko-vanja in odkritja preteklih dveh stoletij spremenila so skoro vse oblike in podobe življenja, ter si z nepremagljivo silo svojo veljavo utrdile; znanost in učenost razširjale so se dalje in dalje, celo do najniže vrste ljudstva. Nehote prišla je tudi ljudska šola v to okrožje, in sedaj je prisiljena spremenljivem razmerom zadostovati. Tako postalo je tudi prirodopisje učni predmet ljudske šole. Se ve, da sc temu nauku le nerado dovoli majhen prostorček v ljudski šoli, in ni malo število tacih, kteri se temu posmehujejo in to za potrato časa — za nepotrebno imajo; vendar ne more biti drugače, da mu 19. stoletje malo več privoli. Kajti pastorče od nekdaj postalo je popolnoma samo svoje, uživajoče vse pravice, da celo gospodovalni ud v vrsti učnih predmetov. Ne da se tajiti, da je bilo dosti truda in prizadevnosti treba, da se je prirodopisni nauk iz verig in okovov mrtvega mehanizma, brezumnega, puhlega in suhega šematizma rešil; trditi si upamo, da v tem še nismo pri kraji, in da j 4/r. In-? — Kakor smo prej besedo meter skrajšali, tako bodemo tudi dolgo besedo decimeter, tako-le: dm. Kaj pomenite torej črki 3V,o, 87/m itd. m.? — (Prav obilno tacih nalog.) Učitelj zapiše na tablo: 1 m. = 10 dm. Kaj sem zapisal? Berite! — Koliko dm. ima 1 m.? Koliko m. je 20, 60, 80, 90, 70 itd. dm. ? (Obilno enačili nalog.) (Dalje prib.) Misli o važnosti kmetijstva. Blaže Pernišek. II. Potreba ter dolžnost je, da predava niirodni učitelj dan-denašnji mnogo naukov. Ker se pa opira kmetijstvo, ki je prav ekstrakt vsega poduka po narodnih šolah, na vse ostale nauke pametno osnovanega ljudskega šolstva, naj torej pametno premišljuje učitelj, na katere točke samoterih naukov treba največ pozornosti obračati, da bode mogoče ekonomično porabiti prezlata šolska leta naše narodne dece. Brez tacega načrta bi se po miših ljudskih učilnicah marsikaj nepomenljivega učilo, mnogo pa zamujalo, kar bi bilo jake važnosti za smoter predavanja po narodnih šolah. Tudi treba preudarjati, k a k o se najlože doseže ta namen. 3. §. šolske postave od 14. maja 1869. leta pravi, da naj se uče po naših narodnih šolah vsaj ti-le nauki: slovenščina, številjenje, najimenitejše iz prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in uje ustavo, pisanje, merstveno oblikoslovje, petje, životovanje in včrstvo. Uže ta §. izraža željo, naj bi se učila dekleta še tudi ženskih ročnih del in gospodinjstva, kar besedica „vsaj“ tega §. in tudi zdrava človeška pamet podpira. Šolskim postavam je namen, da vstreza našteti razni poduk, kolikor je le mogoče potrebam ložjega živenja, kateregakoli stanu. Resno je, da ti nauki so za vso dcco narodne šole, naj je starišev kateregakoli stanu, vendar narodni učitelj naj nikar ne zabi, da je pravično, ako premaguje večina. V na-rodnej šoli je pa ogromna večina — kmet. Narodni učitelj naj si torej modro in vestno sam razlaga skrčene paragrafe šolskih postav. Učitelj, kateri le nekoliko ve in vedeti hoče, zakaj da je, radovedno opazuje kraje, v katerih službuje, kritikuje ondašnje naprave (hleve, živino, pašnike, travnike, polja, nograde, kleti, bučelnjake, obdelovanje itd.), da ve ob pravem času pri mladeži in odraslih podučljivo besedo z vspehom spregovoriti, svoje mnenje tudi s peresom objaviti, da bi mogoče bilo kmalu priti v okom občnim pomanjkljivostim. Sedaj vidi, kaj mu je poudarjati v živalstvu, rastlinstvu, fiziki, kemiji, geologiji, meterologii, količinstvu, geografiji itd. Onim gg. učiteljem, kateri nijso bili slušatelji akademično izučenih kmetijstvenih profesorjev in se nijso udeleževali praktičnih vaj na poskuševališči kmetijske šole, pač je jako težko, da, skoro nemogoče po prej omenjenem smislu prav