Mril^rii na pnlioia. IV. Križarji fietrtič na potn (12S2'4). Ko je končal nemški križarski pohod brez pravega uspeha lcta 1197, jc zbral križavje -papež Inocencij III. v armado, kateri ni poveljeval nobeden kralj. Šlo je tokrat za osvojitev Egipta, odkoder so se vedno širile ter dvigale nevarnosti za jeruzalemsko kraljestvo. Benečanske ladje bi naj prepeljale ponajveč francoske križarje, ki so bili žalibog veliko preveč pod benečanskim vplivom. Kljub papeževi izrecni prepovedi so osvojili za Benetke mesto Zader v Dalmaciji in so se odpeljali od tamkaj proti Carigradu. Zviti grSki mogočnjaki r,o obljuhili križarjem znatno pomoč za pohod v svcto dežclo ako jim pomagajo križarii v oborože- nih medsebojnih spletkah. Križarska vojska je zavzela Carigrad, a Grki niso držali dane besede. Radi tega so se polastili križarji v drugič Carigrada ter ustanovili takozvano latinsko cesarstvo (1204/61). Osnovan je bil še latinski patrijarhat in na ta način izvršena na zunaj zopetna združitev grške cerkve z Rimom. Latinsko cesarstvo bi naj bilo odslej oporišče za popolno ter, stalno osvojitev svete dežele. Needinost so zasadili zopet dobičkaželjni Benečani, ki so bili leta 1204 gospodarji v Sredozemskem morju in so križarskim vojskam bili le na škodo. Peta križarska vojna (1217'21). Na prizadevanje papeža Inocencija III. je sklenil cerkveni zbor leta 1215 križarski pohod. Celo cesar Friderik II., gospodar Nemčije in Sicilije, je svečano obljubil, da bo pomagal s križarji svetim krajem. Ogrski kralj Andrej je peljal svoje vojake v obljubljeno deželo. Njegovo podjetje se je razbilo na izdajstvu palestinskih kristjanov. Andrej se je vrnil ogorčen nazaj na Madžarsko. V svete kraje je prispela kmalu mogočna križarska vojska iz pokrajin ob Renu in začela pohod proti Egiptu. Padla je važna turška trdnjava Damiette (1219) in sultan Kamil je obljubil, da bo izročil kristjanoin tudi Jeruzaleni. Papežev odposlanec je odbil sultanovo ponudbo, ker so računali na pomoč cesarja Friderika in bi se bili polastili celega Egipta. Cesar pa ni prišel. Med križarji so izbruhnile kužne bolezni in izmozgana vojska se je odkupila prosti odhod s predajo s tolikim trudom ter žrtvami zavzete trdnjave Damiette, ki je bila ključ do Egipta. Leta 1227 se je zbrala v južnem delu Italije znatna križarska armada, da bi se podala na pot pod vodstvom cesarja Friderika. Besedolomno cesarjevo obnašanje in Tialezljive bolez.ni so razkropile križarje. Še le tedaj, ko je bil cesar od papeža izobčen, se je podal na križarski pobod s 100 vojaki. — Do-^ bil je potom pogajanj od sultana Kamila Jeruzalem in premirje za 10 let; Jeruzalem bi naj ne bil več utrjen in mohamedanci bi labko imeli v mestu svojo mošejo. §esti in sedmi križarski pohod. Leta 1244 so izgubili kristjani po nesrečni bitki pri Gazi Jeruzalem za vedno. Cerkveni zbor v francoskem mestu Lyon je sklenil križarsko vojno, a navdušenje fa svete kraje se je že bilo na zapadu čisto ohladilo. Edino Francozi so že kazali nekaj ognja za Palestino. Francoski kralj Ludovik IX. (svetnik) se je podal dvakrat na križarski pohod. Leta 1247 se je lotil Egipta. Trdnjava Damiette je bila zopet zavzeta. Pri nadaljnjem prodiranju po Egiptu je bil francoski kralj