OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * kJemo vsakorrsin« tiskovine EN A KO PR AVN OST EQUALITY NEODVISEN' DNEVNIK. ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds xxxvii.-leto XXXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 26, 3954 ŠTEVILKA (NUMBER) 103 VcO greh J°HN MLATKOVIČ Prošlo soboto je umrl v Haw-ornden državni bolnišnici, kjer Je nahajal zadnjih 15 let, Mlatkovič. Preje je . v Warrensville-u " v South Euclid, O., ter je de- Co 5? American steel a Wire fa°r ma je bil iz vasi Pristova, D ^ SV' Križ Pri Kostanjevici na ^f»enjskem, odkoder je prišel Ameriko leta 1910. Bil je član sJJStva. Warrensville št. 31 ca 1Q 2'ena Anna umrla mar* kak lGta' Ne ve se če ima tu sorodnike ali ne, dasiravno govorice, da je imel dva brata Pot J SeStre" P°Sreb se vrši v c'k zjutraj iz Grdinovega po- l eb"ega zavoda, 1053 E. 62 St., a Pokopališče Calvary. V ^dnje slovo g ^lanstvo društva V boj št. 53 _ . ' je prošeno, da pride no-p, v ^eletov pogrebni zavod na Um i zadnjo čast nil/ GmU ^anu in bivšemu taj-Se U' Ant0«u Dolinarju, ter da " Jutri p0 možnosti udeleži nje-g0Veša pogreba. zadnje vesti "^''Samf 'ts^Fmidfcaos bil Slano- Temperatura je ^ a ,(V 22 stopinj. Tudi je padla j. a Ila ameriškem severovz-n 0h'<> ni bila prizadeta. Da-stT b° najvišja temperatura 72 ^ najnižja pa 50 stopinj. a bo jutri zaželjeni dež. fla^ W Yorlfu je danes važen VoV dveh ozirih. V družbi New sk . C<*ntral gre za to, katera delničarjev bo prevzela stvo največje ameriške že-zniske družbe. VažneJše pa so volitve v I>r- t'0rSketn pristanišču. 25,000 Va? •ni!kih dp,avcev> ki nat0" la 1)0 konec raznib ne-0S« v največjem pristani---ta v New Yorku, nered-šn i Pa 80 se dogajale pod prej-strJ°v Unijo. 2,500 newyorskih ^ aznikov je na licu mesta, to-J stražnik na 10 delavcev. Vp„ . — Polit- -U imel ^jo zunanji l(i . "ni odbor spodnje zbornice, priJfi sp5eJ«l važen sklep, da ne sku -0^ Pristopa Francije k bi 'p"1 ^P^no-evropski obram-j>" 0reJ> proti skupni zapadni del nem*ko-francoskim so-nar°Va^m. Končno besedo ima zbornica ali sklep kot ;n J<' za francosko razpoloženje stal«ost vlade Laniela zelo znacUen. ziin I>ariZ11 nahaja francoski rtauHnJ!. minister Georges Bi- sebo" • JC Priletel 11 ženeve- S nist' prineso1 Predlog komu-slo 7 V Indokin«. da bi tam pri-kina ° Premi.rja' če se vsa Indo-Laos Z tremi pokrajinami ra/(1' (_ambodija in Vietnam, Wonniwj ^ VZgl6dU KorCje-Camholr- pokra»in I-aosa in tem S| .J0. grozijo, da bodo v l1caju zapustili ženevo. 400 komunističnih divizij! 20,000 bojnih letal! PARIZ, 25- maja—Britanski maršal Viscount Montgomery je namestnik vrhovnega poveljnika vojaške organizacije NATO. Montgomery je mnenja, da bi komunistični blok v slučaju splošne mobilizacije lahko postavil na noge, in to v 30 dneh, 40 divizij, Sovjetska zveza sama pa da trenotno razpolaga z 20,000 bojnimi letali. Prednost teh bojnih letal je ta, da so po večini brza letala, ki letijo s hitrostjo lovcev. Sovjetski blok se pripravlja za slučaj vojne posebno na atomskem, kemičnem in biološkem polju. Od leta 1947 do danes je Sovjetska zveza držala pod orožjem stalno 175 divizij. Sovjetska zveza je svojo vojno silo mehanj-rala in jo napravila gibčno. Sovjetska zveza in njeni evropski zavezniki imajo sedaj pod orožjem šest milijonov vojakov, katere pripravljajo na bojno pripravljenost z odličnim vojaškim vežbanjem. Sovjetski vzhodnoevropski zavezniki imajo sedaj pod orožjem kakih 80 divizij, število oborožene sile pa so od leta 1947 dalje skoraj podvojili. Sovjetska zveza ima sama v Vzhodni Nemčiji 22 oklopnih divizij, 60 njenih divizij pa je nastanjenih v zapadni Rusiji in po državah vzhodnoevropskega satelitskega bloka. omenjeni se nahajajo v nevarnosti, da bodo od komunistov zajeti, ako se ne izvrši pravočasno koncentracija antikomunistič-nih oboroženih in civilnih sil, ta koncentracija pa bi pomenila, da so Francozi prepustili komunistom nova ozemlja in nove postojanke. Tudi ena slika iz Indokine. Vojaška moč v Indokini Trenotno gre za mesto Hanoi na severovzhodu pokrajine Vietnam, katerega hočejo komunisti zavzeti za vsako ceno. Francozi prinavajo, da se ob izlivu tako imenovane Rdeče reke, ki ima več izlivov, odtod tudi ime delta, kakih sto tisoč gverilcev, tem pa prihaja na pomoč kakih 30,000 komunistov, ki se pomikajo proti mestu Hanoi iz območja trdnjave Dien Bien Phu, katero trdnjavo so, kakor znano, zavzeli. Francosko vojaško poročilo dalje navaja, da je domača morala pod ničlo. Gre za domače prebivalstvo, ki je sicer antikomuni-stično, pa tudi antifrancosko razpoloženo. V civilni upravi Indokine se napoveduje splošna zmešnjava. Kakih 160,000 francoskih vojakov je raztresenih po raznih postojankah. K temu je dodati kakih 80,000 francoskih civilistov in vojsko 200,000 mož, ki je sestavljena iz vseh narodnosti, tudi iz tujske legije. Vsi Budimpešta-Moskva BUDIMPEŠTA, 25. maja — Madžarska komunistična stranka ima svoj letni občni zbor. Sovjetska zveza je dala temu zborovanju posebni povdarek. Na občni zbor stranke je prišel iz Moskve maršal Vorošilov, ki je predsednik Sovjetske zveze, z drugimi besedami, formalni državni glavar. PROTI DRAGINJI . . . V Chicagu so hoteli priti do znižanja cen mleku na svojevrsten ivširi. Neznanci so vdrli v pet trgovin z živili in vršili v notranjih prostorih prava razdejanja. Sled gre za tem, da so hoteli izsiliti znižanje cen mleku, ki ima v Chicagu različno ceno. Nekaj trgovin prodaja galon mleka po 92 centov, druge zopet po 69 oziroma 58 centov. Himen Preteklo soboto sta se poročila Miss Violet Vogrin, hčerka poznanih Mr. in Mrs. Martin in Mary Vogrin iz 19603 Shawnee Ave., in Mr. Edward Rupena, sin Mr. in Mrs. Joseph Rupena iz 18518 Glenfield Rd. Po poroki se je vršila poročna slavnost na domu ženinovih staršev, nakar je mladi par šel na ženito-vanjsko potovanje v gorovje v Pennsylvaniji, spotoma obišče pa tudi mesto New York. Bilo srečno! Seja Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja Norwood Community Council v prostorih St. Clair Recreation (kopališče) na 6250 St. Clair Ave. Vabi se vse prebivalce v naselbini, da se je gotovo udeleže, ker bo na dnevnem redu več važnih zadev, tikajočih se naselbine. Izgubil je en čevelj . . . Clevelandsko okrajno sodišče ima opravka s temle slučajem: Stražnik je v zapadnem delu Cle-velanda prijel Harveya Moorea, ki je postopal po ulicah, na nogi pa je imel le en čevelj. Drugi čevelj je zgubil, ko je napadel neko 16 letno deklico, pa je moral po> begniti. Pravi, da deklici ni ho tel delati silo. Zdravje si ji zboljšuje Mrs. Jennie Gorjup, bivajoča na 13417 Belgate St., Baldwin Park, Calif., je sedaj na okrevanju. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za darila, obiske in voščilne kartice, ki jih je prejela tekom bolezni. Vsem pošilja svoje najlepše pozdrave. V Ženevi nespremenjeno ŽENEVA, 25. maja — Važen politični dogodek je bil ta, da je kitajska delegacija zavrnila predlog predsednika indijske vlade Nehruja, da se takoj ustavijo sovražnosti v Indokini, kakor tudi pogoje, pod katerimi naj v Indokini pride do premirja. Po povratku britanskega zunanjega ministra Edena v Ženevo se trdi, da hoče zapadni blok zadevo Indokine po vzgledu Koreje spraviti pred forum Združenih narodov. V VRTINCU MEZDNIH POGAJANJ V mezdnih pogajanjih se nahaja jeklarsko podjetje Republic Steel Corp. Gre za 55,000 delavstva, od katerih odpade na Cleveland kakih 10,000. Sedanja mezdna pogodba velja do 30. junija. Delavci zahtevajo višje mezde, garantirano letno plačo, boljše pogoje ko gre za pokojninski fond in za stroške bolezni in zdravljenja ter dosledno izvedeno načelo "union shop," to je, da delavec, ki dela pri podjet- ju, pristopi po gotovem času dela k uniji, ali pa pri podjetju ne dela več. Drugo važno mezdno gibanje je v podjetju General Electric Co., ki zaposluje v celoti 225,000 delavstva, od katerih je kakih 7,500 v elevelandskem območju Povprečna mezda pri tem podjetju znaša $1,88 na uro. Tudi ta delavska unija zahteva višje mezde, a glavno — garantirano letno plačo. ZAPOSLENOST— BREZPOSELNOST V ANGLIJI Pri nas doma v Ameriki pravi uradna statistika, da je pravih brezposelnih okrog 3,500,000. Delavske unije dodajo še en milijon, tako, da bi se število brezposelnih vrtilo v Združenih državah okrog 4,500,000. Anglija je bila po zadnji vojni v mnogih ozirih odvisna od Amerike. Prvič dolgoročno posojilo, drugič vojaška in gospodarska pomoč v okviru Marshallovega plana. Kje stoji danes Velika Britanija v svojem gospodarstvu ? V produkciji jekla, avtomobilov in kmetijskih proizvodov je postavila rekorde. Produkcija čevljev je doi-segla predvojno produkcijo in ima Velika Britanija na zalogi 8,500,000 parov čevljev za izvoz. Meseca marca 1954 je bilo dovršenih več kakor 33,000 stanovanjskih hiš. Tudi produkcija premoga se bliža normalni stopnji. V Lincolnshire je središče angleške industrije jekla. Tam je zaposlenih 15,000 delavstva. Med nezaposlenimi jeklarji jih je le—osem, pa še ti so samo delno nezaposleni. V pokrajini Wales, ki je bila v Veliki Britaniji znana kot slabo zaposlena, znaša število nezaposlenih sedaj le—dva odstotka. Pa tudi ta dva odstotka v najslabših krajih kot je Wales pomenita za današnjo Veliko Britanijo veliko. DISKRIMINACIJA PADA M CELI ČRTI; KDAJ IZGINE IZ DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA! AMERIŠKI JUG NAJ SE PRILAGODI NOVIM ČASOM! BURKE JE NAŠ! Mogočna delavska unija A.F.L. oblačilne stroke je soglasno odobrila sklep, da se bo pri volitvah zavzela za senatorja Thomas A. Burkeja kot delavskega kandidata za senatorja države Ohio. Mezde višje— tudi voznina! Clevelandski vozniki avtobusov bodo dobili s 1. julijem 13 centov več na uro. Cleveland Transit Sistem bo plačala voznikom na leto $1,300,000 več plače. Odkod vzeti sredstva? Podjetje, ki je last mestne občine, trdi, da nima drugih virov na razpolago in bo torej s 1. julijem prisiljeno, da poviša ceno voznim listkom. Novi tajnik Pri društvu Ilirska vila, št. 173 ABZ bo s 1. junijem 1954 prevzel tajniške posle Albin Lipoid, 1001 E. 71st St., Cleveland, 3, Ohio. Sedanji tajnik Raymond Yakos bo konci maja oddal svoj urad nasledniku, ker je preveč zaposlen pri svojem eksistenčnem delu. Nekaj pregleda: 17 ameriških držav ter dis-trikt Columbia zahtevajo po dosedanji zakonodaji, da posečajo črni otroci posebne šole. 16 držav prepoveduje ločevanje šolskega pouka v javnih šolah po plemenih. 11 držav se v to vprašanje ne vtika. Štiri države imajo zakonodaje, ki prepuščajo to vprašanje v rešitev krajevnim oblastem. Če gledamo na države, ki imajo zakonito ločevanje v javnih šolah, potem je zanimiva primera med črnimi in belimi otroci. Naj podamo tabelo: Alabama ima v javnih šolah 383,700 belih, 203,700 črnih otrok. Arkansas ima 268,200 belih, 82,600 črnih otrok. Florida ima 344,300 belih, 112,500 črnih otrok. Georgia ima 430,000 belih, 207,600 črnih otrok. Kentucky 446,900 belih, 30,-700 črnih otrok, (procentualno vzeto le 6.4 ri ) Louisiana 276,700 belih, 169,-000 črnih otrok. Mississippi ima 244,600 belih, 226,900 črnih, zadnjih skoraj polovico. Severna Karolina 576,100 belih, 239,900 črnih šolskih otrok. Južna Karolina 244,900 belih, 182,400 črnih šolskih otrok. Oklahoma 373,100 belih, 31,-700 črnih, torej nizek odstotek. Tennessee 496,600 belih, 97,-900 črnih šolskih otrok. Texas 1,079,100 belih, 176,-500 črnih šolskih otrok. Virginia 416,400 belih, 140,-400 črnih šolskih otrok. Distrikt Columbia 44,800 belih, 59,000 črnih, zadnjih je torej večina. Črnci trdijo, da so stroški za šolanje njihovih otrok daleko pod stroški, ki bremenijo razne javne blagajne za šolanje belih šolskih otrok. Če naj se odpravi razlikovanje in naj bodo šolske zgradbe dostopne vsem, bo treba torej novih poslopij, potem bo naravno treba novih kreditov, ti krediti pa so najnižje ocenjeni z $1,850,000,000. Odkod vzeti ta denar? Če gledamo na bele in črne šolske otroke in njihovo šolanje, potem je z razsodbo vrhovnega sodišča v Ameriki na splošno prizadetih 11,000,000 šolskih otrok, od teh osem milijonov belih in tri milijone črncev. Drugi programi za enakost! Ločevanje črncev se je izvajalo v privatnih klubih, na potovanjih, na železniških postajah, na avtobusih in cestnih železnicah. Razlikovanje se je delalo po hotelih, po gledališčih in restavracijah, javnih parkih, na kopališčih, v stanovanjskih vprašanjih, pri iskanju službe in tudi pri volitvah. Večino teh vprašanj rešujejo države, pa tudi občinske'uprave v svojem območju. Več kot polovica ameriških držav prepoveduje poroko med črnim in belim plemenom. Vrhovno sodišče se do sedaj v to vprašanje še ni spuščalo. Na polju družabnega občevanja med belci in črnci je še mnogo dela. Znani črnec dr. Bunche je dobil znano Noblovo nagrado za mir, ker je v imenu Združenih narodov uspešno posredoval v Palestini, toda pred nekaj leti ni dobil v Washingtonu prenočišča v hotelu, čigar lastnik je bil belec. Črnci računajo, da se bodo šolske reforme, to je enakost plemen po šolah kot logična posledica sodbe vrhovnega sodišča izvedle v prakso v jeseni leta 1955. Med ameriškim vojaštvom bo diskriminacija v kolikor se nanaša na vojaške šole in akademije, prenehala meseca septembra 1955. To je dekret predsednika Eisenhowerja. In volilna pravica? Na ameriškem jugu je do nedavno tega veljalo, da smejo iti na primarne volitve le belci. Vrhovno sodišče je te postave razveljavilo. Leta 1930 so imeli črnci registriranih okrog 300,000 jo na jugu več kakor.en milijon, volilcev in volilk, danes jih ima- Vprašanje volilne pravice je važno. Ameriški jug se smatra za demokratsko trdnjavo, čeprav pri zadnjih predsedniških volitvah ni šel strnjeno za Adlai Ste-vensonom, marveč je glasoval v zelo velikem številu tudi za Eisenhowerja. Črnci bodo kot vo-lilci imeli pri volitvah precej važ- I no vlogo in bo tudi važno, za ka-I tero stranko se bodo odločili. Če i bodo dobili na jugu vse družab-'; ne in državne pravice, računajo, •: da bo leta 1956 registriranih naj-l manj tri milijone črnih volilcev in volilk. PRIPRAVA NA POROKO . . . V mestu Hagen v Zapadni Nemčiji je neki 21-letni ženin stal pred poroko, ki naj se vrši naslednjega dne. Bil je brez sredstev. Treba je bilo pripraviti 1 nekaj za pojedino. Ženin se ni ' premišljal dolgo. Vlomil je v tr-1 govino, tam pokradel nekaj likerjev, peciva, kave in drugih potrebščin. Zasačen na licu mesta, je prišel pred sodnika, ki ga je obsodil na tri leta zapora. Ker ' je bila njegova preteklost čista ' in ker je stal pred poroko, se je ' kazen izrekla kot pogojna. V JEKLU NA BOLJE? NEW YORK, 24. maja—Ker je v dveh velikih jeklarskih podjetjih, to je Far West ter Birmingham narastla izraba kapacitete za precejšnje odstotke, se je na splošno dvignila izraba kapacitete v tovarnah jekla od 68 odstotkov na 70. Tudi sicer se javlja, da je v jeklarnah več na-1 rodil. Glasilo jeklarn trdi, da gre ' za normalni pojav, ne pa za j strah prec>- morebitno stavko v jeklarnah ali celo pred ameriško vojaško intervencijo v Indokini, j pa bi se morali zalagati z je-| klom. Iz bolnišnice Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnila Mrs. Mary Walter, . 