vspešno podučevati. Učitelj mora precčj v okom priti tem pomanjkljivostim, ako ima pripomočkov za to. On naj z interesom čita strokovnjaško spisane kmetijstvene knjige in časnike, saj gospodarska literatura je najnovejše čase jako vzrastla in se pridno množi. Da bodemo od Nemcev tudi korist imeli in ker je nemški narod na višji stopinji literature nego smo še dan danes Slovenci, imenoval in značil bodem nekatere proizvode gospodar-stvenega slovstva ne le v slovenščini, nego tudi v nemščini se nahajajoče. Najbolje dovršene strokovnjaške knjige vseh kmetijstvenih panog razen ribarstva v nemščini so te-le: 1) Pabstovo občno živinarstvo (govedarstvo, konjar-stvo, bravčarstvo, svinjarstvo itd.) Ta knjiga je izvrstna posebno zato, ker je pojasnena z naravno posnetimi podobami razuili živinskih narčd (ra§e). Tega poduka treba Slovencem, tega! 2) Dzirdzonovo bučelarstvo. Dzirdzon je otac novega bučelarstva. Le po njegovej iznajdbi je bučelarjem mogoče udeleževati se velikanskega novega koraka: s r e d o b e ž-nega stroja, ki ne stane mnogo (kacih 15 gld., ima ga goriška kmetijska šola) in do čistega izpraznuje medene voščine, ki se držč premakljivih satnikov. Kako malo je še bučel po Slovenskem v omeru z drugimi deželami ! 3) H a b e r 1 a n d t-ovo s v i 1 a r s t v o. Ta praktični učenj ak, kojega smo izgubili Slovenci, odšedšega iz Gorice na dunajsko gospodarstveno akademijo, slovi po širokem svetu kot prvak svilarstva in v svilarstvu prvih uporabljevcev mikroskopa, s kojim je Francoz Paster odgrnil neprozoren pajčolan nesrečnega čez 201etnega bolehanja svilark po vseh zemljinah. 4) Dr. Lucas-ovo sadjarstvo. Ta učenjak daje kmetovalcem zlate nauke, kako naj sc pomnožuje sadje in pripravlja na razne načine. Kdo bi mogel tajiti velevažnost sadjarstva in izvaževanje teh proizvodov iz južnih naših dežel v severne kraje, koder se ne razvija toliko sladora v sadji, kolikor pri nas. Slovenija! kedaj te bodo zalšali in bogatili umetni sadniki in vrste rodovitnega drevja ob cestah? — 5) Babotovo vinarstvo. Komu še nij znana ta izvr- stna moč, direktor vinarske in sadjarske šole v Klosterneu-burgu, kamor se hodijo z izvrstnim uspehom učit tudi naši rojaki, da bi se mej Slovenci uporabljale iznajdbe slavnega Petiota, Galla, Pastera idt. 6) Pabstovo kmetijstvo razne zemlje, različen gnoj i njegovo vjemauje z raznimi zemljami in rastlinami, kmetijska orodja, stroji.) Tudi tega veletehtnega poduka neizmerno treba kmetovalcem našim! 7) Hecke-tovo gozdnarstvo. Kdor resno premišljuje, kako zelo rase pomemba gozdov, gotovo smatra svojo dobravo, smrečje, bukovje itd. za lep zaklad svojega posestva. Ti slavni pisatelji so prvaki nemške gospodarske literature. Se novejše čase se je izkazalo mnogo drugih autorjev na polji nemškega kmetijskega slovstva, na pr. Pet. Nikolaj F e us er je spisal gospodarstvo za n aro d in stane 1 fl. 20 kr., III. predelan natis. Ta letos umrli, marljivi štajerski popotni učitelj je prehodil tudi slovenske kraje ter prav lepo kritikuje in prosto piše. J. G. Hoppe je dal na svitlo njivarstvo in živina rstvo skupaj in stane 10. natis v lOih sešetkih k 60 kr. Profesor N o b b e je spisal semenarstvo, katero z mnogimi podobami razjasnjuje, da se zna gospodar varovati znanega sleparstva po semenarnicah. 5 iztisov a 90 kr. Dr. Henr. Klingan je izdelal jako potrebno knjižico: živinski zdravnik in stane 80 kr. Mogel bi našteti še mnogo druzih prav dobrih nemških knjig gospodarske stroke, ki jih je kakor listja in trave. Preduo pa preidem k slovenskemu gospodarskemu slovstvu, iskreno priporočam A. W. B a b o-t o v k o 1 e d a r po 50 kr., in prav tako izvrstni njegov časnik „Weiu-laube“, ki izhaja 1. in 15. vsacega meseca in stane celo leto 4 fl., Keyse-tovo (najnovejše) kletarstvo, ki uči o petiotizovanji, galizovanji, pasterizovanji itd. Akopram se brani nam Slovencem naprej v literaturi, vendar imamo uže precejšno gospodarsko slovstvo, kojo sedaj naštejem in označim nekoliko. 