leto XXXIV. — Številka 35	2. septembra 1982 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Kulturno poročilo: Slovenci dobijo premalo stran 2		Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu, Tel. št.: 0 42 53/343
2. slikarski teden v Svečah stran 3		OBJAVA
Teličev proces stran 5		Na strokovni šoli za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu bodo dodatni jesenski sprejemni izpiti za 1. razred strokovne šole za vse tiste,
Srečanje pisateljev na Obirskem		ki se doslej za vstop še niso mogle odločiti, dne 13. septembra 1982, ob 9.30 uri.
stran 6		S seboj prinesite zaključno spričevalo in pisalne potrebščine. Možen je tudi še vpis v enoletno gospodinjsko šolo.
Pliberški jormak stran 9—12		
Ko se bodo 13. septembra na Koroškem spet odprla šolska vrata, bodo soočeni z raznimi problemi vsi prizadeti: starši, otroci in učitelji. Šolski učni zakon predvideva tesno medsebojno povezanost teh treh činiteljev. Kjer sprejme partner partnerja s spoštovanjem in razumevanjem, kjer je torej to sodelovanje brez hib možno, tam so tudi vzgojni in učni uspehi vidni. Skuš-nja pa tudi kaže, da nasprotno še mno-9°kje manjka tista širokogrudna pripravljenost za nemoteno uspevanje te trojne skupnosti.
Koroški Slovenci smo imeli v prvi po-ovici tega stoletja do šole in njenih Predstavnikov zelo slab odnos. Le pre-Pogostokrat je bil učitelj na vasi eksponent velenemške raznarodovalne Politike. Spominjam se v tej zvezi očetovih besed, ko sem šel študirat: „Vse smeš postati, le učitelj ne!“ Te želje
V novo šolsko leto
očetu nisem izpolnil ne le, ker so mi vojna leta prekrižala poklicne načrte, temveč predvsem, ker je bil po drugi svetovni vojni viden preobrat v šolski Politiki. Obvezne dvojezične šole danes sicer ni več, imamo pa lepo število uči-•eljev, ki so izšli iz naših vrst in tvorijo rnost razumevanja in zaupanja med starši in šolo.
Ob dani legistični ureditvi manjšin skega šolstva na Koroškem leži ns starših, da dobe učitelji dosti otrok v vojezični pouk. Zato se naj starši ot začetku novega šolskega leta resne zavedajo svoje dolžnosti in pravice, da Prijavijo otroka za dvojezični pouk. S am na vsak način olajšajo otroku pre-s °P 'z predšolskega, še družinskega okolja v šolsko, domu več ali manj tujo ob°. Omogočijo s to odločitvijo svoje-mu °troku izobrazbo v dveh jezikih, mu oapro pot do kulturne obogatitve in pa o boljšega izhodišča za poznejše po-'eno in gospodarsko uveljavljenje.
' Pa izraz ravno posebne naklonje-°sti manjšinskega šolskega zakona, 9 se mora prijava za slovenski pouk v°n°* * * * viti> če učenec prestopi iz ljudske glavno šolo. In ravno v tem obdobju Pade število prijavljencev, ko se ponu-Jo tedensko štiri ure čistega sloven-jezikovnega pouka in je posebno zna doba za oblikovanje otrokove čustvenosti in miselnosti.
za solo pa je tudi sestava urnika laž-: ’ ce j® v posameznih letnikih več pri-ne hetak° se dai° tvoriti učne skupi-i . ^ajo pouk slovenščine ne le v zet,h obrobnih, temveč tudi v bolj Plodovitih vmesnih urah. i edat. Pa še nekaj o učencu kot tret-zi- o°lnitelju v zgoraj omenjeni trozve-. ■ trok se rad uči, ako ga domača hira* 'n ao*a Pravilno in zadostno motivirata.
ie nf'°i?a domače biše je, da posredu-se dUOkU primeren besedni zaklad. Kjer ooma še dosledno govori slovenski, u i po narečju obarvan jezik, za šo-n' Problemov. Ti se začnejo tam,
Turistov ne moti dvojezičnost. Pliberčani trdijo narobe.
Pliberške večinske
frakcije in logika.. .
Na zadnji občinski seji v Pliberku se je pri obravnavi novega občinskega tujskega prospekta vnela živa diskusija. Kot znano, bo občina Pliberk natisnila nove tujske prospekte, s katerimi vabi tujce na dopust v občino Pliberk. Na predzadnji občinski seji je Enotna lista Pliberk stavila predlog, da bi se morala v prospektu upoštevati tudi dvojezičnost. Nihče ni zahteval več kot to, da bi se dvojezičnost upoštevala pri krajevnih imenih. In čeprav vsakdo ve, da je občina Pliberk dvojezična občina in da precejšen del prebivalcev te občine pripada slovenski narodni skupnosti, se občinski možje s predlogom Enotne liste niso in niso mogli spoprijazniti.
Vsi so priznali (kaj bi drugega mogli?), da v občini živita dva naroda. Kljub temu pa predloga Enotne liste niso sprejeli, „saj bi dvojezična oznaka krajevnih imen utegnila škodovati tujskemu prometu v občini". Tako je argumentiral neki občinski odbornik ČVP. Potem, ko je frakcijski vodja EL, Fric Kert zadevo razjasnil in dejal, da mnogo turistov prihaja v občino ravno zaradi slovenskih prireditev in priljubljene in spoštovane slovenske kulture, so se mandatarji zedinili na to, da se povprašajo vsi podjetniki in tujsko prometni obrati, če
kjer se srečajo v skupini prijavljencev otroci z skrajno neenotnim besednim zakladom. Vendar bo vesten, marljiv in iznajdljiv učitelj z dobro pripravljenimi učnimi pripomočki tudi to raznolikost kmalu poenotil.
Na žalost za pouk naše materinščine na naših šolah nimamo tako privlačnih učbenikov, kot so na razpolago in izbiro za nemščino, angleščino in druge predmete.
Izidejo pa letos jeseni za 1. in 2. razred glavnih šol v okviru brezplačnih knjig delovni listi ..Oblikujmo naš je-
zik". Avtorji, izkušeni glavnošolski učitelji, so se zelo potrudili, da s tem učnim pripomočkom prinesejo veselja
v slovenske ure.
Isto velja tudi za izdajatelje »Mlade-ga roda", ki bo tudi v bodočem letu na naših šolah na razpolago, na žalost pa ne v akciji brezplačnih knjig.
Tako se s samozavestjo in brez strahu z optimističnim pogledom v bodočnost podajmo v novo šolsko leto!
Budno pa zasledujmo temne sile v deželi, ki nas hočejo poriniti v ghetto ..centralnih" šol!	Mirko Srienc
se strinjajo s predlogom Enotne liste.
Na zadnji občinski seji pa so zavrnili predlog slovenskih mandatarjev. Sicer je bilo že pred sejo jasno, da se bo ljudska stranka izrekla proti slovenskim krajevnim oznakam, na žalost pa so se priključili mnenju ČVP tudi pliberški socialisti. Le eden si je upal ugovarjati svoji stranki, socialistični odbornik ravnatelj Themel. Pridružil se je predlogu Enotne liste. Če pa pomislimo, da so v vrstah Pliberške SPO tudi mandatarji, ki prav radi in z vso prepričljivostjo zlasti pred volitvami obiskujejo slovenske volilce in jim belijo pamet, da se bodo z vso odločnostjo zavzemali za enakopravnost in spoštovanje slovenskega jezika, je to žalostno spričevalo pliberških socialistov. Na zadnji občinski seji so pokazali, kdo in kaj so.
»Pliberški list" je po odločitvi občinskega sveta povprašal nekaj gostov, ki so trenutno na dopustu v občini, kaj oni menijo k predlogu slovenskih mandatarjev. Rezultat povpraševanja je bil ta, da vsi obžalujejo sklep občine. Mnenja so\ da bi dvojezičnost v turističnem prospektu na vsak način bila obogatitev. „Zame je popolnoma jasno in razumljivo, da morajo biti tam, kjer živita dva naroda »dvojezični napisi", je dejal neki gost iz Švice.
Turistov ne motijo dvojezični napisi. Občinski odborniki pliberških večinskih frakcij trdijo nasprotno. Kje ostaja logika ...
Minulo soboto se je novi odbor Slovenskega atletskega kluba predstavil Narodnemu svetu koroških Slovencev. Predsednik SAK, Walter Gutovnik je poročal o delu kluba, o uspehih, kot tudi o težavah, s katerimi se Slovenski atletski klub ubada. Predsednik Gutovnik se je zahvalil za pomoč, ki jo Narodni svet nudi Slovenskemu atletskemu klubu, predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc pa je obljubil, da bo SAK še vnaprej s strani NSKS imel vso podporo.
SAK so pri razgovoru zastopali predstavniki VValter Gutovnik, Borut Sommeregger, Lenart Kac, Andrej Kumer in Franc Markitz. Narodni svet pa so zastopali dr. Grilc, mag. IMarasch in Franc Wede-nig. Naš tednik pa sta zastopala Janko Kulmesch in Jurij Perč.