20351 Naumann Ave., ki se zah-i valjuje vsem prijateljem za obiske, darila in številne kartice, ki . i jih je prejela. Prijatelji jo sedaj .! lahko obiščejo na domu. Ženski odsek farme S.N.P.J. ' i V četrtek zvečer ob 7.30 uri 1 se vrši seja Ženskega odseka i farme S.N.P.J. v Slov. del. domu ■s na Waterloo Rd. Seja je važna radi piknika, ki ga odsek priredi, ■! zato se prosi vse članice, da se udeleže. Miss Geraldine Ustar Mr. Louis Pierce bolnišnice. Mr. Pierce poseča Western Reserve univerzo, kjer bo prihodnjega septembra gra-duiral v tečaju Physical Chemistry. Poročna slavnost se vrši zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., nakar se mladi par poda na ženitovanjsko potovanje v New England States. No-vopročencema čestitamo in jima želimo vso srečo v zakonskem i življenju. V soboto, 29. maja se poro-, čita ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida Miss Geraldine Ustar in Mr. Louis Pierce. Nevesta je hči Mr. in Mrs. John in Helen Ustar iz 6301 St. Clair Ave., ženin pa je sin poznanih Mr. in Mrs. John in Angela Pire iz 539 E. 123 St. Miss Ustar je poklicna bolničarka. Graduirala je iz St. Alexis bolni-čarske šole in sedaj je uposlena v kirurškem oddelku omenjene! WASHINGTON, 25. maja—Tudi nadaljnje razsodbe ameriškega vrhovnega sodišča so šle za tem, da se diskriminacija v Združenih državah vsaj formalno popolnoma odpravi. Tri države juga napovedujejo odpor. Največji nasprotnik odprave diskriminacije je governer države Georgije, ki je znova napovedal, da se bo uprl tudi oboroženi sili zvezne vlade, če bi ta. v njegovi državi skušala odpraviti diskriminacijo. MLADI PAR SE POROČI V SOBOTO STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznažalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)___ .$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. BELEC PODNEVI—ČRNEC PONOČI (D Trdimo, da nas dogodki prehitijo kar čez noč. Tako hitro živimo. Dogodke pa spremljajo velike družabne in politične spremembe. Ena teh velikih političnih sprememb po prvi, zlasti pa še po zadnji svetovni vojni, je borba za odpravo kolonijalnega gospodarstva. Postojmo pri Angliji in povdarimo nekaj značilnosti, ki so lastne samo Angležem, odlikujejo pa zopet samo Angleže. Poročali smo o potovanju britanske kraljice Elizabete II. To potovanje je trajalo polnih šest mesecev in Elizabeta je morala obiskati dobesedno vsak kolonijalni kotiček angleške kolonijalne prekomorske posesti. Polletno uradno potovanje vrhovnega predstavnika države pomeni tudi to, da je tega kolonijalnega posestva še nekaj, še precej. Računamo s potovanjem kot takim. Računamo z uradnimi ceremonijami, uradnimi obiski posameznih ustanov, društvenih prostorov, palač, sedežev podjetij, računamo tudi z raznimi prireditvami, ki so običajne ob takih prilikah. Vendar pa je doba šestih mesecev, ko je bila državna poglavarica zUria'j, pomenila, da je angleško prekomor-sko posestvo še vedno obsežno. Pomenilo pa je to potovanje še nekaj več! Britanci—Angleži so politično zrel narod kakor malokateri drugi. Proti koncu zadnjega stoletja so začeli opazovati, da s pravim kolonijalnim sistemom ne bo šlo več dolgo. Prvi glavobol jim je povzročila naša soseda Kanada. Šlo je za čim večjo samostojnost bivših kolonij in za Kanado so se oglašali drugi veliki kolonijalni teritoriji, katerim je London končno to samostojnost tudi moral dovoliti. Prišli smo do življenja, ki se je naprej odigravalo v tako imenovanih dominijonih, ki pa so še ohranili neke politične stike z Londonom. Pri tem naj naglasimo zanimivo dejstvo, da ni bila nobena bivša angleška kolonija spremenjena v nov državnopolitični samostojni položaj s silo orožja! Šlo je brez vojn, šlo je razvojnim, mirnim potom, s pogajanji, z razgovori in končno s kompromisi. Druga značilna poteza razvojnega življenja angleškega kolonijalnega gospodarstva pa je bila ta, da nobena prava bivša angleška kolonija ni v samostojnosti zapadla—komunizmu! Angleži imajo svojevrstno in, to lahko priznamo, tudi dosledno kolonijalno politiko. Pritegniti k vladi domačine, jih delati soodgovorne za vse, kar se v deželi dogaja, vendar pa na diplomatski način ohraniti prvenstveno vlogo Angležev, čeprav je domačini niti ne čutijo. V nekaterih kolonijah Afrike so začeli s poučevanjem o parlamentarizmu. Ce naj se tam uvede parlamentarno življenje, potem naj se to življenje že v naprej pozna. Parlamentarci, poslanci naj se izšolajo! Je pa ena država v zvezi britanskih dominijonov, namreč Južnoafriška zveza, ki je za Angleže, kakor tudi za Amerikance, sploh za ves svet lahko iznenadenje, ki pride čez noč. Politični položaj v tem angleškem domini-jonu je tak, da se trdi, da belec, ki ima za enkrat vso oblast v svoji roki, vlada sicer podnevi, gospodar položaja ponoči pa je črnec domačin, ker se belec ne upa iz hiš, iz uradnih prostorov. Napeto ozračje, kakor nad sodom smodnika. Vanj je vreči le iskrico, pa bo prišlo do strašne eksplozije. Tudi iznenada. Nas in svet zanima vprašanje, ali bo angleška politična modrost, kot se je izkazala druga, rodila zaželjene ir pehe tudi v tem pomembnem kraju, ki jo imenujemo Južnoafriško zvezo. Ali pa tem težavam tudi Angleži ne bodo več kos? V tej zvezi ne gre samo za boj med domačini črnci in belci, m,arveč med belci samimi, kdo naj prevlada? Ali potomci Nizozemcev znanih pod imenom Buri, ki so bili prvi evropski gospodarji tega dela Afrike, ali pa potomci Angležev, ki so v začetku sedanjega stoletja v znani burski vojni dobili oblast v svoje roke? L.C. UREDNIKOVA POŠTA OB 25-LETNICI KLUBA "LJUBLJANA" Menda je že res, da je petindvajset let poteklo, odkar je ustanovljen klub "Ljubljana." Kako leta hitijo. Človeku se zdi, da je bilo to pred desetimi leti. Res je, da smo bili takrat še mladi, polni razgledov in načrtov. Zato so nam razgledi in načrti pač lahka stvar, kadar smo oprli naša ramena ter šli na delo. Ideja bele Ljubljane je bila v naših prvih naseljencih, ki so prišli na Cvetno nedeljo leta 1901 samo pogledat, kako izgleda zemlja, na kateri so danes naseljeni prvi Slovenci v Euclidu. Ideje pa so že take, da ne zamrejo, ampak se nekoč pojavijo v ljudeh, ki jih uresničijo. To se je zgodilo leta 1929, ko je bil organiziran klub "Ljubljana." To je bil družaben klub, skupina veselih ljudi, ki pa je imela v svoji načelni smernici vedno dobro besedo za vsako narodno stvar, katero je podprla z velikodušnimi podporami. Seveda prva in največja pomoč je šla tedanjemu Društvenemu domu na Recher Ave. Vse to se nadaljuje do današnjih časev. Da, pred petindvajsetimi leti je bilo, ko je bil izvoljen za ljubljanskega strica umrli J os. Plev-nik, a za ljubljanskega župana umrli Frank Močilnikar. Za teto je bila imenovana Frances Rupert. Ti trije so nosili častne naslove, na katere so bili zelo ponosni. Predsednik je bil poznani in šegavi mož, Anton Vehovec. Tajnik, vedno delaven in vesten mož, Frank Rupert. Da pa so imeli člani zaupanje v gospodarsko stran Ljubljanskega kluba, dali so to odgovorno mesto trgovcu Frank Veselu. Zapisnike je odlično vodil John šešek. Vidna in postavna osebnost je bil Jas. Rotter, ki je povečini vodil oglaševanje. Pri tem delu so mu pomagali sledeči: Valentin Kuhar, Vincent Koller, Jim Ro-bič, J. N. Rogelj in Frank Turk. Ljubljanski klub je imel dobro publiciteto, spoznala ga je takoj slovenska javnost v Clevelandu in okolici. Kadarkoli je klub prirejal zabave, prihiteli so ljudje iz vseh krajev, da vidijo nekaj novega in domačega. Klub "Ljubljana" je imel dosti članov. Zapiski kažejo, da so bili delavni sledeči: Frank Žagar, sedanji predsednik doma. John Ivančič, Karl Rotter, Jos. Golob, Janko Robič, Louis Starman, Anton Golič in Josephine Bajt. To so bili tisti ljudje, ki so hodili po oglase za spominske knjige. Veliko vlogo je imel klub "Ljubljana" dne 1. in 2. junija 1929, ko se je vršila proslava mesta Ljubljana. Takrat je zapel Ljubljanski klub: "Stoji, stoji Ljubljanca," nakar je Anton ba, imel dober govor, v katerem je raztolmačil pomen te