1) Ver t o vče v a k m e t i j s k a kemija je uže marsikateremu slovenskemu kmetu odprla oči; izvrstna je za svoje čase. 2) Dr. Bleiweis-ovo umno živinarstvo. Ta knjiga sicer nij tako obširna, kakor Pabstova, vendar je prav jedrovita in je pojasnena s podobami muriške, labodniške pinegavske in ogerske govejo narčde. Lepe podobe nam tu tudi predstavljajo arabskega, angleškega, noriškega, pinegavskega žlahnega in priprostega konja, merinosko, ogersko in jezersko bravko, sufolsko in srbsko svinjo, mlečno zercalo, podobo, kako se meri govedo, koliko da ima mesa in podobe zob razne konjske starosti. 3) Pirčevo sadjarstvo. Ta knjižica je čistega zlata vredna, akopram je slabejša, nego Lucasova za Nemce. 4) Prof. Povše-tovo svilarstvo, katero je spisano na podlagi Haberlandt-ove jako obširne izvrstne knjige, je prost in zanesljiv svetovalec vsakemu svilarju. 5) Zalokarjevo umno gospodarstvo obsega razen ribarstva vse kmetijstvene panoge. Ta knjiga res nij izvrstna nego le — dobra, pa vendar jo priporočam vsakemu kmetovalcu, ki ne zna nemško, kajti mnogo ima vendar le dobrega. 6) Dr. Vošnjakovo kletarstvo pa izda letos družba sv. Mohora. Upati moremo, da pisatelju te knjižice so dobro znana eneka dela nemških autorjev. 7) Znani la c. k. kmetj. družbe kranjske od 1870. 1. so jako interesantna zarad lanarstva, kojega je spisal in s podo- bami pojasnol izvrstni naš pisatelj IL Dolenec. V teh trijeh zvezkih je tudi toliko potrebni poduk o gnoji razjasnen po gnojščinih načrtih. Pa tudi načrt, kako naj se napravljajo najboljše sušilnice za sadje, ki se ne ukadi na njih ter se na pr. take češplje pol dražje prodajo, nego ukajene (na primitivnih sušilnicah), je v teh zvezkih, kakor tudi kmetijstvu koristne in škodljive živali. Menj važnih spisov ne omenjam. Časniki gospodarski: 11 Gospodarski list izhaja po 2krat na mesec, stane 2 H., urednik mu je strokovnjak prof. Povše v Gorici. 2) Novice so tednik izb. v Ljubljani, 4 fl. GO kr. 3) Slovenski gospodar, tednik, v Mariboru, 3 fl. 4) Štajerski gospodar, Gradec, 2 11. 5) S. 1. julijem t, 1. začne izhajati v Ljubljani v narodnej tiskarni tednik za kmetsko 1 j u d s t v o, na mesec bode stal 20 kr., pol leta pa 1 d. 20 kr., torej jako jako po ceni. Razen gospodarskih spisov bode prinašel vsakovrstne druge novosti. Njegov program je izversten, kojega se bode pošteno in strokovnjaško držal. To bode za slovenskega kmeta edini pravi časnik, ki bode brez hinavščine resnico govoril na desno in levo, zagovarjal narod, njegov jezik, ga podučeval prav razumljivo in se potegoval zanj zoper sleparje. G. učitelji! ki ste prijatelji kmetov, priporočajte narodu ta list. NB.! Nemške knjige se sploh dobivajo na Dunaji v llartleben - ovem zalogu, slovenske pa v Ljubljani pri opravništvu kmetj. družbe. V bodočem dopisu bodem imenoval in razlagal še druga učila in samoučila, na pr. kemične, meteorologične aparate itd., ki se tikajo kmetijstva. Ako pa hoče imeti učitelj tacih pomočkov, za to pa treba lepih penezov. Učitelj nij dolžen in tudi ne more dajati iz svojega žepa mnogo novcev za to. Od kod in kako bi bilo torej mogoče doseči učitelju teh režij? Dragi kolega! glej, saj imaš besedo in glas v šolskih svotovalstvih. Objektivno si moraš misliti, da si le sam ti strokovnjak šolstva mej ostalimi š. svetovalci, drugim pa je šolstvo večji del španska vas ter 3. oko v glavi, nekateri so pa uže iz principa proti narodnej