Z akcijo Našega tednika „1000 x 200“, so bralci NT zbrali za podporo Slovenskemu atletskemu klubu 31.580 šilingov, ki jih je v imenu Našega tednika predsedniku Gutovniku izročil ob priliki obiska dr. Grilc. Prav prisrčno se SAK zahvaljuje vsem bralcem Našega tednika, ki so s svojim prispevkom podprli naš slovenski nogometni klub.
V	ponedeljek popoldan je Koroška pokrajinska skupina mednarodne spravne zveze na celovškem Novem trgu izvedla solidarnostno akcijo s prepovedanim poljskim sindikatom Solidarnošč. V znak solidarnosti je zrasel na trgu križ iz cvetja — s križem iz cvetja Poljaki že me-' sece protestirajo na miren in nenasilen način proti vojaški hunti, ki je prevzela lani decembra v državi absolutno oblast. Tisti pa, ki so ušli, so v podtalnosti nadaljevali boj za delavske pravice in za boljšo in pravičnejšo družbeno ureditev.
V	ponedeljek zvečer je bila v galeriji Hildebrand diskusija o Poljski in nekateri Poljaki so skušali 'posredovati sliko Solidarnošči ter trenutnega stanja v državi.
Prijavile otroke k dvojezičnemu pouku!
2/politika
11=	2. septembra 1982
naš tednik]	________________________________________
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Lado Hajnžič
# ozdravljam predlog namestnika deželnega glavarja, E. Fruhbauerja, da se naj prepove transport nevarnih snovi čez Jezerski vrh in Ljubelj. Še letos hoče Fruhbauer omenjena prelaza zapreti za transport s takimi škodljivimi 57. nevarnimi snovmi. Kot občinski odbornik, ki hoče resno zastopati resnične interese domačinov, ne morem vzeti na znanje ukrepov „višjih uradov in direkcij“, ki ogrožajo varnost občanov, vrhu tega pa tudi škodujejo raznim gospodarskim naporom, predvsem na turističnem področju. Saj je znano, da je npr. naša občina (Železna Kapla) v prvi vrsti odvisna od turizma, saj razen tovarne celu-
kajti ta tovarna je že zaradi svoje lege prisiljena, da se poslužuje poti čez Jezersko. Težko si predstavljam da hoče kdo na ta način uničiti delovna mesta v naši občini, ki je vse drugo kot tozadevno „bogata“.
I redvsem pa bi rad poudaril, da podpiram — tako v imenu EL Železna Kapla kot Kluba slovenskih občinskih odbornikov — težnje ljudske iniciative v Podljubelju. Kot je znano, se bori ta iniciativa proti temu, da bi smeli tovornjaki voziti čez Ljubelj od 16. ure naprej. To seveda domačinom škoduje: ponoči nimajo svojega miru, podnevi pa bi se vra-
Biti odsoten...
lože Obir ni nobenega večjega gospodarskega obrata v občini. Turisti'iščejo pri nas svoj oddih v dveh hotelih in v zdravilišču; vsi ti obrati ležijo ob cesti na Jezersko. Pa ne samo to. Do sedaj je prišlo mnogo obiskovalcev v Korte, ki so pod naravnim varstvom. Obiskovalcev pa bo vedno več. Zamašena cesta s tovornjaki, ki prevažajo nevarne snovi v Slovenijo — je to v interesu turistov? Gotovo ne. V tem primeru ne bi prišli k nam, predikat „zdravili-šče“, ki si ga je naša občina priborila po dolgotrajnih naporih, pa bi zgubil svojo veljavo.
Seveda bi pa Fruhbauerjev predlog ne smel veljati za dovoz in odvoz pri tovarni celuloze Obir, kar je tudi soglasno sklenil občinski odbor Železne Kaple. Če bi ta prepoved veljala za tovarno Obir, bi s tem resno ogrožali delovna mesta,
čali z dela po prenapolnjenih cestah, ki so jih zamašili tovornjaki. Še manj pa so „rešeni“ parkirni problemi — kam s tovornjaki čez dan?
l\je je rešitev? Gotovo v čim prejšni izgradnji karavanškega predora ter v forsiranju transporta na železnici. Tudi čez Labot, bi lažje prevažali taki tovornjaki, saj je tam lažje voziti kot pa po nevarni cesti čez Ljubelj in Jezersko.
O tem v zvezi bi pa rad še poudaril, da moramo ravno samostojni slovenski občinski odborniki imeti posebno dober posluh za vprašanja, ki gredo občanom pod kožo, ker ga močno prizadenejo. Zato tudi ti občani podpirajo v Podljubelju ljudsko iniciativo. Biti v takih primerih odsoten, gotovo ni v korist prizadetim domačinom.
Od 1. septembra naprej prepovedano pridobitniško nabiranje gob
Klub slovenskih občinskih odbornikov opozarja na nov zakon, ki prepoveduje pridobitniško nabiranje, razpošiljanje in prodajo gob. Zakon se izrecno omejuje na sveže in nekonzervirane divje gobe.
Zakon velja od 1. septembra letošnjega leta naprej, prepoved se omejuje na čas med 1. septembrom in 30. junijem.
S tem zakonom je zakonodajalec hotel zabraniti pravcato ropanje naših gozdov, ki je doseglo že neverjetne številke. Tako so v letih 1978 do 1980 izvažali pretežno v Nemčijo 615 tisoč kilogramov svežih gob in je bil že skrajni čas, da se tako ropanje naravnih dobrin zajezi. Po računih, ki jih je izdelal Klub slovenskih občinskih odborni-
Avstrijski politiki, ko so še bili na dopustu ...
(karikatura „profil“)
kov, so morali tisti, ki izvažajo gobe, doseči pri izvozu dobiček, ki daleč presega 50 milijonov šilingov. Zato Klub načelno tudi pozdravlja tak zakon.
Na kar pa zakonodajalec ni mislil, je bilo le dejstvo, da so od nabiranja gob živeli ali pa dosegli dodatni dohodek predvsem socialno najnižji sloji koroškega prebivalstva. Dodatni dohodek so si pridobili z nabiranjem gob predvsem pen-zionisti, šolarji in brezposelni, ki so gobe prinašali na takoimenova-ne zbiralne postojanke, od koder so jih odvažali v inozemstvo. Vsem zbiralcem, številke se gibljejo med 50 in 100 tisoč oseb, bo tako ušel stranski dohodek, medtem ko si je industjlja že zasigurala svoj profit.
Seveda pa bo še naprej dovoljeno nabiranje gob za lastno potre-
b0'	(KLUB INFORMIRA)
EL Vrba zahteva disciplinski postopek
V torek, 31. avgusta, je dopoldan obiskala mladinski dom v Šentilju še posebna komisija. Kot smo poročali, je šentiljski župnik Petričic dom zaprl in še enkrat povabil vse pristojne, da si skupno ogledajo tiste prostore, v katerih naj bi bile stenice. Rezultat pregleda, navzoči so bili tudi zastopniki farnega sveta, je nedvoumen: v nobenem prostori niso našli stenic. Na licu mesta je izjavil zastopnik podjetja, ki je razkužilo prostore, da nikdar ni videl stenic. Zastopnik podjetja Urban je rezultat preiskave potrdil tudi v razgovoru z našim listom in nam zagotovil, da nikdar ni omenil stenic, najmanj pa v pogovoru z dr. Sidingom, zdravnikom, ki šteje med iniciatorje zlonamerne akcije. Zdaj se namreč hoče zdravnik Si-ding sklicevati na podjetje Agil, ki ga zastopa Urban. Podjetje Agil bo izstavilo župniku Petričiču izjavo, da v mladinskem domu nikdar niso videli stenic.
Enotna lista Vrba bo zahtevala proti odbornikom FPO in podžupanu Ruprechtu disciplinski postopek.
Kulturno poročilo: Slovenci dobijo premalo
Franc VVedenig in Nužej Tolmajer h kulturni politiki Koroške deželne vlade
V	minulih dneh je izšlo „ Kulturno poročilo“ koroške deželne vlade za leto 1981. V „ kult urnem poročilu“ kulturni referat, katerega šef je Leopold Wagner, vsako leto detaj-lirano nakaže, kdo je dobil za svoje kulturne aktivnosti koliko denarja.
V	svojem predgovoru h „kulturnemu poročilu“ pravi Wagner, da v kulturi samo to uspe, kar je zraslo iz lastnih iniciativ. Lastna iniciativa v kulturni dejavnosti — to so si koroški Slovenci že zdavnaj napisali na svoje zastave.
Prvi koroški Slovenec, ki je v ..kulturnem poročilu" imenovan kot dobitnik podpore kulturnega referata koroške deželne vlade, je mladi skladatelj Hanzi Artač. Na vprašanje, kaj mu je štipendija dala, je
Artač odgovoril: ..Delovno štipendijo za glasbo imam za priznanje mojega dela. Veseli me, da mi je bila podeljena, ker mi je dala občutek, da tudi javnost opazi moje delo."