slavno-sti. Na semnju je igrala v soboto popoldne godba "Bled." Ljubljanski gulaš so servirali v gostilnah pri "Figovcu," Slonu" in "Tišlerju." Žejo so gasili v Škofovem kevdru." Največ pozornosti je napravila tekma, kdo bo imenovana kot "Miss Ljubljana." Nedelja, 2. junija, je prinesla višek pripravljene slavnosti. Že zjutraj ob osmi uri so se zbirali gostje in svatje, ki so prišli na ženitovanje, da počastijo ženina in nevesto. To je bila veselja in govorenja, gledanja in pripomb, prodno se je pričela povorka v bližnjo okolico. Na tej slavnosti je bil takrat tudi akademični slikar in profesor na ljubljanski gimnaziji, Božidar1 Jakac, ki je slikal poroko in ženitovanje mladega para: John E. Ivančič in Helena A. Koller. Zelo se mu je vse to dopadlo, da si Slovenci v Ameriki prikličejo v spomin šege in navade, katere so prinesli iz domovine. Na prireditvi je pelo tudi društvo "Adria." Predsednik kluba je imel takrat lepo zveneči naslov: Predsednik ljubljanskih meščanov. To so bili časi, ko je bil v Euclidu za župana C. R. Ely, prijatelj slovenskih nasljencev, ki so takrat imeli pretežno večino glasov pri volitvah. Kamor so Slovenci dali večino glasov, tam je bil izvoljen župan. Zato je na to slavnost tudi prišel župan Ely z namenom, da poroči zakonska kandidata. Imel je govor, v katerem je nazdravljal šegam in navadam, katere se prinesli Slovenci v Ameriko. Bodril jih je k resnemu delu, da si postavijo svoj skupen dom, kjer se bodo srečavali in gojili kulturno življenje. Po govoru župana je zaigrala godba "Bled" ameriško himno "The Star Spangled Banner" in "Lepa naša domovina." Nato je nastala prava tišina, ko je pričenjal župan Ely s poročno ceremonijo. To je bilo nekaj novega, nekaj nenavadnega, ko je bil par poročen ob prisotnosti tolikih Slovencev in Slovenk. Novoporočencem sta častita-la Ignac Rotter in John Ivančič, tedanji predsednik doma. Pogačo je prinesla Ga. Plevnikova, teta Rupert in starešina Močilnikar sta podarila novoporočen-cema zibelko, v kateri so se zibali vnuki Ljubljančanov. Slavnost je trajala do ranih jutranjih ur, zaključek je bil ob Na Pennsylvanijski dan S.N.P.J. CLEVELAND, O. — Praznovanje Penslvanijskega Dneva S.N.P.J., se b.o letos vršilo v nedeljo, 27. junija v South Park, Pa. Da bo tudi naš Cleveland dobro zastopan, so zastopniki Clevelandske Federacije S.N.P.J. sklenili, da se najame bus, kateri bi odpeljal izpred Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair-ju zgodaj v nedeljo in se vrne isti dan zvečer, oziroma ponoči. Cena obratni vožnji (round trip fare) je $5.00 za osebo. Za rezervacijo pokličite tajnico Federacije—EN. 1-0991. Da si zagotovite vožnjo, vas prosimo, da se zglasite najkasneje do četrtka 17. junija. Za Clevelandsko Federacijo S.N.P.J. Josephine Tratnik, tajnica. Pozor, balincarji! EUCLID, Ohio—Klub društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. je na svoji zadnji redni seji sklenil, da otvori balincarsko sezono na 6. junija ob 2. uri popoldne. Za to priliko se bo oddalo tri lepe nagrade. Vabi sc balincarje iz vse države Ohio, da sc priglasite za tekmo. Sestavite svoje skupine in prijavite se tajniku do 30. maja. Vabljene so tudi ženske skupine, posebno pa priporočamo onim iz Prince Ave., da gotovo pridejo. Tako tudi ne pozabite priti fantje s hriba, Clevelandu in Collinvvooda. Živahno bo — kdo bo dobil prvo nagrado?! Po balincarski tekmi sc vrši prosta zabava v dvorani. Torej, na veselo svidenje 6. junija. \ John Zupančič, tajnik. 460 E. 270 St. Euclid 23, Ohio. tretji uri zjutraj, ko so Ljubljančani zapeli tisto staro pesem: "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan, da se bo "šanjalo," gor' prek' Ljubljan'." Taka ogromna prireditev je dala dosti dela. Člani in članice kluba "Ljubljana" so nosili pretežno večino tega dela. Poleg dela. so vedno skrbeli za veselo stran slovenskega življenja v ameriški Ljubljani. . Sodelovali so pri vsaki domovi prireditvi tudi pozneje. Še danes čvrsto podpirajo dom ter so takorekoč del tega doma, ki stoji ob cesti Recher Ave., ki je dobila ime po enem prvih slovenskih nasljencev, katerega ime je bilo Louis Rehar, a v cesto Recher Ave., pelje Ljubljana Street, z^. ime katere ima tudi svoje zasluge klub "Ljubljana." V nedeljo, 30. maja praznuje klub "Ljubljana" 25-letnico svojega obstanka in uspešnega dela. Ob tretji uri popoldne se prične slavnostni banket v Ameri-ško-jugoslovanskem centru, to je v domu slovenskih naseljencev v Euclidu, Ohio. Proslava 25-letnice bo lepa, spomina vredna, ker bo polna narodno zavednih in pridnih slovenskih delavcev, ki vzdržujejo naša bratska podporna društva in gojijo kulturna udejstvovanja v svojem domu. To so oni ljudje, ki žrtvujejo svoj čas in denar, da je slovensko ime še zapisano v Ameriki, to so oni ljudje, ki dajejo v dobrodelne name, da celijo rane našega naroda v Ameriki in onstran morja. Rečem vam: Vredni so našega priznanja! Janko N. Rogelj. Vabilo na sejo CLEVELAND, Ohid — Splošno članstvo čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se vabi, da se v polnem številu udeleži redne mesečne seje, ki se vrši v sredo, 26. maja v navadnih prostorih S. D. D. na Waterloo Rd. Vabi se tudi novo članstvo, da pristopi k čitalnici ter se posluži i*azličnih knjig, s katerimi postreže knjižničar John Zaje. Čitalnica izposojuje knjige vsako sredo zvečer od 6. do 8. ure. Torej na svidenje na seji v sredo ob 8. uri zvečer. A. J., tajnik. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Rokoborba V četrtek zvečer, 27. aprila bo zopet rokqborba v clevclandski Areni. Pričetek bo ob 8.30 uri, vrata sc pa odpro že ob 7.30 uri. Promoter Jack Ganson je pripravil za ta večer sledeči vspo-red, ki bo nudil posetnikom tega športa mnogo zabave: Wladek (Kill«-) Kowalski. poljski velikan, se bo spoprijel z francoskim prvakom Andre Drapp. Kowalski je bil rojen v majhnem mestecu blizu Wind-sorja, Ont, Kanada, tehta 275 funtov in je šest čevljev sedem inčev visok. Dasi je po naravi tih, je njegova postava in moč na odru velikanska. Dalje sc bosta poskusila indijanski prvak, Don Eagle in italijanski velikan Leonardo Montana; "Gentlemen" Fred Bozik, I« je Slovenec, in bivši bikoborec iz Mehike, Pancho Valentino; ter Ali Pasha iz Turčije in Pierre La Salle iz Montreala, Kanada. Veste, kaj se ljudem čudno zdi? Da tako nerad pišem pisma^ Če le morem se ognem te naloge. In še tista pisma, ki gredo v svet, so po navadi tako kasna in tako na hitro tipkana, da gredo z njimi marsikatere velike napake med naše dobre rojake. Pišem torej nerad, na drugi strani pa dobivam precej pisem od tukaj in od tam. To se pravi z drugimi besedami, da prihajajo pisma name iz Amerike in starega kraja. To je tudi vzrok, da pišem danes ta članek. V pismu iz starega kraja namreč sporoča gotova oseba, da so tisti časi minuli, ko se je dobilo eno kilo kave za dva tisoč dinarjev. Dva tisoč dinarjev bi bilo primeroma sedem dolarjev v naši valuti. Če to ni dobra cena za dobra dva funta kave, potem res ne vem, kaj bi bilo še dobrega in vabljivega na tem svetu. Pa to ni vse. Malo dalje piše oseba tako, da je danes tržna cena kavi v naši stari domovini štiri tisoč dinarjev za kilo. To bi pa bilo že 14 dolarjev ameriškega denarja. A tudi to ne bo dolgo držalo, zakaj govori se med ljudmi, da bo prišla cena za kilo i kave na deset tisoč dinarjev, kar bi zneslo okoli 35 dolarjev. Nimam vzroka, da bi dvomil nad resnico tega pisma. Težava—in sicer največja v naši stari domovini—je ta, da nima stabilne valute. Valuta je bila večkrat namenjena z zakonom, kar drži sicer uradno, ne pa trgovsko. Zmiraj pogledam časopise za cene raznih valut, pa je tako malo dobrih in stalnih, kakor da bi bili še vedno v vojnem stanju. Nobenega