šoli, proti pravemu viru človeške omike ter proti blagru narodnemu. Ako bi slovenski kmet znal, kaj daje narodna slovenska šola, potem bi bila midva srečna; a temu nij tako! Kakor si učitelj pri nepopačenej š. deci, tako podučuj tudi šolske svotovalce o šolstvu, dokazuj kmetu i vselej neustrašeno zagovorjaj šolstvo. Le na ta način in ako bode čital poštene slovenske časnike, pride naš kmetovalec do priznavanja, da mu je poleg lastnega doma najprvi in najsvetejši kraj — narodna učilnica, kjer se uči njegov otrok, ki mu je prvi zaklad na svetu, prave naravne moralnosti in si bistri glavo za vsakdanji kruh, kojega si bode pošteno pripravljal. Kar mu ostane od velicih davkov in domačih iz-troškov, hotel bode to sam v prvi vrsti šoli žrtvovati. Učilnica, učila in samoučila, šolski vrt, okrajne šol. bukvarnice bodo v redu, in če pred ne, gotovo ta čas, ko bodo sedeli v šol. sve-tovalstvu možje, ki sedaj hodijo v šolo. Fizika v narodni šoli. VIII. Šolska ura. Vtaknimo stekleno cev, na obeli koncili odprto, v vodo ali drugo tekočino, in sesajmo z ustmi, da zrak na-se potegnemo ; tedaj zapazimo, da se voda v cevi vzdiguje. Ako bi še dalje sesali, napolnila bi se cev popolnoma z vodo. Kako si to razlagamo? S sesanjem smo nekaj zraka iz cevi odpravili; zunanji zrak je bil s tem močnejši in pritiskal je toliko na tekočino, da se je v cevi vzdigovala. Ako bi zgornji konec na ta način napolnjene cevi naglo s palcem zamašili, potem ne od- teče tekočina iz cevi, ako je tudi iz posode vzamemo, ker zrak tako pritiska na spodnji konec, da vzdržuje vso tekočino v cevi. Kakor hitro bi toda na zgornjem koncu odmašili, tako hitro vsa tekočina izteče. Tako cev, zgor razširjeno, zapazimo pov-sodi po vinskih kletili pri krčmarjih in vinotržcih. Imenujejo jo natego ali le ver (Stechheber.) Zakaj imajo to pripravo? Ali so vse natčge iz stekla? Kako se voda v cevi vzdiguje, kedar se zrak iz nje izvleče ali zredči, o tem ste se že vi (otroci) nevedč večkrat djansko prepričali — s svojimi malimi brizgljami ali špricalicami, s kte-rimi se igrate. V cevi imate tisti bat ali pah, ki ga do dna, v kterem je ena ali več lukenj, poženete ter ga v vodo vtaknete. Kedar pah gor potegujete, nastaja v cevi prazen prostor, v kterem se zdaj voda vzdiguje. S kakošnim veseljem vi potem vodo zopet izbrizgljate! (Te in sledeče priprave naj učitelj, če jih nima, vsaj po slikah iz kakove fizike na tablo risa.) Enako si razlagamo tudi s e s a 1 j n e p 11 m p e pri vodnjakih. Ti le so tako-le narejene. V vodnjaku, v zemljo vkopanem in obzidanem je najspodaj sesalna cev, imenovana škornjica. Ta cev se zgoraj, na površji zemljč zapira z zaklopnico. Nad to cevjo in zaklopnico je stoječa cev, ktero pri vodnjakih vidimo, in ktera ima na strani malo, na vzdol zakrivljeno cevko z a iztok vode. V stoječe cevi je na železnem drogu prevrtan bat z zaklopnico, kteri se v cevi gor in dol pregiba, ako drog od zunaj gonimo. Če gre bat navzgor, razredči (postaja redek) se zrak po njem, zavoljo tega se zaklopnica v batu zapre, zaklopnica nad škornjico se pa odprč in voda stopi po škornjici (cevi v vodnjanku) k višku gori v stoječo cev. Če gre bat navzdol, zapre se zaklopnica nad škornjico, a voda, kije nad njo, prizdigne zaklopnico pri batu, stopi skoz bat v zgornji del stoječe cevi. To se ponavlja vsakikrat, kedar gre bat gori in doli, in voda stopa k višku, dokler ne doseže cevi za iztok, in se ne iztaka. Vzemimo steklenico navadne podobe. Napolnimo jo skoraj popolnem z vodo. Zamašimo jo s pluto tako trdno, da zamašek nikjer ne prepušča zrakti. Zamašek pa v sredi prevrtajmo, vtakmimo skozi luknjo tako dolgo stekleno cev, da se dna skoraj dotika, in nad zamaškom moli. Zdaj