Artačev odgovor jasno pove, da mu ne gre za denar, temveč za to, da ga je opazil tudi kulturni referat koroške deželne vlade. Z vsoto, ki jo je dobil, niti ne bi mogel preživljati srednje velike družine dva meseca. To je sploh problem kulturnih subvencij v Avstriji. Če je treba
—	„in Zeiten wie diesen" (Kreisky)
—	kaj varčevati, potem je kultura tista, za katero je manj denarja na razpolago. In Koroška ima še posebno malo denarja za ljudi, ki ustvarjajo. Na Dunaju bi skladatelj Hanzi Artač dobil kot štipendijo pod istim naslovom skoraj trikrat toliko denarja. To je toliko, da bi srednje velika družina lahko živela skoraj pol leta.
Poslovodeči tajnik NSKS Franc VVedenig se je, ko je hotel prelistati ..kulturno poročilo", ustavil kar na prvi strani. Tu so zabeležena imena vseh tistih, ki so za leta 1980, 1981 in 1982 nominirani v sosvet za kulturo, ki mu predseduje mag. Hermann Th. Schneider in ki je razdeljen na glasbo, slovstvo, umetnost in znanost.
VVedenig: „Čudim se, da dr. Apovnik ni v sosvetu za kulturo. Deželna vlada bi morala sosvet za kulturo tako strukturirati, da ima v njem mesto tudi dr. Apovnik, ki sicer po naročilu koroške deželne vlade obdeluje prošnje slovenskih organizacij, ustanov in Slovencev sploh v kulturnih zadevah."
V sosvet za slovstvo je razen treh Nemcev nominiran še Valentin Polanšek. Pripomba Franca VVedeniga: „S tem, da je Polanšek nominiran v sosvet za literaturo ima le ena osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev direkten dostop do sosveta za kulturo oziroma do gremija, ki soodloča o kulturnih zadevah, čeprav ni kot predsednik SPZ v sosvetu, temveč kot pisatelj. Moram pa reči, da to ni naperjeno proti Polanšku, ki ga kot kulturnika in pisatelja cenim." Nadalje VVedenig kritizira, „da imamo Slovenci zastopnika v sosvetu samo za literaturo", kar ne razume, „in ne pa tudi v sosvetu za glasbo, umetnost in znanost, ko imamo vendar ravno tako ustvarjalce in znanstvenike, ki delajo na teh področjih." Sploh pa se mu zdi, da Slovenci v tem sosvetu manjkajo, ker očividno niso predvidena mesta za naše ljudi. Ravno ob primeru Polanška se VVedenig
vpraša, na predlog koga, da je bil imenovan, ker osrednje organizacije, konkretno K KZ ali NSKS, niso bile vprašane.
VVedenig pa prizna, „da nas lahko veseli, da ta ali oni dobi večjo ali manjšo podporo. Za vsako vsoto se veselimo, ker to kulturno življenje naše narodne skupnosti le pospešuje." Načelno je NSKS zavzel stališče, „da bi bilo treba najti tako ureditev, ki bi Slovencem garantirala določeno vsoto s posebno postavko v proračunu dežele", pravi poslovodeči tajnik. Doda še: „V smislu .Operativnega koledarja1 osrednjih organizacij iz leta 1979 bi bilo, da bi s to vsoto Slovenci lahko avtonomno razpolagali."
Tajnik K KZ Nužej Tolmajer poudarja, „da se je podpora za kulturno dejavnost koroških Slovencev znatno povišala", odkar je dr. Pavel Apovnik v uradu koroške deželne vlade. „To,“ misli Tolmajer, „je treba objektivno povedati. Prej je bila podpora zelo klavrna. Kljub temu je predvidena vsota v primerjavi s celovškim mestnim gledališčem zelo nizka. Vsota, ki jo dobijo koroški Slovenci niti ni ena letna plača enega glavnopoklicnega igralca na mestnem gledališču v Celovcu."
Tudi Nužej Tolmajer zahteva kot Franc VVedenig „poseben budget“ za pospeševanje kulturne dejavnosti koroških Slovencev, „kar je uradna politika vedno zavrnila."
Tolmajer ugotavlja, da na Koroškem s kulturo ravnajo mačehovsko. To se vidi tudi na občinski ravni, ker tudi občine ne podpirajo v zadostni meri društev. „Gotovo vpliva ravnanje deželne politike na občinsko," trdi Tolmajer, ki ne razume, da deželna vlada do danes ni imela „posluha" za slovensko glasbeno šolo in da gradnjo nove-' ga Doma v Tinjah ni podprla niti 5 šilingom. Na isti način je ravnala tudi z mladinskim centrom pa Rebrci.
Koroški Slovenci so pa statistik' ..kulturnega poročila" dobili v leto 1981 podpore v znesku približno 470.000 šilingov.
V primerjavo: kulturna revija koroške deželne vlade „Die Brucke je dobila šil. 599.996.— in mestno gledališče v Celovcu skoraj 42 milijonov šilingov. Brez demagoške poze je Nužej Tolmajer rekel, da je to, kar dobijo Slovenci, premalo; Rekel je tudi: „Da smo (koroški Slovenci) kulturni in da živi kulturna zavest med ljudmi, je vidno ou primerih kulturnih prireditev, ki 56 vršijo teden za tednom."
Hll3
[naš tedniki
Od 5. do 11. septembra bo v Svečah drugi (mednarodni) slikarski teden
Sodelovala le
Pogovarjali smo se z dr. Jankom Zerzerjem
Naš tednik: Kdo je pobudnik Slikarskega tedna?
Janko Zerzer: V pogovoru s slikarjem Omanom in inž. Katnikom lani vigredi se je porodila ideja.
Naš tednik: Ste imeli kaj težav, ko ste vabili umetnike?
Janko Zerzer: Z umetniki je vedno težko, ker nekateri ne hodijo na kolonije, drugi nimajo časa, ne pišejo radi in včasih ne veš, kje naj bi koga iskal. To so bolj potujoči Uudje. Lansko leto se je Valentin Oman zelo angažiral in je nam le uspelo, dobiti tistih 6 udeležencev, iz vsake pokrajine po dva.
Naš tednik: Sveče so skoraj že umetniški center, saj ima na vasi Prof. Gorše svoj atelje in je tudi vrt znamenitih Korošcev. Je vam to Pomagalo?
Janko Zerzer: Dejal bi, da je to bil sploh glavni vzrok, zakaj smo ;° naPravili v Svečah, ker smo tu '™eli že nekakšen center. Od leta 1972 je prof. Gorše stalno prihajal v Sveče, leta 1973 se je tu stalno naselil. Pri Vrbniku ima svoj atelje ln sv°j° stalno galerijo. Poleg kiparja Goršeta je že več let prihajal slikar Stanko Ropotec v Sveče. Naselil se je v župnišču, na starem farovškem skednju pa si je napra-i Preprost atelje in je bil vsako eto P° več mesecev v Svečah. Lahko rečem, da na Koroškem zlahka^ ni vasi, ki bi mogla na tem Področju nuditi toliko in tako zgo-; sceno aktivnost.
Naš tednik: Kaj pa pravzaprav pr/fegne umetnike? Vaška idila, vaščani, dobri ustvarjalni pogoji?
Janko Zerzer: Verjetno je več dejavnikov, ki se ujemajo in ki nudijo umetniku dobre pogoje. Prvič je Pokrajina, vas, saj vaške idile ni ec in pa vaški mir. Vaščani so ze-0 prijazni, kar umetniki vedno spet poudarjajo. Sploh pa je nara-a pri nas za umetnika, ki jo gleda 3	°čmi, zelo privlačna.
Naš tednik: Kakšno vlogo je do-*edaj igrala in prevzela Kočna?
= an*° Zerzer: Pri organiziranju društvo najvažnejši dejavnik. Ko rno imeli že konkretne predstave
vki'6-nU’ Se je K°čna intenzivno jucila v priprave in je poskrbela za Potrebna sredstva. Poskrbela je u i za okvirni program in uspešen Potek slikarskega tedna.
Od 5. do 11. septembra bo v Svečah 2. (mednarodni) slikarski teden. Lanski, prvi je naletel na tako dobra tla, da so bili organizatorji in sodelujoči več kot presenečeni. Prav zanimiva pa je sličnost med dvema različnima umetniškima vejama: sveški slikarski teden in obir-sko mednarodno srečanje manjšinskih pisateljev prirejata dve slovenski društvi, obe prireditvi sta v vaseh. Janko Zerzer, predsednik SPD „ Kočna", ki smo ga prosili za razgovor o slikarskem tednu, je dejal k temu, da so prav prizadevanja krajevnih, vaških društev za zbližanje med sosednimi pokrajinami velikega pomena: taka in podobna med regionalna srečanja zapustijo po njegovem prav v regionalnem merilu globoke posledice
Naš tednik: So vaši člani takoj podprli idejo slikarskega tedna in kako vaščani ter širša okolica oz. občina gledajo na slikarski teden?