dvoma ni, da cvete tam črna borza. Pomislite, tamkaj imamo zavode, ki jim pravimo kavarne—vse na čast kave. Slednji izobraženec hodi redno vsak dan na "črno" i potem dobi v roke vse važnejše časopisje in tudi precej magacinov. Ampak pri takih cenah bodo morali ljudje opustili to starinsko balkansko navado, zakaj skodelica kave pride že tako draga, da si morejo omisliti tak luksus samo bolj petični ljudje. , No, nekake boje za cenejšo kavo imamo tudi pri nas v Ame-I liki. Bili so časi—in ne dolgo j nazaj—ko se je dobilo res dobro j kavo po kvodru za funt. Danes pa vrtoglavijo cene okrog dolarja, pa se nam tudi obeta poldrugi dolar za funt. Kava—tako nekaj svetovnega, vsakdanjega, da jc skoro na vsaki mizi vsak dan, seveda ne vselej v tisti obliki, v tisti dobrini, kot jo imamo pri nas. šala ko-feta za zajtrk—mogoče zraven eno jajce ali dve, kos kruha—pa je človek preskrbljen vsaj za pol dne. Kava, tako znana po vsem svetu, pa vendar ne pride ljudem vselej na misel. Na vprašanje nekega magacina, kateri sadež je najbolj splošen med nami, so ljudje prihajali z vsem mogočim sadjem in sadeži, samo enega so se ognili vsi. Nikdo ni omenjal kave, ko je vendar znana vsem ljudem v vseh petih delih sveta. Če bi zdaj prišel kdo in vprašal kaj bolj natančnega o kavi, bi molčala—jaz in ti. Četudi sem predelal gore materijala, moram kar priznati, da nisem nikjer našel inteligentne razprave o kavi sami. Kako je to, da sc jo svet tako ogiblje, tega res ne vem. Menda je tako na svetu:—koder je vse gladko in ravno, tam ni nobenega problema. Torej tudi ni nobene misli. Koliko ljudi ve postavim, da je kavin cvet čarobno lep, podoben oranžnemu in diši neizrečeno lepo, tako nekako, kakor jazmin. Toliko pa veste, da raste kava na drevesu, četudi, smo slišali' vselej, da je njen sad na grmu.' Ni torej grm, ampak drevo. In koliko sadežev da po eno drevo? Vsako leto le po en funt kave od posameznega drevesa. Kavino drevo je jako podobno naši domači ameriški čresnJ1' Zanimivo je to, da nazivajo kavin sad z imenom:—črešnja' Razlika med obema je samo ta, da pri črešnji jemo zunanji koščice, pri kavi pa notranji' Ljudje, ki se pečajo z pridela van jem kave, morajo dati rastlini dosti dela in pridnosti. Vzame namreč celih pet let od semen® do popolnega drevesa, ki začne dajati svoj sad. In še tedaj ni»a povprečno kavino drevo več, kakor kakih dva tisoč "črešenj-kar znese primeroma en safl1 funt kave. Imamo nič manj ka-kor štiri dela, predno dobim0 zeleno kavo pred naše oči. P1'2^ vsem je treba oluščiti "črešnjo-da ji odvzamemo zunanji Potem pride na vrsto fermenta-cija, da se pobere lepljiv mate* rijal, ki je pod kožo. Nadalje Je treba odpraviti notranjo lup«10' ki je precej debela in odporna-Četrto delo pa odpravi tisto zvezo med obema polovicama, & dobimo po dva zrna iz vsake "črešnje." Sad je namreč leP° okrogel in rdeč, ko dozori. T4'50 torej pridemo pri kavi do nih zelenih zrn. Ta pa ne Sre^ takoj v kupčijo, ker je treba k^' vo trebiti in sortirati po velik0, sti. V Ameriki kupujemo vseM žgano kavo, v starem kraju Pa so jo žgali kar doma pri vsak1 hiši. Ali je kaj posebne razlik med zeleno in žgano kavo? ^e' in sicer v teži. Za sto fu»t°v žgane kave je treba 117 funt°v zelene kave. Slednji človek ve' kod raste kava. V gorkih kraji11' Kavino drevo je nenavadno oj3 čutljivo za slano in tudi drugace da dovolj "kapricasto," namreč zahteva ravno prav solnčnc g°r kote in enako množino tudi v°" de. Tako jc meseca julija zadnjc leto pobrala slana na milijo110 kavinih dreves. Kaj to velja, ^ ve le tisti, ki to plača. kavc^sWde iz -Brazilije. Tatf I* nimajo še takega polja, kakor v Ameriki, da bi "mogli delati s stroji. Vse delo je ročno in počasno in drago. Kavo pridelujejo tudi po dru' gih krajih sveta, ampak ne v liki meri kakor v BraziW1,' Vzrok temu je ta, ker ni doS1' primernega sveta. Po nekateri krajih sade med kavina drevcsa tudi banane, kar pride ljudeh prav za hrano. Pet let torej vza" rae, da doraste kavino drev°' Seme je treba saditi v primci'iie grede, od tam pa v plantaž0. Drevo sicer ne rodi pet let sa' deža, ni pa s tem rečeno, da 'lC da dovolj dela farmerju. Ved'10 je treba pleti in skrbeti za t0' da so kavine rastline kar se & zavarovane. Kakor naši farmer-ji tukaj ali v starem kraju, nl0' rajo "kofetarji" vničevati l,le' vel, zasaditi primerna dreves3, da dajejo kavini rastlini senC°> potem morajo imeti primer11" mejo kakor jc postavim gost° grmovje. To zadržuje vetrovi Čakajte, to ni še vse. Kavi"0 drevo hoče imeti dovolj gnoj110 zemljo. In kakor vse na svet11' ima kavino drevo tudi svoje valske prijatelje," to je vsak0" vrsten mrčes. Boja torej doVoU na vse strani. Kavino drevo cv£' te po trikrat ali štirikrat na lc' to. Prema temu je tudi sad tak0-da zori v različnih mesecih. Ob1' rajo ga primeroma pet ali šest mesecev v letu. Obcro vselej s»' mo popolnoma dozorele "črešnje" drugo pa puste, da dozori-Povdarimo pri kavi eno:—013 mora biti vsak sad posebej Pri" jet z rokami, odtrgan in spraV' Ijen. Četudi smo na svetu tak« napredovali, da imamo vs>e' povsod stroje, niso za kavi"0 obiranje do danes iznašli še n°' benega. Ljudje, ki obirajo kav°> so nenavadno spretni. Seme je tako veliko, kakor navadna Pf cepljena črešnja, a so obiral' ki nabero na dan od dve sto dvestopetdeset funtov rdeče kave. In koliko da to čiste kave • (Dalje ua 3. strani) ^>104 Dva pogrebna uvoda z« zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo DOLOČITE pokliči!« CENAH. KI JIH AjGRDINA. tania11:)eg0Vih moči' nJ'egovega Ce . ln njegove vstrajnosti. Pomisli kave Pred'Seboj, je šlo t ' Sk°Zi koliko rok ftiiz0 r predno te objame za more d!/- ČUdoviti vonj- ki Sa 2rno i , Samo kava- Kavino nosti a ' ki vsebuJe te skriv-ja t)r(J vzel° je človeku stolet-biti .je znal ali mogel ra-Brazjjj-^0 hrano kavino zrno. ki 2alJa ^ Usta srečna dežela, svet vga S kavo skoro ves kave kSaj pridela Polovico vse k0r L * dobimo na trg. Ka-tudi Ji drugi sadež' je treba v2g0 • kavi gledati na to, da se mora i "ajboljšo vrsto. Rastlina ra biU ^vrsten duh, ki mo-2at0 sSpravlJ'en v močnem zrnu. l'astline G Sam° naJbolj krepke Človek m to, (ja "lora vedno paziti na raj kaiPKma§a naravi dati zmi- Vitega °ljšeSa. Je nekaj čudo- svoje ' , ,ako narava spravlja , eJ toreJ najprej sto sad Upina 'Pod katero je ti- tfanie n° "mes°>" ki varuje no- oVitek p"0' P°tem še dodatni Ko J f 3'e trd in neprodirljiv. doPrav nim° VSe t0' Pridemo Zino nj ega zrna. Ampak tudi to oklep \ druzega, kakor zuiwmji 2rnu p Varu;ie tisto >kar je v ce, zrak na pomo^ voda> son" ' delay 7~zakaJ s kavo je treba staroJTmeroma tako, kakor v To ajUU S senom" raji2!Lp;avi'da je treba zmi" Predno SUS'ti- preobračati, vitna°,Je dobro za trg. Pogla-maju I§ate.v kave je navadno v goSpod daj gre vse na delo. Sta od parai" in gospodinja, otroci strine' Ct naPrej» potem tete, veil t^ Ci' botri' kumi in zra-Vse m^§a Še "dobri sosedje"— hi ^ delati skupno, dokler veseliCaan°" Co jc Potem kaka Noben ' kdo bi jim zameril? rad ne narod na svetu se tako Sredni- Vescli- kakor Latinci po rem k,. ^ ^UŽni Ameriki. V sta-Sestev ajU imenujemo celoto pogrne' V Ameriki jim pravimo sobn0'jV Braziliji pa imajo po-Aijlerikme^fazenda. V srednji vo, v. kl daje tudi precej ka- . CTi0 pa ,,finca-" ^raziliie 2°ri na visoki Planoti Sa0 pa j P°sebno pa v okrajih varja , Ta planota baš odgo-Volj ViS(Tevam kave, ker je do-dosti So ' dovo]j gorka, ima sebne }n Vode. Če ni po-dov0j. esreče, pridelajo vsega de od v aj,Več Pa kave. Kava pri-Je 2ajcd oh strani v središče, ki imcnujon° pristanišče za kavo; 'adje iz Sc Santos. Tje pridejo V'Sega sveta in odneso bolj praj bi rekel, da bi bilo «Veta vsc štiri strani ftaše drždJVGČ ^ gre seveda v