pihajmo skozi cev zrak v steklenico. Ko prenehamo pihati, žene vodni curek precej silno iz posode. Kako to? Zrak v steklenici nad vodo se je bil s pihanjem tako zgostil, da je na vodo pritiskal s tako močjo, da je vodo po cevi iz steklenice poganjal. Kdor razume to steklenico s cevjo, razumel bode tudi delovanje gasilne brizgi j e (Feuerspritze), pri kteri tudi stlačeni zrak vodo iz posode (kotelja) poganja. Vsi deli gasilne brizglje so v čvetorovoglatem čebru (glej primerno sliko v ka-kovi knjigi, ako nisi brizglje še vidil), ki je z vodo napolnjen. V sredi je močan kotel, vetrenik imenovan, v kteri sega skoraj do dna brizgljina cev, ki je začetkoma zaprta. S dvema pumpoma, ki ste v čebru, se goni voda v omenjeni kotel. Zrak, ki ne more zbežati, je v tem kotelju vedno bolj stlačen. Potem se pa cev odpre, in stlačeni zrak žene zdaj vodo po tej cevi z veliko silo, da vodeni curek jako k višku šviga. Ker pa gasilniki neprenehoma gonijo vodo v kotelj, zato teče tudi iz cevi nepretrgani curek. Pri gašenji ognja mora v čebru vedno dosti vodč biti. Zovoljo tega mora pri požaru dosti ljudi biti, da vodo donašajo in dovažavajo, da se brizglja napoljnuje. (Brizgljo naj učitelj še obširnejše razlaga, ter naj jo učencem kot koristno napravo posebno priporočuje. Vsaka občina naj bi imela svojo glasilno brizgljo). Nov učni pomoček. za poštevanje, razštevanje i metrično mero prodaja pisatelj A mi rej /iiiiiiarrič, na Banjšicali — pošta: Kanal (Canale — G dr z) — po 58 krajcarja. Ta „ Ključ" je zložen iz 100 kvadratnih centimetrov postavljenih v vrste, pa odpira s temi in kaže pogledu šolskih otrok najbolj potrebne resnice poštevanja, razštevanja i metrične mere. Na zgoranjem koncu navpičnih vrst so vpisani poštevanci; na levem koncu povodnih vrst so vpisani poštevalci; tam pa, kjer se križajo vrste poštevancev z vrstami poštevalcev, so vpisani dotični poštevki. Meter (— 3T637496 ') se razdeli v decimetre, centimetre, milimetre. „ Ključ" ima to glavno razdelitev. Njegovi kvadratni centimetri naredč en kvadraten decimeter, po kterem se uči meriti planjava. Edna preseklica (diagonala) tega kvadrata I I 1X1; 1:1. I 1 2 3 4 5 G 7 8 9 10 2 3 4 G 8 10 12 14 16 18 20 G 9 12 15 18 21 24 27 30 4 8 12 IG 20 24 28 32 3G 40 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 6 12 18 24 30 36 42 48 54 GO 7 14 21 28 Ov G' 42 49 56 63 70 8 16 24 32 40 48 56 64 72 80 9 18 27 36 45 54 63 72 81 90 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 1 S '%■ Si I 1 UL iti cm. ((! M ;t: -|- 1 metr. = 10 decimetr. 100 centimetr. = 1000 millimetr. yii jjf ^sta^g(efeteis^®^^s^^asisčstsfeSalsasfeisfefeie!sssc®^isfeteteia^ razkazuje kvadratna števila: 1, 4, 9, 10, 25, 30, 49, 04, 81, 100; druga preseklica pa dokazuje, da 5 x 0 = 0x5, 4 x 7 = 7 x 4, 3 X 8 = 8 x 3, 2x9 = 9x2, 1x10 = 10x1. In te dve preseklici stvorite znamenje poštevanja. Kaže se to-raj tudi tu neka vzajemnost.*) A. Ž. Dopisi. Iz Kranjskega. O tem so bile že pogostoma pritožbe, da so okrajni šolski nadzorniki profesorji srednjih šol ali pa duhovniki. Prvi in zadnji ne poznajo natanko bitstva ni vseh okoliščin narodnega šolstva in učiteljstva. Prvi so po navadi razun tega v preveliki meri prijatelji nemščine in nemške politike, ktere reči vrivajo našim šolam in učiteljem. Poslednji so pa veči pospešetelji vere in veči prijatelji duhovnikov, nego šolstva in *) Stavce nam jo tukaj premajhen kvadraten decimeter sestavil; »Ključ* ga predstavlja v pravi meri. Vredn. učiteljstva. Temu v dokaz sledeče o okrajnem š. nadzorniku duhovniku okraja J.: Od 10. m. m. nadzoruje on naše šole. Kakor pa se iz njegovega obnašanja vidi, on prav za prav le ,,du-hovnije“ obiskuje, kamor ga vsikdar