Janko Zerzer: Odbor Kočne se je razmeroma hitro ogrel za teden. Kočna je podpirala teden, domačini pa so pripravili pravo presenečenje. Ne vem, ali iz radovednosti ali iz drugih razlogov, ampak cela vas je živela z umetniki in si takoj osvojila slikarski teden. Prihajali so v šolo, kjer smo imeli provizorični atelje in so skušali delati jedkanice. Sodelovali so, kar je eden od glavnih namenov tedna. Ne samo gledati in uživati, ampak motivirati ljudi k sodelovanju, da se vadijo — lani z jedkanico, letos pa v lesorezu in linorezu. Društvo da na
razpolago material in orodje. Vsak dan se bo eden od umetnikov posvetil ljudem, jim pokazal, kako je treba rezljati in napraviti odtis.
Naš tednik: Kako so javne ustanove podprle slikarski teden?
Janko Zerzer: Občina ga je podprla po svojih močeh, predvsem pa ga je podprla po prizadevanju vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika deželna vlada in omogočila njegovo izvedbo.
Naš tednik: Kako je vam pomagala Krščanska kulturna zveza?
Janko Zerzer: K KZ je nudila predvsem organizatorično pomoč. Finančno pa skušamo postati čim bolj neodvisni. Veseli smo, če nam katera od osrednjih organizacij odkupi kako sliko, ker tako skušamo pokriti stroške.
Naš tednik: Kako so reagirala javna občila in ali so teden obiskali tudi drugi koroški umetniki?
Janko Zerzer: Javna občila so zelo dobro reagirala, koroški umetniki pa so zelo številno prišli v Sveče. Saj so obiskali tudi svoje prijatelje. Letos bo večina umetnikov novih, samo Hans Staudacher je navezal v Svečah tako prijateljske stike in je bil lani za kolonijo tako dragocen, da bo letos spet prišel. Koroškega slovenskega slikarja Jožeta Boschitza smo povabili, rad bi prišel, a je na žalost moral nastopiti službo na dunajski šoli in je moral odpovedati.
Naš tednik: Želimo dober in uspešen potek tedna in se zahvaljujem za pogovor.
Franc VVakounig
Povprašali smo uči Je> kaj menijo o dvojez nem pouku. Prav ta, smo naprosili tudi sest Regino Tolmajer, da na Je povedala nekaj besi 0 strokovni šoli za že ske poklice v Št. Ruper Pn Velikovcu. Tudi tu vzgoja dvojezična. Dra starši, poslušajte in vz mite nasvete učiteljev vzgojiteljev Vaših o tre resno in prijavite Vašec otroka k dvojezičnerr Pouku. Dragi stari omogočite tudi Vi vaš mu otroku, da se nau beh deželnih jeziko °trok Vam bo hvaležen
Provincijalka sestra Regina
Tolmajer:
„Lani smo imeli v naši strokovni šoli za ženske poklice v Št. Rupertu pri Velikovcu 22 deklet. Letos se jih doslej še sicer ni prijavilo toliko, kljub temu pa upamo, da se bo še katera odločila za našo šolo. Letos smo med počitnicami preuredili našo kuhinjo, tako da bodo imela dekleta najboljše pogoje. Vsa dekleta, ki se bodo odločila za obisk naše strokovne šole, se bodo pri nas lahko počutila kot doma. Ker je število učenk razmeroma majhno, vlada domače, družinsko vzdušje.
Namen šole je posredovati
učenkam primerno strokovno znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu kot gospodinje, kot vzgojiteljice, in jih seznaniti s poslanstvom matere v družini ter dekleta vzgajati k samostojnosti."
Rozina Katz, učiteljica na glavni šoli v Pliberku:
„Več jezikov znaš, več veljaš. Otrok, ki mora in lahko misli v dveh jezikih istočasno, je tudi bolj inteligenten. Znanje jezika pa istočasno pomeni, da ima človek dostop tudi v kulturo drugega naroda. Pri nas je to še posebno važnega pomena,
saj živita na istem naselitvenem prostoru dva naroda. Z znanjem slovenščine in nemščine lahko neposredno uživaš dve kulturi. Osebno sem mnenja, da je za naše otroke važneje učenje in znanje slovenščine kot npr. angleščine. Vrhu tega se otrok igraje lahko hkrati nauči več jezikov. Znanje slovenščine pa ni važno le za otroke slovenskih staršev, marveč tudi za otroke, ki so jih starši doma vzgojili v nemškem jeziku. Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da se tudi ti otroci zelo hitro navadijo na dvojezičen pouk. Tudi s temi otroki imam najboljše izkušnje. Zato svetujem vsem staršem,
riihm i> uieiaiTho.
Draga bralka, dragi bralec!
Že dolgo se nismo več oglasili s posebnim pismom iz našega uredništva. Skrajni čas, da to zamudo nadoknadimo.
Kot ste gotovo v zadnjih dveh številkah NT opazili, smo stran 6, predvsem pa sedmo nekoliko spremenili. Tako npr. objavljamo televizijski spored v drugi obliki in upam, v malo bolj privlačni. Stara oblika je številnim bralcem in tudi nam v uredništvu šla lepo na živce, vrhu tega pa nam je jemala prostor, kjer bi lahko objavljali druge, zanimive prispevke.
Isto velja za roman „ Deseti brat“, prvi slovenski roman, ki-je gotovo znamenito literarno delo. Le za nadaljevanko v Našem tedniku je predolg. Na to so nas predvsem tudi opozorili mnogi bralci. Zato smo se odločili, da prekinemo z „ Desetim bratom“. Hkrati smo sklenili, v bodoče objavljati krajše literarne prispevke. Na primer „Teko-če račune“ Pavleta Zidarja, odličnega slovenskega pisatelja, a na žalost premalo znanega pri nas na Koroškem. Čeprav je Pavle Zidar tesno povezan s Koroško oz. z življenjem koroških Slovencev.
No, v soboto, nedeljo in ponedeljek je spet naš slavni Pliberški jormak. Pravijo, da je to največji ljudski praznik Podjune, če ne cele južne Koroške. Veselja in prijetnih ur na jormaku gotovo ne bo primanjkovalo. Ob priliki tega velikega domačega praznika smo se odločili, da priobčimo posebno prilogo „ Pliberški jormak. Pravijo, da je to smo številko NT s prilogo na vsako gospodinjstvo občine Pliberk. Prepričani pa smo, da bodo radi prebirali to številko našega lista ne samo v pliberških krajih, temveč tudi vsi ostali zvesti bralci Našega tednika!
Lepo Vas pozdravlja
Janko Kulmesch
PS.: Pred kratkim se nam je pripetila „huda“ pomota: ko so na Djekšah odkrili spomenik žrtvam nacizma, smo pisali, da je občinski odbornik EL, mag. F. V/arasch govoril v imenu dje-ške občine“. V resnici pa je bil Warasch edini dješki občinski odbornik, ki se je dosledno zavzel za to, da bi tudi občina izkazala odkrito spoštovanje domačim nacističnim žrtvam.
da svojim otrokom omogočijo boljšo izobrazbo; prepričana sem, da jim bodo otroci za to hvaležni."
Marija Mešnik je učiteljica na ljuskl šoli na Zilski Bistrici. Kot
učiteljica zagovarjam dvojezično vzgojo in izobrazbo. Tako je rekla: Še vedno velja stari pregovor, da več veljaš, če več jezikov znaš. Kot učiteljica sem spoznala, da noben učenec ni bil slabši v nemščini, če se je učil tudi slovenščine, torej bil prijavljen k dvojezičnemu pouku. Otroku je in bo učenje jezikov samo v prid, kajti to mu širi obzorje. Znanje jezikov še nikomur ni škodovalo. Mnenja sem, da bi se otroci pri nas lahko brez težav učili vseh treh jezikov, ki so sedaj pripuščeni v ljudski šoli, to so slovenščina, angleščina in nemščina.
C
PRIREDITVE
_____
/
Bilčovs
IZSELJENSKI DAN
Zveza slovenskih izseljencev vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 12. 9. 1982, s pričetkom ob 14.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu, ki bo tudi letos povezan z tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM. Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijatelji in znanci!
Borovlje
SPD-Borovlje vabi na
2-dnevni izlet na GRADIŠČANSKO
kjer se bomo srečali z Gradiščanskimi Hrvati.
Čas: 4. in 5. september 1982 Odhod: ob 6. uri zjutraj na avtobusni postaji v Borovljah.
Prijavite se lahko pri Posojilnici Borovlje ali pod tel. štev. 0 42 27/21 3 92, kjer dobite točnejše informacije.