Soči naraVie' kodcr žive vsi mo" dobro ni- Sveta z eno samo irnamo Vsl Slab° stranjo:—da Potem tisi- ° radi" Kava grc ki 'H lrn ijudem ali trgovi-Je §e Zm' ° naročili. Do tukaj Po stoSedra;i ZGl0na in v vreeah Pa pricle mna0?t funtov. Tukaj pr° in ka lq)remcmba. Vreče odder j0 ^ grc v vroče peči, ko-Proda že] V Ameriki sc malo Vsa zmietCn° kave> Večinoma je °hra«isvoVn d°bro zaprta' da govci jo J aromo. Nekateri tr-in irnaj0 pl°dajajo tudi v zrnih vrrn kavine miinc-da cjak postreže. Pra- vilo je eno. Kava mora biti sveže žgana ali pa tako zaprta, da ne more zrak do nje. Potem je dobra. Kava je tako znana in vendar je tako skrivnostna, da ji niso prišli do danes do dna. Kaj je kavina aroma ali dišava—kaj njen poseben okus in vrednost njena—vsega tega ne vemo. Samo v tem smo edini, da jo imamo radi, če je dobra in sveža. Da ni malo dela z njo, to lahko iz-poznamo iz tega malega opisa. Zakaj svetovno je znana in hvaljena, pa je samo prav, če jo vsaj malo poznamo. Z RAKETAMI BODO ZAŠČITILI ZGORNJO VIPAVSKO DOLINO PRED TOČO Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da utrpi kmetijstvo goriškega okraja zaradi toče letno škode preko 100 milijonov din. Zato je Okrajni ljudski odbor Gorica sklenil z raketami zaščititi Zgornjo Vipavsko dolino, kjer toča skoraj vsako leto okle-sti vinokrade in polja. Na pobudo Vinarske in sadjarske postaja iz Šempetra pri Gorici je vil pred kratkim v Vipavi sestanek zastopnikov vinogradnikov, splošnih kmetijskih zadrug, Vinarske zadruge iz Vipave in Kemtijske šole iz Lož pri Vipavi. Sestanku so prisotvova-li univ. prof. dr. Oskar Reya, ki je lani uspešno organiziral borbo proti toči v Brdih, predsednik okrajnega ljudskega odbora Gorica tov. Mirko Remec in zastopniki občinskega ljudskega odbora Vipava. Na sestanku so sklenili, da bodo vinogradniki Zgornje vipavske doline zgradili 20 strelskih postaj od Planine do Lozic, s katerimi bodo zaščitili vso Zgornjo Vipavsko dolino pred točo. Strelske postaje bodo zgradili na Planini, na Erzelju, na Slapu, na Gočah, v Ložah, v Mančah, v Podnanosu, na Vrab-čah in v Lozicah. V nekaterih vaseh bodo postavili kar dve strelski postaji. V ta namen je OLO Gorica pripravljena nuditi pomoči v proračunu 5 milijonov din; na V NAJEM Sobo sc odda v najem pošte- nru in mirnemu moškemu. Ima prost vhod. Za naslov se poizve v uradu tega lista. DVE OPREMLJENI sobi se odda v najem poštenim fantom. Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254 SLOVENSKA DVOJICA Z DVEMI DEKLICAMI IŠČE STANOVANJE S 4 SOBAMI V ST. CLAIRSKI NASELBINI. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče EX 1-4720 DELO DOBIJO ŽENSKE ŽENSKA ALI DEKLE dobi delo za pet dni v tednu. Splošna hišna opravila. Mora imeti rada otroke. Dobi plačo in obede. Pokličite ILE 1-1539 HIŠE NAPRODAJ Poslopje naprodaj Poslopje s 4 stanovanji in trgovino sc proda. Eno stanovanje je opremljeno. Eno stanovanje 5 sob je prazno. Zelo dober dohodek. Ena garaža. Blizu cerkve sv. Vida. Za podrobnosti pokličite med 5. in 7. uro zvečer. KE 1-7419 ZAMENJA SE lepo hišo Colonial tipa, s 6 sobami. 7 let stara. Preproge, zimska okna in mreže, gorkota na plin, zagrajen jard zadaj. Garaža in dovoz. Cena $16,900. Se lahko takoj vselite. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-S030 ENAKOPRAVNOST . STRAN 3 sestanku pa so sklenili, da bodo ta denar porabil samo za nabavo raket, ker bodo strelske postaje postavili kmetje sami. Sklenili so, da jih bodo sezidali do 1. maja, ker bodo 15. maja že začeli s poizkusi. J. O. MINA JE RAZTRGALA DEKLICO IN HUDO RANILA FANTKA Dne 18. marca so odšli Andlo-vičevi iz Gradišča pri Vipavi št. 18 opravljat spomladanska dela v vinograd, ki leži precej izven vasi. S seboj so vzeli tudi 6 letno Anico Andlovic in 3 letnega Borisa Pečarja, čigar starši so zaposleni v Ljubljani. Otroka so pustili ob začetku vinograda, sami pa začeli delati v vinogradu. Otroka sta okoli treh popoldne odšla proti studencu in sta mejd potjo naletela na pehotno mino, ki je eksplodirala in takoj ubila 6 letno Anico Andlovic in hudo ranila malega Borisa Pečarja. Čeprav so malega Borisa takoj prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice v Vipavi, je njegovo stanje zelo resno, ker ima zelo poškodovano levo nogo. HRANILNA VREDNOST MLEKA Še v začetku našega stoletja so bili ljudje prepričani, da mora dojenček vsaj v 1. letu življenja pojesti ll/2 litra mleka na dan potem pa ne rabi nobenih dodatkov. Zato so otroke največkrat hranili z rižem ali zdrobom, ki so ga zakuhali v mleku. Otrok se je od take prehrane na videz lepo razvijal, ostal pa je neodporen proti infekcijskim boleznim. Zaradi tega so v zadnjih dvajsetih letih zdravniki prišli do zaključka, da je treba z dojenčkovo prehrano zmanjšati količino mleka in dodati hrano, ki vsebuje veliko vitaminov (sadni sok, sveža zelenjava). Istočasno, ko so dojenčki dobivali preveč mleka, pa so starši le malokdaj pomislili, če ni morda mleko potrebno tudi otroku, ki hodi v šolo. 6-letni otrok rabi 40 g beljakovin dnevno. Vsaj polovica teh beljakovin mora biti živalskega porekla. Kravje mleko vsebuje zadostno količino beljakovin, ki jo potrebuje organizem za pravilen razvoj. Poleg tega organizem beljakovine, ki so v mleku, zelo lahko prebavi. Mleko pa otroku ni potrebno samo zaradi beljakovin, ki jih vsebuje, marveč tudi zato, ker ima mnogo vitaminov in soli, ki so neobhodno potrebne za zdravo rast in razvoj telesa. Seveda so tudi otroci, ki mleka ne marajo. Njim naj matere pripravljajo različne mlečne jedi, n. pr.: pire krompir z mlekom, mlečno juho, pecivo, belo kavo in kakao. Tako tudi ti otroci ne bodo pogrešali dragocenih mlečnih hranilnih sestavin. KEMI RALUJE ZA POLJSKE PRIDELKE Brstenje krompirja in čebule se lahko prepreči. Ameriško kmetijsko ministrstvo je odobrilo uporabo kemikalij, ki šo jih izdelali industrijski znanstveniki za preprečenje brstenja krompirja in čebule v kleti. S kemikalijo maleičnim hidrazidom se potrosi pridelek, preden se pospravi in vskladišči. Poskusi z novim sredstvom so se vršili 4 leta na raznih poskusnih postajah. Pokazali so, da sladka španska čebula ne brsti, potrošena s kemikalijo, 8 mesecev, boljša križana čebula pa še nekaj mesecev več. Krompir, ki navadno hitro kali pri temperaturi nad 4.4 stop. C., pa potrošen s kemikalijo ne kali niti pri temperaturi 12.7 stop. in sicer dvanajst mesecev. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113 ENAKOPRAVNOST She's worried about high taxes, too! Susie doesn't pay taxes exactly, but she's worried about the people who do. You see, most taxpayers love children - even have kids of their own. But when it comes to voting for the new school or additional school facilities - well, their pocketbooks sort of get the best of them, and they vote "no." As taxpayers, we must think about our children and their futures. Look into the problem of overcrowded schools. And consider this fact-in the next few years these schools will hava to take care of even more children! • Think, too, about the additional teachers that will be needed to teach these children. At a time when schools all over America are overcrowded - many beyond the danger point-such penny-wise, pound-foolishness only adds to the seriousness of this problem. And finally, think what an important part schools and teachers play in keeping America strong and free. Isn't that worth all the taxes you pay - maybe even a little bit more? In cooperation with The National Citizens Commission for ths Public Schools this advertisement is sponsored by BTRAN 4 ENAKOPRAVNOST * t X ? y x X X X I ? I HENRY BORDEAUX SRCE IN KRI ROMAN * I (Nadaljevanje) Nazadnje sem izvedel za dan, kdaj se bo poročil Milio s tisto Carlotto Monti. Spet sem odrinil v Italijo. Gora onstran prelaza me je zdaj že poznala. Na drugi strani je zelo grda zaradi ledenika Carro, ki ima dolge razpoke. Nikomur ne bi svetoval, naj gre tja sam in brez vrvi. Prvi pot, spomladi, sem moral spati na ledeniku, ker me je zajela noč, ko sem še vedno iskal poti. Moj oče, ki je umrl v Arveških pečeh zaradi nekega vražjega Angleža, me je naučil plezanja. Imel sem s seboj njegovo puško in njegov cepin in obljubo, ki sem jo bil dal svoji materi. Potem pa se je sneg stopil. Ko sta ženski okoli treh popoldne zagledali mojo senco pred svojimi vrati, sta začeli obupno viti roke: Ne smeš v hišo! On je notri.