ujet ter se jc moral odkupiti z denarjem ter s predajo trdnjave. Ko se je skušal egipčan" ski sultan leta 1268 polastiti vseh _krščanskih krajev v sveti deželi, je hitel francoski kralj drugič kot križar v boj. Kraljev brat jc pregovoril Ludovika IX., nai nanada na«iprej afriško trdnjavo Timis. Tukai ie umrl francoskl krall na kugi 25. avgusta 1270 in njegova armada se jo vrnila v domovino. Leta 1281 ja padel v turške roke i^e Akkon, zadnja zna.menitejša krSčanska postojanka v Palestini. Vsa papeževa prizadevanja navdušiti zapad za križarsko vojno, so ostala brezuspešna. PasifoBske igre v ObersmmergEn. — Smo že poročali, da se bodo vršile letos v vasi na južnem Bavarskem Oberammerau pasijonske igre, ki bcdo privabile stotisoče obiskovalcev iz vseh delov sveta. Leta 1900 si je ogledalo celemu svetu znano predstavo Kristusovega trpljenja 200 tisoč oseb, 1910 že 260 tisoč in Ietos raSunajo od 11. Hiiaja ti.0 28. scptembra na 300 tisoč kristjanov, ki bodo romali v mestece s komaj 2300 prebivalci. Kako je pač to, da so ravno Oberaramergaučani odkrili v sebi poklic za igran:e Zveličarjevega trpljenja? Povod za to je zprodovinslco Bporoeilo. Cesar Ludvik IV. Bavarec se je vračal leta 1329 s svojo vojsko iz Rima preko Alp v domovino. Prinesel je iz večnega mesta Marijino podobo iz  krasnega alabstra in o kateri govorl  pobožna legenda, da mu jo je prinesel angel. Naenkrat je postala podoba na cesarjevili rokali tako težka, da se je zgriidi! konj pod vladarjern dvakrat na prva kolena in to baš tedaj, ko so prijezdili v gorati kraj pri Ofeerammergau. Cesar je videl v tem dogodku božji klic in sklenil, da bo pozidal v lepem ter go-raiem lcraju samostan. Res je pričlo do ustar.ovitve benediktlnske nasslbine. Ivieniiii so se počali z 'znanostjo ter umetaostjo in so vplivali v tem smislu tudi na ondotno hvibovsko prebivalstvo. Samostan je vzbudil v liribovcih ljtfaezen. do izdelovanja podob iz Kristusovega življenja ter apostolov. Podobarstvo je postalo kmalu domač? obrt v Oberammergau in bila tudi privlačnost za igranje pasijona. Posledice 30 letiic vojne so priromale tudi v bavarsko ozemlje. Da bi oclpoklical Bo?" iz teli krajev strašno kugo, so sklcpili prebivalci iz Oberammergau, da bodo igrali vsakih. deset let v zahvalo pasijoii. Zgod.ovina beleži, da so bil! ttslišani in od tedaj se je začelo med kmei*kimi Ijudmi prav priprosto predstavljanje Jeusovega trpljenja, ki se je razvilo s časom v svetovno znano timetnost. Danes se proživljajo Oberammergaučani z dcliodki od pasijona, od. obiska tujcev in podobarstva. Znamenitosti tega kraja so: gledališže, cerkev, stare jaslice 9 premičnimi podobami, šola za rezbarstvo in obrtni muzej. čndna sprememba. Iz Moskve javlja Casopisje: Letos so obliajali v Moskvi Veliko noč z vsemi slovesnostmi in celo z zvonenjem po še ohraajenih cerkvah, ki so bile vse slovesno raz3vetIjene 9 svečami, ker je električna luč otl sovjetov prepovedana po gvetiščih. Dobro rusko ljudstvo je kar vrelo v lirame bo/je in tisoče in na tisoče jih je rnoralo oditi, ker se radi gneče niso niogii udeležiti službe božje. Od crganizacije brezbožnikov napovedana srattiotenja vere in obhodi z razbijanjem Po ccrkvah so na začudenje vseh čisto iaostali, ,