Izlet na Triglav
(po manj obiskanih poteh) v soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra 1982
Iz Radovne nas bo pot vodila skozi slikovito dolino Kot do Staničeve koče, kjer bomo prenočevali. Od tam gremo naslednji dan preko Kredarice na Triglav. Vračali se bomo skozi dolino Krmo.
Zbirališče: ob 6. uri na jugoslovanski strani Ljubelja.
Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Celovec
Celovec
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA v Celovcu, Burggasse 8
vabi na razstavo SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV iz Narodne galerije v Ljubljani
Razstava je odprta do 30. septembra 1982. Svoja dela razstavljajo Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Matej Sternen.
Št. Jakob
SPD „Rož“ v Št. Jakobu vabi na IZLET NA BLEŠČEČO „Na planincah luštno biti, tam je dosti mleka (vinca) piti"
Čas: nedelja, 5. 9. 1982
Tinje
Kuharski tečaj v Tinjah za študente in študentke v četrtek, 9. 9. 1982, od 9. do 17. ure.
Vodi sestra Monika.
ANTIFAŠISTIČNI KOMITE CELOVEC
vabi na vožnjo k
ANTIFAŠISTIČNI MANIFESTACIJI
V	ŽELEZNEM/EISENSTADT (Gradiščansko)
v soboto, 11. septembra.
Odpeljemo se ob 9. uri.
Zbiramo se na celovški glavni postaji. •
Prijave in podrobne informacije po telefonu: 04222/54568 (Klub Prežihov Voranc)
V	Železnem je pripravljen kulturni spored.
Obirsko
Alpski klub Obir vabi na
TEKMO KOSCEV,
ki bo v nedeljo, 12. septembra 1982, ob 14. uri pri Jerebu (na Jerebovi seli).
Kosilo se bo v petih skupinah in sicer:
I.	— otroci do 12 let
II.	— fantje od 12 do 18 let
III.	— moški od 18 do 50 let
IV.	— starostno moški, od 50 let naprej in
V.	— ženske.
Prijave sprejemamo od 13. ure naprej.
Startnina znaša za otroke šil. 30.—; za odrasle šil. 40.—.
Za razvedrilo bodo poskrbeli domači vižarji Berti, Šimej in Otmar.
Žitara vas
Eno leto je v Žitari vasi glasbena šola. Otroke sta poučevala Hei-di Markovvitz (kitaro) in Jože j Starc (harmoniko). V nedeljo je bila v avli ljudske šole akademija glasbene šole. Predsednik Trte, Mirko Ogris, je vse navzoče prisrčno pozdravil, ki so kljub izrecno grdemu vremenu prišli in napolnili avlo. Povedal je tudi, da so še mogoče prijave za naslednje leto glasbene šole. Prijaviti se je mogoče pri učiteljema oz. v ljudski šoli. Spored so oblikovali poleg učencev tudi šentlipški otroci, otroška folklorna skupina. Občinstvo je nastopajočim ploskalo z veseljem, saj so mu pripravili prijeten, domač popoldan, poleg tega pa so učneci in učitelji glasbene šole pokazali, da so vse leto pridno delali in da to delo ni bilo zaman. Svoje pa sta k uspehu prispevala tudi napovedovalca Mojca Hribernik in Hanzej Smolnik. Po končani prireditvi se ljudem kar ni mudilo domov. V prijetni in prijazni domači družabnsti so še posedeli in se pogovarjali o glasbeni šoli. Starše, ki bi radi videli, da bi se njihov otrok naučil kakšnega instrumenta, pa vabimo, da prijavijo svoje otroke h glasbeni šoli.
Št. Jakob v Rožu
Nepričakovano nas je prizadela vest, da je umrl lastnik žage na Bistrici pri Št. Jakobu, Stanko Čuden. Čisto nepričakovano se je poslovil od nas, saj je bil star šele dobrih 53 let in je odložil delo na svoji žagi. Prevzel jo je pred dobrimi 25 leti od svojega očeta in jo z leti izpopolnil in moderniziral. Vestno je opravljal težko delo z lesom in si privoščil le premalo počitka. Nenadna bolezen ga je na vigred prisilila za nekaj tednov v bolnišnico v Celovec. Podvreči se je moral operaciji in se je le navidezno opomogel. Skrb za družino, oba fanta še obiskujeta šolo, in skrb za žago ga je spet priklenila k delu. Smrt ga je odpoklicala za delopust in tudi takojšnja zdravniška pomoč in prevoz v bolnišnico ni več pomagala. Nenadna smrt Stanka Čudna ni samo težko prizadela družino in svojce, temveč vse, ki smo ga poznali in spoštovali. Pretekli torek smo ga pospremili ob veliki udeležbi prijateljev in znancev na njegovo zadnje domovanje na šentjakobskem pokopališču in mu tako izkazali zadnjo čast. Naj počiva v miru. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
Tinje
Kot smo že poročali v Našem tedniku (štev. 34), so bile od 15—21. avgusta v Tinjah „feriae la-tinae" — počitnice Latincev. Zbralo se je nad 80 prijateljev latinščine iz osmih držav, ki so se v tinj-skem domu in pri latinščini zelo prijetno imeli in veliko skupaj doživeli. Tako so si ogledali koroške znamenitosti, pogledali so v novi antični muzej v Globasnici, prav posebej pa so se spustili na la-
Ce lovec
Društvo slovenskih pisateljev Avstrije vabi na seminar o oblikovanju literarnih tekstov (stilistične vaje ob konkretnih besedilih slovenskih koroških ustvarjalcev), ki bo v nedeljo, 26. septembra 1982, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure v prostorih kluba Prežihovega Voranca, Benediktiner-platz 5/1.
Strokovno vodstvo: univ. as. Tone Pretnar in univ. as. Miran Hladnik. Seminarja se lahko udeleži vsak! Kdor želi, da bi na seminarju obravnavali tudi njegov literarni prispevek (pesmi, proza, dramatika), naj pošlje prispevek najkasneje do 11. septembra 1982 na naslov Jože Blajs, Johann Hillerstr. 20/12, 9020 Celovec.
2. slikarski teden
od S. do f f. septembra 1982
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah
Udeleženci: Marinella Biscaro, Treviso, Marjan Kravos, Trst, Darja Prelec, Sežana, Štef Potočnik, Ljubljana, Inge Vavra-Aspetsberger, Kriva Vrba, Hans Staudacher, Mlinare, Dunaj.
SPORED:
Nedelja, 5. 9., ob 19. uri:
Prihod in pozdrav povabljenih umetnikov in gostov v gostilni pri Adamu
Sreda, 8. 9., ob 20. uri:
Domači večer z moškim pevskim zborom „Kočna" pri Adamu
Petek, 10. 9., ob 20. uri:
Orgelski koncert v farni cerkvi Angela Tomanič, orgle
Veral Belič, gosli (prireditelj župnijski urad)
Sobota, 11. 9., ob 19. uri:
Prezentacija del in sklepna družabnost
Od ponedeljka do petka bo gospa prof. Inge Vavra-Aspetsberger mladim in starim interesentom od 14. do 16. ure na razpolago za uvajanje v tehniko linoreza in lesoreza. Material in orodje prispeva prireditelj.
tinsko jezikovno področje. Tu pa so spoznali, da latinščina ni tisti bav-bav ali pa strah, kot je bila v gimnaziji. Iz togega in mrtvega jezikovnega konstrukta je postal živ jezik, ki ne pobara po pravilni uporabi gerundiva in aceija, ne po glagolskih izjemah in ženski oz moški deklinaciji, ampak v tem jeziku obračaš jezik, čeprav veš, da boš naredil napake. Prav zato, ker nihče ni delil nezadostnih in minus zadostnih, so se vsi dobro počutili. Glavna zasluga za to pa gre patru Suitbertu Siedlu, univerzitetnemu profesorju v Salzburgu in velikemu prijatelju koroških Slovencev. Dejal je, da je našel v Tinjah tiste pogoje, ki jih je iskal že leta. Velika zahteva pa velja tudi osebju doma v Tinjah, ki se je zelo zavzelo za Latince.
Rebrca
Prejšnji teden je bilo na Rebrci vsakoletno srečanje ministrantov iz Podjune, Roža in Žile. Komenda in okolica, na hribu pa razvalina reberškega gradu — kaj poželi srce mladih fantov več. Po mili volji in z veseljem so uživali vse okoli sebe, se igrali in gojili družabnost. Kaplan Jurij Buch, Marija Trampuž, Bernardka Kresnik in Janja Kert so ves teden bili z ministranti. Skupno so šli na Obir, skupno so se hodili kopat, ko pa je prišla med nje Rozina Katz, so z njo prepevali.
Nobenemu pa ni bilo treba omagati ali shujšati, saj sta Urška in Milka skrbeli za telesno dobrobit vsakogar. Po prijetnih in doživetja polnih dneh na Reberci so se vrnili ministranti spočiti in polni novega zagona domov. Saj so tam nad dolino Bele premišljevali tudi o svojih nalogah.