—Saj ravno njega iščem. Peljeta me za hišo in mi pripovedujeta. Po tleh sta se plazili pred njim, kakor v cerkvi pokleku-ješ, kadar Boga prosiš. On se jima je režal in se posmehoval— Carlotta mu je prešla v kri. Pa bi človek najrajši pljunil pred njo: sprejemala je od tujcev, ki so prihajali med sezono v gostišče Bellagarda, denar in si ga precej prihranila. Sramota, fej! Ko sta končali, sem se jima vljudno zahvalil: Vaju spoštujem. Z njim se pa že pogovorim. Spet sta začeli jadikovati: Ne hodi noter! Orožje ima in ti bo kaj naredil, saj nisi v svojem kraju." Odrinil sem ju in stopil v hišo. Milio je bil v veliki sobi. Jedel je kruh in sir in zraven pil vitt'0. Ko me je zagledal pred seboj, se je skušal smejati in se šaliti: Usedi se, pa jej in pij, kakor da si doma.-—Da, ti si pri nas precej kra-tov jedel in pil, pa tudi spal, Vstani in pojdi z menoj.—Kam? —Na Savojsko, da se oženiš z Jožico in priznaš otroka. — A? Otroka ima? Od koga pa?—Pazi se, Milio. Nobene besede več o tej stvari! Jožica Gallice ni Carlotta Monti. Menda mi je iz oči bral, da zdaj ni čas za šalo. Pokazal mi je svojo vojaško uniformo: Dezerter. Če odidem na Savojsko, me bodo imeli za de-zerterja.—Če ti ne moreš, bo pa ona prišla semkaj. Pripeljem ti jo preko gora.—Ne morem imeti dveh žena.—Imel boš samo eno, Milio, in ne bo slaba.—Jutri se oženim s Carlotto.—Z njo se ne CHICAGO, ILL. FOR Bf ST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT YOUNG Executive, wife and 11 year old son, need 5-6 room unfurnished apartment. 1st or 2nd floor. Prefer Austin vicinity. Call AUstin 7-2353 REAL ESTATE COAL, OIL POTENTIAL WITH MOVING VAN and HAULING PERMIT. Brick building — Store and 7 rooms, garage, shed, all on property, 50 by 125. Good condition. Owner anxious to get to his Wisconsin dairy farm just purchased by doctor's orders. REASONABLE! 4444 S. Mozart; YArds 7-4496 boš oženil.—So že opravili oklice. Oklici še niso poroka. Jutri ne pojdeš nikamor! A že se je začel spakovati in prijel harmoniko, da bi se spremljal. Iztrgam mu harmoniko in mu jo vržem v glavo: Poslušaj, Milio, če nočeš vzeti Jožice, boš šel z menoj.—Kam?— Na stezo proti Carru. Našel sem pripraven kraj. Nad pristavami Mendette, če se obrneš na levo, stojita dve skali, vsaj petdeset metrov narazen. Dve skali in nobenega karabinjerja. Vzemi s seboj svojo puško, jaz sem svojo tudi nekam skril. Oba bova ustrelila, Bog pa naj razsodi. Usta se mu razkrečijo prav do ušes. Nisem mogel dognati, se je li tako spačil od strahu ali od jeze.—No, ta misel pa res ni slaba. In kdaj bo ta vaja?—Nocoj. Do tja je eno uro vkreber.— Prav! Počakaj me na stezi. Tam se snideva in zadevo končava. Čakat sem ga šel na stezo. Ni prišel. Moral pa sem ga posvariti. Spet sem šel na njegov dom. Nočilo se je. Kje je?—Kje naj bi neki bil, Mihael? Pri Carlotti je, Mihael, ubogi Mihael, pusti ga v miru. Kdor ima z njim opraviti, si nakopava le jezo in sramoto. Škoda, da ju tedaj nisem ubogal. Res ni bil mož za Jožico, a bil je tu otrok. Poiskal sem Carlottino hišo na drugem koncu Ceresole. Bila je razsvetljena. Skoz okno sem videl v sobo. Na mizi so bile steklenice in kozarci, okoli nje pa cela družba, ki se je zabavala. Milio je igral harmoniko, Carlotta pa plesala. Niso vedeli, da.zunaj stojim jaz in jih gledam. Kazali so se, kakršni so bili. Niso vedeli, da je Milio že obsojen. Če bi si to količkaj mislili, morda ne bi toliko pili, peli in plesali. Imel sem dosti časa in sem jih gledal. Ona se mu je usedla na kolena. On pa ji je obr-az polil z vinom. Nek starec je kazal igro s praznimi steklenicami. Menda je bil Carlottin oče. Ura v vasi je udarila polnoč. Tedaj je Milio prišel ven. V temi sem ga zgrabil za roke. Bal se me je, še bolj pa hiše, iz katere je pravkar stopil. Molči! Mi je rekel, in ne delaj hrupa! Sam ne vem, zakaj sem ga ubogal in ga tiho vprašal: Nisi šel za menoj na stezo proti Carru?—Ne.—Zakaj ne?—Mislil sem, da se samo šališ.—Z orožjem se človek ne šali. Če boš jutri stopil na cesto, ki pelje ft Carlotti, bo to tvoja smrt. Vnaprej te opozarjam.— Poslušaj, mi je rekel—Ah, ne, ne povem, kaj mi je predlagal!" In Mihael Gallice je nenadoma prenehal, kakor da se je ustavil pred brezom, kjer. ne moreš naprej. Vso dolgo zgodbo je povedal v eni sapi, ne da bi se kdaj popravljal, kakor se trop psov požene po sledi in je več ne izpusti. Kadar koli je utrip luči pregnal z njegovega obraza sence, sem v njegovih žarečih očeh sledil silam, ki so ga vodile: časti njegovega plemena, gnusu nad podlim zapeljivcem njegove lastne sestre, pa še nekemu skrivnostnemu čustvu, ki ga ni izpovedal; a jaz sem zasačil tudi to čustvo, ki ga javno ne bi razodel, tudi če bi mu grozili z vislicami. Prosil me je pomoči, češ da se sam ne bo znal izražati, pa je brez težave sam našel potrebne besede. Samo njegove sodnike si moral pogledati, pa si takoj spoznal, kako zelo si jih je osvojil in pridobil. A zdaj je utihnil in se je zdelo, da ne more več naprej. Čar se je razblinil in Mihael ne bo več našel prave besede. Louis de Vimines sam ga je moral ohrabriti: "Dokončaj, Mihael, vsi čakamo konca. Kaj se je zgodilo naslednji dan?" Fant se zdrzne po vseh udih, kakor da bi bili predenj postavili njegovo žrtev. "Kaj se je zgodilo naslednji dan? Kar se je pač moralo." "Že, Mihael, a mi tega še ne vemo." "Saj je zelo preprosto. Postavil sem se s puško svojega očeta nad cesto, ki pelje h Carlotti, nekoliko pod vasjo Ceresole. Ko se je prikazal Milio in z njim njegov tovariš, oba v uniformi, sem zav-pil: Stoj! da bi se mogel še vrniti. Bil je torej opozorjen. Vedel je, kaj ga čaka. A namesto da bi se vrnil, je stekel naprej. Že prej sem streljal gamsa v diru. Človek pa noben ni tako uren. Meril sem v glavo. Padel je. Ni se več ganil . . ." Zadnje stavke smo komaj slišali. Mihael Gallice jih je povedal skoraj šepeta je, kakor da govori v spovednici. Njegov zločin obdaja toliko lajšalnih okolnosti, da bi na nek način skoraj smel zahtevati pravico osvete. A na vse to še mislil ni. Nekoč je bil v semenišču, ohranil je rahločutno vest, izhajal je iz dolge vrste poštenih, vernih mater, zato se ne postavlja s svojim dejanjem in samemu sebi zločina ne odpušča. In prav to je v koči zbrane najgloblje pretreslo. Pokazalo se je na ta način, da so dolgo vsi molčali, kakor da še zadnjič pred pokopom pozdravljajo mrliča. Šele potem se je oglasil Louis de Vimines še z zadnjim vprašanjem: "Te niso zasledovali, Mihael?" "Ne. Vrnil sem se čez goro po stezi, ki mi je bila znana. Za seboj nisem videl nikogar." Predsednik je molčal, potem pa se obrnil proti meni: '"Je povedal vse? Bi radi še kaj dodali?" * "Le nekaj malega. O vedenju obtoženca med vojsko, o njegovih pohvalah in ranah. Sam si je izprošal najbolj nevarne pohode. Hotel je dati svoje življenje. Zavrnil je legijo časti zaradi umora v Ceresole. In še nekaj: v zločin ga je pognalo ne le to, da so njegovo sestro Jožico prostaško zavrgli, ampak še neka žalitev, morda še prav posebno globoko sramotna in pošastna, ki ga je zadela. Vprašajte ga, kaj mu je predlagal