najprva pot pelje. Tu se pa toliko časa,; zamudi, da večkrat na šolo popolnoma pozabi. Pri meni se je zgodilo, da je vsled predolge pojedine v „farovžu“ v šolo prišel še le 10 minut po minolib šolskih urah. K sreči njegovi sem ta dan šolski poduk malo potegnil, če ne, bi bil nadzornik zastonj prišel. Enako dela tudi pri vizitacij v drugih krajih, in povsod se najbolj z duhovniki meni in v „farovžu“ se naj-dalje časa obotavlja. Učitelja in šolo komaj pogleda, marveč je graja in zasmehuje pri duhovnikih. Ta gospod pa tudi pri svojem nadzorovanji agituje za znani šolski list v Ljubljani, kise pod novim vredništvom poteguje za pravice cerkve in duhovnikov bolj nego za pravice šole in učiteljev. Sicer pa to ni nič čudnega pri tem šolskem (!) nadzorniku; kajti lani seje proti mnogim duhovnikom izrazil, daje nadzorništvo le iz tega vzroka prevzel, da sc v tem okraju nove šolske postave ne bode mogle postavno izpeljati. Iz Istre. Na našem prečudnem, znamenitem polotoku z otoci vred je vse polno srednjih šol. Osnula se je sedaj tretja nižja gimnazija, tudi drugo učiteljsko izobi aževališče, od popred so pa uže tri nižje realke, navtična šola itd. To mora ljudstvo na visoki stopnji omike biti, si kdo misli, ako navedene šole in število prebivalstva v poštev vzame. Istra ima namreč nekaj nad 200.000 stanovalcev; Kranjska, katera ima nad polovico več prebivalcev, ima manj srednjih šol. Kmalo bodemo imeli v vsakem kotu gimnazijo, učit. izobrazevališče, in to zavoljo tega, ker Italijani vedno uaglašajo, da nimajo s čim svoje deca drugam v šolo pošiljati. Vlada jih verno sluša. Kakor sem enkrat v „S1. N.“ poudarjal, še vseučilišča manjka bogato nadarjenim Istranom; in to bodo naši Lahoni preje imeli, nego Slovenci. — Nij vse zlato, kar se sveti. Število srednjih šol nij merodajno, in ne sodite po teh izobiaženost in omiko istrskega t ljudstva. Kajti po dosti onih šolah, sedijo vsi u-čenci v eni klopi, na učiteljskem izobrazevališču v Rovinju so 3 pripravniki; v Kopru dosedaj še nobenega, pa izgovarjajo se, ka nijso tu šolo še odprli, a kljubu temu je letos pri pomladnem izpitu komisija, vse kandidate (8) vrgla, kateri so se k spraševanju za učiteljsko sposobnost oglasili. Morebiti se je hotela ta c. kr. komisija s tem činom proslaviti? Slab začetek! Po italijanskih gnjezdih (mestih), pa tudi po slov. vaseh, stanujejo kmetski ljudje. Kmetski mestnjani ne pošiljajo svojih otrok kar nič v šolo; v omenjenih mestih še ne obstoje narodne šole za prosto ljudstvo. Mej slovenskimi kmeti je vendar sem ter tje kakova šola. V Istri se tedaj čudovito znamnje vidi, ka je mestnjan neizobražen, neznajoč čitati; a kakov kmet iz de- žele pa je vsaj nekoliko omikan, kolikor si je mogel v sedanjih okoliščinah omike prisvojiti. Tudi Italijani po mestih prav malo za šole skrbe, le vlada jim vzdržuje učilišča. Na dvoraz-redni šoli v Isoli dajejo Italijani prvemu učitelju (vodju) 240 gl. Drug učitelj, nek konte (grof) brez denarja in vrli tega brez pedagogične šole dobiva na leto 180 gl. Kavno tako slabo, vendar ne tako, je med nami slovenskimi učitelji v Istri, kar se tiče plač. Izjaviti moram prežalostno, tužno vest, da narodni učitelji v Istri ne dobivajo še svojih plač iz okrajnih blagajni c, ter v obče njih plače nijso še vredjene in dotične postave ne sankcijonirane. Največ krivde na tem nosi deželni šolski svčt. Tu si je neka temua duša (Clesius) hotela prilastiti oblast do imenovanja učiteljev. Deželni odbor pa se je ostro uprl tej arogantni terjatvi. A vspeh tega je : učitelji obeh na-rodnostij trpimo, in vslcd tega, kar je naravno, gotovo ne moremo vspešno k razvitju šolske omike sodelovati. Jest nisem sedaj uže sedem mesecev niti