Šmihel pri Pliberku
Šmihel ima končno svoj gasilski dom. Posebnost šmihelskega gasilskega doma pa je dvojezični napis. Po iniciativi slovenskih mandatarjev v pliberški občini je novo poslopje požarne brambe v dvojezičnem kraju dobilo dvojezičen napis.
Zadnjo nedeljo se je pričel „praznik“ za šmihelsko požarno brambo in za ostale Šmihelčane z dvojezično sv. mašo, ki sta jo brala dekan Kristo Srienc in kaplan Marjan Šuster. Po maši sta žegna-la novo poslopje in gasilski avto. Nad 3000 ur so domačini garali, in gradili gasilski dom. Končno je prišel dan, ko so lahko občudovali svoje delo.
Vsi trije govorniki na slavnostni prireditvi, župan Franc Mikusch, mestni svetnik Valentin Vauti, ki je govoril v slovenskem jeziku in komandant požarne brambe Šmihel Franc Haimburger so podčrtali pomen požarne brambe za prebivalstvo.
Prireditev je sooblikoval šmi-helski cerkveni zbor pod vodstvom Mihija Sadjaka.
Šmihelčani so za ta praznik tudi postavili šotor. V soboto so v napolnjenem šotoru igrali „Fantje iz Podjune". V nedeljo pa „Die fide-len Lavantaler". Prireditev in večera v šotoru sta potekla v zelo prijetnem vzdušju.
Vogrče
DSG-Škofijska športna skupnost-Vogrče je priredila 7. in 8. avgusta športni dan, katerega se je udeležilo 8 moštev in 2 ženski skupini.
K tekmovalcem prištejemo mnogo gledalcev, navijačev in kritikov.
V	nogometu so zmagala sledeča moštva: 1. Št. Jakob pri Velikovcu, 2. Božji grob, 3. Humče, 4. Vogrče.
V	ženski skupini je zmagala Metlova proti Božjemu grobu.
V	mladinski skupini so zmagale Replje proti Vogrčam.
Pri skakanju z vrečami (Sack-hupfen so zmagali: v predšolski dobi: 1. Nadja Zidej, 2. Verena Zi-dej, 3. Rudi Kontschitsch.
Otroci do 8. leta: 1. Evelin Pos-segger, 2. Tomaž Visotschnig, 3. Martin Polesnig. Otroci do 13. leta: 1. Edi Kerbic, 2. Marija Polesnig, 3. Tomaž Zidej.
V	soboto in nedeljo je DSG priredila v šotoru zabavo, kjer so se obiskovalci okrepčali ob glasni muziki. Prvi večer je igral „Koroški odmev", drugi večer pa „Trio Peca". Vsaj pri tem triu izpod Pece, bi si želeli vmes tudi nekaj slovenskih pesmi.
Pri podelitvi pokalov v nedeljo zvečer je športnike in goste pozdravil zastopnik DSG iz Celovca in domači župnik.
Dobiček od prireditve bo DSG Vogrče uporabila za zgraditev novega športnega prostora.
Četudi na športnem odseku DSG ne doseže prvih mest, pa je treba pohvaliti organizatorično sposobnost in požrtvovalnost članov.
Sem kmet, priden in delaven. Moja prva družica me je zapustila — zakaj, niti sama ne ve. Iščem ženo, ki pozna življenje in ve, da je potrpežljivost božja mast in mi hoče biti opora na veliki kmetiji. Če meniš, da sem ta pravi, potem piši na uredništvo Našega tednika pod šifro „Pr mene boš pa v sjenci leža-va — 200“ in priloži sliko. ( + )
50-letnico je obhajala te dni gospa Gusti Schellander iz Ča-horč pri Kotmari vasi. Ob srečanju z Abrahamom, naši zvesti bralki iskreno čestitamo!
Majdi in Marjanu Olip v Selah se je rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Milena. Iskreno čestitamo!
Sabini in Joziju Mečina Na gori se je rodila hčerkica Nataša. Čestitamo!
Mag. Vera Inzko in dr. Franci Wutti, član predsedstva NSKS, sta si zadnjo soboto obljubila večno zvestobo. Iskreno čestitamo!
Činkmanovim v Želučah pri Bilčovsu se je rodil šesti otrok — sin Roman. Čestitamo!
Roza Marolt, Prunčeva mama v Pudabu pri Mokrijah, je praznovala te dni 60-letnico. Čestitamo tudi za god.
Aniji in Pepiju Muller iz Pod-gorjan v Rožu se je rodil sin Danijel. Čestitamo!
Zalki in mag. Jakiju Sitter iz Št. Jakoba se je rodila hčerka Janja. Čestitamo!
Bilčovski dekan Poldej Kassl je te dni praznoval svojo 50-letnico. Čestitamo!
Sonja Kobolt in Poldej Srbot-nik, Leše pri Št. Jakobu v R., sta si obljubila večno zvestobo. Čestitamo!
Janez Kaker iz Loč je praznoval svoj 56. rojstni dan. Čestitamo!
Mariji VVritz iz Štebna pri Globasnici vse najboljše k 72. rojstnemu dnevu!
Štefan Krenser z Belšaka pri Pliberku praznuje svoj 60. rojstni dan. Čestitamo!
Ludmili Kriegl z Zahomca vse najboljše k 70-letnici.
Mihej Sadolšek, pd. Mikej iz Lobnika pri Železni Kapli je praznoval svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Matevž Fritz iz Šmiklavža pri Dravi bo 5. 9. 1982 praznoval svojo 75-letnico. Čestitajo mu sestre, prijatelji in znanci ter uredništvo NT!
Dolfej Picej, sin pokojnega ustanovnega člana dipl. trg. D-Piceja iz Šmihela, je zaključil študij ekonomije. Čestitamo!
ROMANJE NA SV. VIŠARJE
Čas: v torek, dne 7. septembra 1982 Vodi: g. prošt Franc Brumnik iz Dobrle vasi
za: Železna Kapla, Rebrca, Žitara vas, Št. Lipš, Dobrla vas, Škocijan in Tinje
ROMANJE V RIM, ASSISI in PADOVO
od petka, 8. oktobra 1982, do sobote, 16. oktobra 1982
TEČAJ ZA IZDELOVANJE ŠOPKOV s svežimi cvetlicami
(Tečaj bo v nemškem jeziku)
Čas: v soboto, 4. septembra, od 9. do 11.30 ure
Kraj: v gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Petru
Čas: v soboto, 4. septembra 1982, od 14.30 do 17. ure Kraj: v. Domu v Tinjah
Čas: v soboto, 11. septembra 1982, od 14.30 do 17. ure Kraj: v mežnariji v Ziljski Bistrici Tečaje vodi: vrtnarski mojster Matt-hias Tschinkel iz Celovca
Ll_U
naš tedniki
domače vesti/5
„Upam, da bo tudi drugo leto tako“
Bili smo na Kališu
igranje, petje in mnogo dobre volje. Počitniške dni smo zaključili s sv. mašo in se vračali polni veselja vsak na svoj dom.
Magda Dovjak, 13 let: Meni je bilo všeč, da smo drug drugega bolje spoznali in v vsakem našli tudi kaj dobrega. Tudi to mi je bilo všeč, da smo čas dobro izkoristili z igrami, petjem in plesom.
Pavel Čertov, 14 let: Jaz osebno sem bil zelo zadovoljen. Predvsem so mi ugajale igre, ki smo jih dela-
»Zakaj si ne bi tudi mi privoščili nekaj dni počitnic na Kališu, ko tja prihajajo otroci iz različnih delov Avstrije«, so si mislili Selani in se odločili, da to tudi izpeljejo. 36 otrok med 7. in 15. letom starosti se je zbralo v četrtek, 26. avgusta na Kališniko-vem dvorišču, kjer sta jih pozdravila čudovito vreme ln dobra volja sovrstnikov.
To je ostalo tudi še drugi dan, tako da so se lahko zaposlili in razvedrili v prosti naravi. Najbolj So Jim seveda ugajale tekme v skupinah, kjer so se lahko poizkusili med seboj. Za zmagovalce so bile Pripravljene preproste, a fletne nagrade. Na programu je bilo tudi Petje, pohod na Sedlce, ogled slovenskega filma „Sreča na vrvici", prugi dan so otroci sami pripravili kres, ki so ga zvečer prižgali.
Kar težko jim je bilo pri srcu, ko Je naPOČil tretji in s tem zadnji Pan. Za sv. mašo, ki jo je daroval domačin Stanko Olip skupaj z °troki in njihovimi starši, so otroci Pripravili pesmi, prošnje in druge Primerne tekste. Hkrati je bil to zaključek počitniških dni, ki so se vsem zdeli kar prekratki. Voditeljici zalka Olip in Angela Oraže sta morali svojim varovancem obljubiti, da se drugo leto srečajo najmanj za teden dni.
Za to, da otroci v teh dneh niso d' lačni, so skrbele pridne kuhari-®e Pepca in Vida Roblek ter Beti Konrad.