Milio Missa, ko je prišel po gostiji iz Carlottine hiše." Mihael se je namrščil in me s plamtečimi očmi ostro pogledal: "Tega nikoli ne povem!" Je li moril zaradi sramote v družini ali pa od groze, ki ga je prevzela zaradi skrivnostnega predloga? Tega ne bomo zvedeli. Vimines se je obrnil proti zbranim gonjačem, ki naj bi so dili svojega tovariša, še enkrat jih je spomnil dogovora. "Zdaj boste vsi drug za dru gim povedali svoje mnenje. Jaz bom imel besedo zadnji. Če bomo Mihaela Gallice soglasno oprostili umora nad Italijanom, ne bomo o tej stvari nikoli več govorili—tak je bil naš dogovor. Velja tudi za vas, Maliveau, kakor za vse druge." "Prisegel sem," je odkrito izjavil Maliveau. "Ako pa ga eden, en sam izmed nas spozna za krivega, bo Mihael jutri sam odšel v Grenoble in se tam javil sodišču. Zdaj imate besedo vi, Tardy, ker ste najmlajši." Tako nagovorjeni je zardel kakor dekle. Ves se je zbega\ da mora prvi nastopiti. Nič ni mislil, da se bo moral sam odločiti v tako važni stvari, ampak V blag spomin petindvajsete obletnice smrti naše predrage mame Metoda (Baje) Rossa (roj. 4. nov. 1885) ki je svoje mile oči zatisnila dne 26. maja 1929 Nova spet pomlad prihaja, vse se oživelo bo, vse—le mamice predrage, k nam nazaj nič vet ne bo. Sladko spavaj v tihem grobu, odšla si tja, odkoder ni vrnitv.e, a enkrat se snidemo na vekomaj! Žalujoči ostali: Alice, Dorothy in Rose .hčere Cleveland, Ohio, dne 26. maja 1954. Naznanilo in zahvala V globoki žalosti naznanjamo prijateljem, znancem in sorodnikom, da je neukrotena smrt pretrgala nit življenja ljubljeni soprogi, naši hčeri, sestri in teti Silviji Rummel rojena OKER Zatisnila je svoje blage oči v soboto, 1. maja 1954. Rojena je bila v Rock Springsu, Wyoming, 30. aprila 1913. Pogreb se je vršil 5. maja 1954 iz Joseph Žele In sinovi pogrebnega z%voda. Truplo pokojne je bilo položeno v naročje materi zemlji na Knollwood pokopališču. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo onim, ki so položili tako krasne vence in cvetlica h krsti ljubljene pokojnice. Ta dokaz vašega sočustvovanja, nam je bil v veliko tolažbo v dneh naše žalosti. Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali v denarju v dobrodelne namene. Izrekamo iskreno zahvalo bratom-nosilcem krste od društva Zavedni sosedje, št. 158 S.N.P.J. Pokojnica je bila članica Jednote 40 let. Istotako izrekamo iskreno zahvalo onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago v svrho prevoza pogrebcev na pokopališče. Zahvala tudi vsem onim, ki so z nami sočustvovali in se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru. Enako se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za prijazno poslugo in vzorno vodstvo pogreba. Ti pa, draga soproga, ljubljena hčer, sestra in teta, počivaj mirno v rojstni svobodni ameriški zemlji! Žalujoči ostali: RUDY RUMMEL, soprog; JOSEPH in ALICE OKER, stariši; STEPHANIE CROTTY in EVA NUGENT, sestri; JOSEPH in ALBERT OKER, brala; nečaki in nečakinje. Cleveland, Ohio, dne 26. maja 1954. je upal, da se bo lahko kar mnenju starejših pridružil. Je plah in prijazen fant, ki najrajši dela tako kot ostali. Pognal se je iz sena in stopil na noge. Jaz sem nekam nemiren opazoval njegovo zbegano postavo. Saj bo prav za prav vse odvisno od njega. Če bo Mihaela oprostil, kakor upam, ga bo li zgolj z jezikom ali od srca? Stopil je k obtožencu, se visoko zravnan pred njim ustavil in mu podal roko. Po nagonu je našel še kaj boljšega od besede. Dr 'ug za drugim prihajajo k Mihaelu gonjači in storijo vsi kakor Tardy. Visoki Bormand je ves navdušen in bi mu skoraj roko odtrgal. Chauvert nekoliko dalj podrži njegovo roko v svoji. Nazadnje opravi obred oprostitve še Vimines. •Kaj takega Mihael Gallice ni pričakoval. Ves drhti in ob luči svetilk se mu obraz gubanči in j pači. Ubogi fant joka! Joka, ker j je, oproščen. Kajti sedem let je že sedel v ječi svoje skrivnosti. Naša sodba v koči torej ni opravila slabo, saj mu je vrnila spoštovanje do samega sebe. Tudi jaz se mu približam, da bi ga poljubil. Je pa pred menoj še Maliveau, ki mu tudi poda roko. » "Kar je bilo, je bilo," mu pravi. "Zdaj si meni toliko kakor vsi drugi." Je li tako spreten ali zvijačen0 Se je podvrgel splošnemu mnenju le zato, ker je že njegova navada, da se prilizuje močnejšemu? Težko mu je pogledati do dna. Morda je tudi v dobri veri. Na vsak način pa treba priznati, da se zna častno umakniti. Mihael ni nanj nič jezen in je svojega tožnika sprejel kakor svoje sodnike ter tudi njegovo roko stresel. Ena izmed svetilk je naenkrat ugasnila, ker je pošla sveča. Ostale tudi pojemajo ter mečejo na stropne grede zdaj pa zdaj nemirne pramene. "Pozno je že," je rekel Louis de Vimines z rezkim glasom, ® ne bi pokazal svojih čustev "Pojdimo spat, prijatelji! Jutr| ali bolje povedano zjutraj, kaj*1 ura je že ena, pojdemo na lov 1 Malhaubert . . ," (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta usoda iztrgala iz naše srede našo ljubljeno in nikdar pozabljeno drago mamo in sestro 1954 ■fiB aR*« Mary Novak rojena BARAGA ^ Blagopokojnica se je smrtno ponesrečila dne 13. aprila 1954 ko je pomivala okna svojega stanovanja na tretjemu nadstropju in nenadoma omahnila ter padla na pločnik. Dobila je tako težke poškodbe, da je bila na mestu mrtva. Pogreb se je vršil dne 17. aprila iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici smo njeno truplo položili k večnemu počitku v družinsko grobnico na pokopališče Calvary. Pokojna mama je bila doma iz vasi Kozaršče pri Starem trgu, Loška dolina, odkoder je prišla v Ameriko leta 1921. Ob smrti ji je bilo 62 let. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 S.D.Z., društva St. Clair Grove št. 98 W.C., društva Jutranja zvezda št. 137 A.B.Z., društva sv. Vida št. 25 K.S.K.J., podružnice št. 25 S.Ž.Z. in Oltarnega društva sv. Vida. V dolžnosti si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja h krsti blage mame, da je bilo videti kot bi ležala sredi vrta To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnico spoštovali in ljubili ter v veliko tolažbo v dneh naše žalosti. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru; ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu; pogrebcem, ki so nosili krsto, ter vsem onim, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji, poti na pokopališče. Najlepša hvala članom in članicam društev za vso naklonjenost in tolažbo ter udeležbo pri pogrebu. Srčna hvala duhovščini cerkve sv. Vida za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, za opravljene cerkvene pogrebne obrede in molitve. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso naklonjenost v dneh naše bridkosti ter za izvrstno urejen pogreb. Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način ko je nas zadela kruta smrt. Hvala lepa za izraze sočutja, osebno ali pismeno. Bog vam poplačaj stotero, vsem, ki ste nam količkaj dobrega storili. Nepozabna draga mama in sestra! Tako nepričakovano si se morala posloviti od svojih dragih! Mesto veselih velikonočnih praznikov, je nas obiskala bela žena, ki je s seboj odvedla naše najdražje—ljubljeno mamo. Zdaj počiva Tvoje truplo kraj Tvojega življenjskega druga, našega dragega očeta, kateremu si tako kmalu sledila v večnost. Počivajta v miru in radujta se tam gori nad višavami. Spomin na Vaju si pa ohranimo v naših srcih do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja in se z Vama veselimo na vekomaj! Žalujoči ostali: ANTHONY in ZVONKO JOSEPH, sinova BETTY MAE NOVAK, sinaha v starem kraju pa trije bratje; STANKO, ALOJZ in LOVRENC BARACA dve sestri: FRANCKA SUMRADA IN REZKA MAVKO ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 26. maja 1954. L 1891 immmmmmmmmmm