počenega vinarja od svoje plače prejel; srenja me noče izplačati, ker se izgovarja: „užitninski davek so jako povišali, naj vas dežela plati11. Tudi sem se v tej zadevi na vse urade kakovih dvajsetkrat pritožil, dvakrat tudi na ministerstvo uka in — udobil sem namesto plače „Ordiue di pagamento", plačati denarno kazen, vender le 5 gl., ker nisem stavil koleka na prošnje. Pre-računil sem, da bi moral najmanj 60 gl. kazni plačati, zarad kolekov; torej finančna gosposka nij dosledna. Istrske šole so enake osedlanemu konju, kateremu manjka jezdeca. Nij duše, da bi se tega šolstva resno oklenila in je-gove vajeti v roke vzela. Deželni odbor si prizadeva, kolikor toliko šolam in učiteljem ugajati; ravno sedaj je odločil 14.343 gl., da so hitro izplača onim učiteljem, kateri nijso svoje zaostale plače še prejeli; se ve da, ta denar se bode na račun srenje doličnim učiteljem izročil. — Ogledimo si bolj natanjč-neje deželni šolski svčt. V Poreču ima svoj sedež, nekje v stari kuhinji, vse njegovo pohištvo je, „cna polomljena miza“. Lansko leto nij imel ta šolski svčt osem mesecev nobene seje. Po pravici trdim, da vegetira (ne vem, če udje po dietah pra-šajo), ne dela nič, in nasledek temu je, da nobeue prošnje nikdar ne reši. Dokazov imam dovolj , naj navedem enega. — Minulo leto smo bili učitelji koperskega okraja dvakrat k učiteljskemu zboru v Koper pozvani. Uže pri prvem zboru smo naglasili vkupno, Slovenci in Italijani, naj se nam stroški, katere taki zbori prizadenejo, povrnejo; obljubilo i odmerilo seje od vsake milje hoda 1 gl. in za dan 2 gl. — Pri drugem zboru smo stavili slovenski učitelji predlog, naj bi se nam iz več razlogov, posebno zarad jezika dovolila posebna seja. Italijanski učitelji so se protivili temu, in iz tega vzroka smo izstopili iz onega.zbora nekateri učitelji; ostalo je v njem poleg Italijanov še pet sl. brezznačajnikov. Kmali potem sem naredil račun, kakor je bilo zaukazano, in podal okrajnemu šolskemu svčtu, ter prosil, naj mi stroške za pot in dnevnino v znesku 20 gl. pri dveh učit. zborih poplača. Pretekel je mesec, dobil nisem nič; torej zopet obnovim prošnjo. Hasnile uijso nič, tudi obnovljene prošnje na dež. š. svet. Po preteklem pol letu grem srdit s tožbo na sodnijo, iu ravno srečam okr. nadzornika, kateremu povem moj namen. Nij mi dopustil izvršiti sklep. Pelje me k glavarju, in dali so mi gospodje le 10 gl. izgovar-jaje se, da družili 10 gl. ne dobim ne jest, ne drugi slov. učitelji, ker smo iz učit. zbora pobegpoli; še zažugali so, ka nas bodo tožili; ali do sedaj nij od te tožbe sledu. Pritožil sem se za ostalih, pravično pripadajočih 10 gl. na deželni š. s. velikokrat — a vse brezvspešno. Tožil bi gotovo pri sodniji, pa — trebalo bi kolekov. Drugikrat bodem nadaljeval o okr. š. sv. in popisal bodem našega š. nadzornika, kateri je zares uzor vseh družili nadzornikov na Slovenskem. *) Iz Rajhenburga. Kdor pozna naravno, snovanju društev nepnlično, vzdržavanju in vspešnemu delovanju jako ovirno lego okrajev Kozje, Sevnico in Brežice, so mora toliko bolj čuditi gorečnosti in marljivemu delovanji, skoz in skoz napredku šolstva uuetim učiteljem omenjenih okrajev, kajti vsim oviram in zaprekam se je osnovalo tu učiteljsko društvo, koje se bolj in bolj utrjuje in da — že celo v svojem delovanji čilo napreduje. 