Chn^ing čertov, 13 let: Odločila Kal;-8®.’ da bi preživela tri dni na Sr -S;U in ni mi žal. Lepo je bilo in
kai sem’ da sem preživela ne-aj dm s prijatelji.
Cornelia Roblek, 13 let: Letos smo se prvikrat srečali na Kališu. Vsako jutro smo komaj čakali, da sta nas voditeljici poklicali. Hitro smo pojedli m pohiteli na travnik. Zdelo se mi je lepo in upam, da bo drugo leto tudi tako.
Herman Oraže, 10 let: Otroci smo se zbrali na Kališu, da bi tam preživeli nekaj počitniških dni. Bilo je res vse, kar si želi otroško srce:
Vabimo Vas, da se na poti skozi Slovenijo mimo Trojan oglasite v prijetnem gostišču „MAČEK“, v vasici Šentgotard.
Strežemo vsak dan od 7. ure do 23. ure z domačimi in tujimi specialitetami, ter z dobro kapljico. Možna je tudi prenočitev za manjše ali večje skupine.
Cena dnevnega penziona je 400.— din. V bližini so Medijske toplice v Izlakah, kjer se lahko kopate v termalnem bazenu.
V petek in soboto pa je odprt Disko od 21. do 3. ure zjutraj.
Maček Stane Šentgotard 15 A 61222 Trojane
li v posameznih skupinah. Zelo zadovoljen sem bil tudi z jedjo. Bolje bi bilo, če bi na Kališu ostali cel teden, da bi se bolje spoznali med seboj.
Petra (10) in Martin (8) Olip: V
četrtek smo se zbrali na Kališu. Najbolj nama je ugajal kres, katerega smo nabrali sami in ga prižgali v petek zvečer. V soboto po sv. maši smo odšli domov. Bilo je zelo luštno.
III	ORGELBAU	
in	IJIfff	
Waiter Ottitsch		
Delavnica: 9072 Bllčovs — Podgrad 7 — tel.: (0 42 28) 27 39 Umetniška In strokovna Izdelava novih cerkvenih orgel vsake velikosti
Restavriranje — predelava — oglaševanje — čiščenje — mehovi za orgle
Popravila harmonijev In oglaševanje
Martin Bolha:
Na Komiju je en fant, odličen muzikant
vsa Podjuna ga domala pozna, luštnega in zmeraj nasmejanega vižarja, Martina Bolho, pd. Brnika na Komi ju pri Pliberku. S štirinajstimi leti je prvič pihni! v klarinet in od tega časa naprej »bandra«, če mu čas le dopušča, po Podjuni in s svojimi vižami razveseljuje in zabava ljudi ob raznih prilikah. Danes kot vesten kmet nima več toliko časa, toda če le more, pobaše svoje instrumente in se napoti v dolino, vsako prosto minuto pa uporabi za vaje in se nauči novih viž. večkrat je nastopal že pred manjšim krogom poslušalcev, na srečanju koroških vižarjev pa se je predstavil poslušalcem od blizu in daleč.
me na naš dom. Bil sem tedaj še tako majhen, da je bil klarinet večji od mene. Po tem prvem nastopu sem vedno pogosteje igral na zabavah v bližnjih gostilnah. Polagoma sem postal znan in vedno več nastopov" sem imel. Hodil sem s svojimi instrumenti daleč naokoli. Včasih sem celo več tednov hodil po Podjuni, ne da bi vmes šel domov. Igral sem na veselicah, ohcetih in ob drugih prireditvah in prilikah.
Naš tednik:	Danes imate
kmetijo. Dela imate veliko. Si še lahko vzamete čas za vaše „tur-neje“?
M. Bolha: Tudi danes še prav rad grem v dolino in zabavam s svojimi vižami. Toda delo na kmetiji mi ne dopušča več toliko časa, kot sem ga imel nekdaj. Če pa le morem, zdrknem med ljudi. Vrhu tega pa se je spremenil tudi čas. Danes igrajo na zabavah moderni ansambli, prav tako na ohcetih in drugod. Vižarji danes nismo več tako priljubljeni, kot smo bili nekdaj. Kljub temu pa še naprej pridno vadim in se učim novih viž, s katerimi potem razveseljujem tiste, ki še vedno ljubijo in radi slišijo pristno domačo pesem.
Naš tednik: Lepa hvala za pogovor in obilo uspeha na vaših „ turnejah “.
Silvo Kumer
Naš tednik: Kdaj ste se navdušili za muziko, oz. kdaj ste začeli z igranjem?
M. Bolha: Ko sem bil star 14 let, sem začel igrati na klarinet. Pozimi, ko je bilo več časa, sem vsak teden hodil s Komlja k Sriencu v Dvor, kjer sem se naučil igrati na prvi instrument — klarinet. Ker mi je bil en sam
instrument premalo, sem vzel v roke še harmoniko in sem se učil kar sam, brez vsakršnih not.
Naš tednik: Zanimivo je, da ste radi in še vedno radi hodite po vaseh in ljudi razveseljujete z vašimi vižami?
M. Bolha: Prvič sem igral nekim policajem, ki so prišli po-
))||0	fin id» Tf*BiiP
___. _
cen zločinov«
Vi2® v 2adnji številki smo pisali o '?\u Tel'ču, ki sedi v Ljubljani na °zni klopi, ker je med vojno kot Padnik domobrancev baje ubijal, p oni ter mučil 9 pripadnikov OF.
vn L* Smo’ da se obtožnica v bist-u sklicuje na približno 200 prič, ki n' °, neposredno videle Teliča, ko d J * st°nl ta zločinska dejanja, ter rf pri8e Tel'oa niti ne poznajo oh 80 ° teb grozdejstvih slišale b, drugih „na vasi". Od koga naj o slišale, niso mogle povedati.
Pri7' 0bravnavi P3 smo slišali tudi ki je baje na lastne oči videvalako je T®lič skuPai 8 Kukcem, °d'teljem „Crne roke", „mrcvaril u e'Janeza-Urbana s kopiti orož-♦n$b? 9Jav' in sicer do smrti" (ob-Rem-Ca)’ Ta priča se imenuje Ciril bo 2^ar in je. tako obtožnica, kot tivn 0 ranec opravljal administra-v0ll .dela- kar pa je bilo zanj do-šal’ da Je lahko precej videl in sli-. maju je dobil zvezo in poši-(194m°r°^ila Partizanom.“ Po vojni obra. Je bila v Ljubljani sodna avnava samo proti Kukcu (ob-
sodili so ga na smrt), vendar Remžgarja, ki pravi, da je ta zločin videl, niso vabili za pričo. Na vprašanje sodnika dr. Zakojnška in Te-ličevega odvetnika, dr. Košoroga, zakaj ni bil vabljen, je C. Remžgar odgovoril: „Kaj veš? Morda zato, ker so se bali, da bi jaz to stvar sam uredil pred koncem obravnave. Remžgar tudi ni naznanil Teliča, čeprav bi imel to možnost že takoj po vojni. Na vprašanje, zakaj tega ni storil, je odgovoril: „Nisem storil tega zato, ker sem vedel, da bo obdolženec nekoč prišel v Jugoslavijo. Mislil sem, v tem primeru z njim kar sam poravnati."
„Ne morem si predstavljati, da je Vinko Telič storil te zločine." To nam je povedal Jožej Kušej, doma v Šmihelu, ki pozna Vinka Teliča odkar je prišel na Koroško. Povprašali smo namreč nekaj ljudi iz Šmihela in okolice, ki morajo Teliča poznati: saj je Telič z njimi prepeval, sodeloval v domačem društvu ter bil njihov dober sosed. Vsi so istega prepričanja kot Jozej Kušej.
Med njimi tudi Valentina Kušej in Mihej Sadjak, dolgoletni dirigent šmihelskega cerkvenega ter prosvetnega zbora „Gorotan“. „Bil je zavzet kulturni delavec. Zastonj je naredil naš društveni oder kot je sploh povsod rad šel na roke sosedom in drugim domačinom. Z našim zborom je tudi večkrat gostoval v Sloveniji. Rad je šel v Slovenijo, kjer se je zares domače poču-
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „ Narod ni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kul-mesch in Franc VVakounig; Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: 0 42 22/51 25 28 Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
til, kar je sam večkrat poudaril. Tako tudi ne verjamem, da je zadušil Slovence, kot mu očita obtožnica" — tako Mihej Sadjak, ki je še dodal: „Ne razumem tega procesa, ko se na drugi strani sonči na jugoslovanskih obalah precej takih, ki so bili resnični vojni zločinci." In Valentina Kušej: „Nikoli se ni negativno izrazil o Jugoslaviji. Nasprotno: na pevskih vajah je večkrat rekel, da lahko mirne vesti gre v Jugoslavijo, ker nikomur ni storil kaj hudega. To mu tudi verjamem. Kajti, če bi res imel koga na vesti, bi se gotovo ne upal obiskati domačega kraja."