3. junija dopoldne smo se zbrali v Podsredi in od tod se podali proti kake l/2 ure na goro oddaljenem gradu kneza Win-dischgriiz-a, kjer nam je bila na prošnjo našega velevrlega okrajnega glavarja velika in lepa sobana k zborovanji pripravljena. (Na omenjeni grad se nekteri zgodovinske imenitosti mi-nolih časov naslanjajo.) Prav prijazno nas sprejme ondošnji gospod oskrbnik in skazuje znamenitosti grada i njega okolice. Ob 11. uri prične zborovanje predsednik, c. k. okr. šol. nadzornik gospod Jamšek pozdravlajoč vse nazoče „dobro došli“, ter poroča potem, da pri zadnjem našem shodu na Vidmu k društvu pristopi vši gospod c. k. okrajni glavar denes ne pride, ker je vsled svojega pismenega poročila službeno zadržau. Potem je gosp. J. Ulčar, bivši provizor v Dobji, ondi zdaj kot stalno potrjeni navadno prisego prisegel. Temu pak sledi daljši govor o uravnavi ljudske ali narodne šole po zgodovinskih datah, kojega je na občno zadovoljnost v nemškej besedi razvijal gospod T. Derujač, voditelj in učitelj trirazredne narodne šole v Sevnici. Zdajci pak poprime besedo gospod predsednik o zemljepisnem uku v naroduej šoli, in sicer v gladkej slovenščini. Ou obžaluje, da se je do sedaj po nižjih šolah in pripravnicah tako *) Prosimo. Vredn. malo na ta prevažni in zanemivi uk ozir jemalo. Govornik raztegne zemljevid zelene Štajerske, ter jo, navajaje sredstva in načine vspešnemu učenju, prav določno in umljivo popisuje in z Dr. Razlagovem besedami: ,,Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj!“ uname med poslušalci navdušena, nekava nježna čutila in strogo pozorno pazljivost, koja je skoz in skoz sprem-ljevala njegov govor. —' Ker je manjkalo dveli poročevalcev, se je seja končala o ’/2 1 ure popoldne. Dva gospoda od skupščine voljena izročita gosp oskrbniku našo iskreno zahvalo z namenom, da jo naznanja svitlemu knezu Windiscligraz-u, ker nam je v zborovanju pripustil sobane v svojem gradu. Vrnivšim se iz grada pridejo naproti ravno došla — maujkojoča poročevalca gg. P. in O. in učiteljica gospodična T., koje je, med hribi se vozeče, slaba cesta zakasnila. Brez ovira je društvo vzelo njuno dobro voljo za čin. — Bratovsko, da prav milo je bilo videti, ko so si učitelji pri skupnem obedu zbrani pri prijazno postrežnem gostilničarji Simonišek-u, koji , ne nad-jaje se toliko obilo gostov, ni imel dosti točaric in strežajev, res prav po domače eden drugemu stregli in se zabavali. Največja hvala gre v tem oziru ondošnjemu gosp. Vezenšek-u. Ker so eni želeli do vlaka priti v Rajhenburg, se nam je bilo^ prehitro posloviti. Prihodnje shod bode 3. julija v Sevnici. Želeti bi bilo, da nas takrat tudi novoizovljeni, svojega posla popolnoma zmožni gospod pevovodja s kakim lepim pevskim zborom iznenadi, kar je zarad njegove bolehnosti zdaj izostati moralo. V. Jarc, zapisnikar. Razne novice in drobtine. (Mariborsko učiteljsko društvo) jo vlada razpustila za-rad zaupnice Robies-u. Vsled tega ne bodo letos v Mariboru zbora štaj. »Lehrerbunda." (Kmetijska s o 1 a z a u č i t e 1 j e) bode v letošnjih počitnicah v Gradcu. (Kranjski učitelji) bodo imeli od 25. avg. do 27. sept. v Ljubljani napredovalno izobraževalni tečaj. (»Narodna škola“) se imenujo novo društvo hrvatskih in slavonskih učitoljev v Zagrebu. Za svojo častne ude je razen drugih jugosla-venskih šolnikov volilo ti-le slovenske učitelje: Andreja Praprotnika, Ivana Tomšiča in Ivan Lapajne-ta. Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem. Na Štajerskem: Podučiteljski službi v Ormužuin Veliki nedelji s 360 in 300 ter stanovanjem do 10. julija. Na Koroškem: Uč. služba v Bistrici v Rožnem dolu s 400 gl. na okr. š svet v Celovcu. Listnica: G. V. J. c. v R.: Ne zameri, ni bilo mogoče preje! G. dopisniku iz ormužkega okraja: Ni bilo prostora, za ta list, prihodnjič gotovo. G. Bonin iv Rojana in eden jegovih kolegov nam pišeta, da je g. B. bolj še svoj izpit napravil, kakor jo pisal dopisnik iz Istri j e v 16. štev. »Učitelja." Prav jo. Založnik J. Lapajne. Za vredništvo odgovoren F. Breier. — Tisk „Narodne tiskarne1* v Mariboru,