Da je bil Vinko Telič dober sosed in pošten narodnjak, to so potrdili tudi sosedje. Npr. J. Gojer, ki je hkrati poudaril, da je Vinko Telič mdr. tudi sodeloval pri Hartmanovem pevskem zboru. Sploh se je, takoj ko je prišel na Koroško, rade volje vključil v slovensko prosvetno delo. Jozej Kušej, ki je bil, kot rečeno, vsa leta njegovega bivanja na Koroškem z njim dobro povezan: „Že po vojni se je družil z nami, ne z belogardisti, čeprav so ga nekateri hoteli pridobiti zase. Ni udrihal po Jugoslaviji, bil je mnenja, da se je Slovenija dobro razvila.
To so nam torej povedali Teliče-vi znanci, sosedje, ljudje, ki poznajo obtoženca dobro in ki so ga osebno slišali in videli, kako je govoril, predvsem pa, kako je delal za slovensko kulturo. In ki ne morejo verjeti, da bi Vinko Telič obiskal svoj domači kraj, če bi bil med vojno veliki krvolok.
O nadaljnem poteku procesa v naslednji številki NT.
Janko Kulmesch
Obiščite galerijo VVernerja Berga
Vodstvo Werner Bergove galerije sporoča, da je galerija v Pliberku od četrtka, 20. 5. 1982 do 31. 10. 1982 spet vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure odprta.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa-.
Tudi letos je razstavljenih večje število slik, katerih še nikjer niso pokazali. V posebnem prostoru je nameščena čela vrsta fotografij iz umetnikovega življenja.	P'
JL1J
naš tedniki
Srečanje pisateljev: na Obirskem je stekla beseda kar v sedmih jezikih
»Ni splošnih receptov, a mnogo skupnega«
Valentin Polanšek je tudi izrecno poudaril, da se obirs-ko srečanje in Breze (Fresach) dopolnjujeta, kajti dočim je v Brezah pogovorni in literarni jezik nemški, je na Obirskem stekla beseda kar v sedmih jezikih.
Po raznih prispevkih posameznih pesnikov se je razvila diskusija, ki je pokazala, da ni enotnega recepta, da ni mogoče vseh narodnih skupnosti stlačiti v en koš — da se v noben koš ne dajo stlačiti. Tako je na primer zastopnik madžarskih Nemcev, Stabo prikazal razvoj nemške literature po vojni oz, po letu 1956. Dejal je, da je zanimanje za literaturo zelo majhno in da ni učinkovite kritike, ki je neobhodno potrebna za razvoj literarične javnosti. Podoben problem je tudi na Koroškem, ko včasih malo »trša« kritika rodi zamero, zaradi česar marsikdo rajši molči, kar literarnemu ustvarjanju ne koristi.
skupnosti. Srečanja so se udeležili sledeči pisatelji: Jurij Koch, lužiški Srb iz Nemške demokratične republike, dr. Janos Szabo, madžarski Nemec iz Budimpešte, dr. Robert Hajszan, gradiščanski Hrvat, Elsa Buiese in Luciano Morandini, Furlana iz Vidma, Ivanka Hergold, Marko Kravos, Ace Mermolja in Marij Čuk iz Trsta, predsednik Slovenskega Pen-centra, Miloš Mikeln ter koroški slovenski pisatelji Milka Hartman, Maja Haderlap, France Merkač, Andrej Kokot, Joži Turk — v Selah je bral tudi Janko Messner — in sopo-budnik ter organizator srečanja, Valentin Polanšek.
Srečanje se je začelo v petek zvečer v hotelu Obir v Železni Kapli s skupno večerjo in literarnim branjem. Moški pevski zbor „Zarja“ je ob začetku in na koncu zapel. V imenu občine je sreča-
Miloš Mikeln, predsednik Slovenskega PEN-centra, je v svojem odličnem prispevku dejal, da umetnik pač ne more biti zadovoljen s svojim okoljem in je omenil tudi dejstvo dvojezičnosti manjšinskega pisatelja in njegovo izražanje v dveh jezikih. Iz tega se je razvila diskusija o matičnem narodu neke narodne skupnosti in tu sta Jurij Koch ter Luciano Morandini pač nakazala problem naroda, ki je manjšina v neki državi, pa nima matice. S tem v zvezi je Jurij Koch dejal, da je majhen narod vsekakor lahko bogati in oplaja literarno delovanje večinskega naroda, kar pa pravtako velja obratno. Pri tem je važno upoštevati psihološki pomen za narodno skupnost. Prav tako pa ima dvojezičen pisatelj nekakšen tretji jezik, ker je bolj dovzeten za vplive iz svojega okolja.
V zaključni diskusiji je Ace Mermolja povedal, naj bi pisatelji obravnavali literarne probleme in se pogovarjali o raznih smereh v evropskem prostoru, dr. Szabo pa je predlagal za bodoče srečanje obravnavanje literature narodnih skupnosti, Andrej Kokot pa je predlagal, da letošnji sodelavci skušajo predstaviti svoje kolege v domači okolici, „ M ladje" pa naj posveti kakšno številko literarnemu ustvarjanju navzočih narodnih skupnosti.
Diskusija je pokazala, da se hočejo pisatelji narodnih skupnosti še srečati in kot je povedal Valentin Polanšek Našemu tedniku, bodo organizatorji skušali povabiti k sodelovanju še pesnike drugih narodnih skupnosti — saj v Evropi ni države brez narodnih skupnosti. Povedal je tudi, da domačini in občina zelo pozorno in zavzeto spremljajo obirsko srečanje. Lična slovenska — južnokoroška vas Obirsko je bila od
petka, 27. avgusta pa do nedelje, 29. avgusta v središču koroške in mednarodne kulturne, pesniške javnosti. V gostilni pri Kovaču, kjer so se vsi dobro počutili, je bilo že četrtič mednarodno srečanje pisateljev manjšinskih narodov, na katerega so vabili Slovenska prosvetna zveza, SPD „Obir“, Slovenski PEN-center v Ljubljani in Koroški PEN-klub.
Srečanje, čigar osrednja tematika je bila ..Umetniški in bivanjski dualizem — je to utesnjenost ali obogatitev za ustvarjalca", so se udeležili pisateljice in pisatelji iz petih držav in petih narodnosti. Brali so iz svojih del in predstavili, kot Janos Szabo iz Budimpešte literarno dejavnost svoje narodne
Slika desno: Jurij Koch, svobodni pisatelj lužiških Srbov.
Slika, spodaj: Kovačeva gostilna je bila dva dni literarna kovačnica pisateljev manjšinskih narodov.
„Svojevrstnost človeške narave je — in kot mislim: čudovito je, da vse, kar gane čustvo v njegovih najčistejših globinah, skriva pred človeškimi očmi, kot da ne bi smelo v glasno javnost. Včasih hudobneži ne skrivajo skrbno svojih hudobij, čeprav bi imeli večje vzroke, kot jih imajo dobri ljudje. Zato je ganljivo, če obstaja razum kot moralni zakon v velikih ko-lečinah, pamet pa nikakor ne zadostuje iskanju človeka. “ (Adalbert Stif-ter: „Kalkstein“ 1848.)
Na Komendi na Reberci snemajo Stifterjevo novelo „Kalkstein“. Adalbert Stifter, rojen v Češkem gozdu, je hotel v tej noveli orisati dobroto in slabost človeške narave. Star duhovnik, igra ga priljubljeni narodni igralec Josef Meinrad, se odloči, da bo opravil svoje delo kot pastir na • zemlji v skalnatih gorah, kjer prebivajo tihi in preprosti ljudje. Tam na krasu bi rad pozabil nekdanji tragični dogodek; njegov brat si je vzel življenje. Duhovnik, misleč, da je sokriv te tragedije svojega brata, vzame vsa težka bremena nase. Njegovo življenje vodi le še ena sa-
misel, ena želja: biti neskončno dober. Vse, kar se je zgodilo, pozabi in od sedaj naprej živi samo še za bližnje. Le svoje prve ljubezni se spominja do konca življenja.
„Kdaj je človek dober — kdaj slab? Kdaj je moralen — kdaj ni? Kaj je smisel življenja? To so bila primarna vprašanja, da sem insce-niral ta fim,“ mi je odgovoril režiser Imo Moszkovvicz. „Nemogočnost te novele me je presenetila. Centralna izpoved novele — vprašanje po smislu življenja — je vsekakor do danes glavna misel nas vseh. Ker mislimo, smo, in ker smo, mislimo. Zakaj še torej smo?"
Zakaj se torej odgovor na vprašanje po človeški smiselnosti nam odkriva, razodeva šele tedaj, ko smo pripravljeni živeti preprosto, tiho in čisto življenje v samoti.
„S svojim filmom bi rad dosegel, da čim več premišljujemo. Zavedati se moramo, da življenje, ljubezen nikakor ni nekaj samo po sebi umevnega. Rad bi ..prisilil" gledalce k razmišljanju. Mislim, da ima publika pravico (I), biti prisiljena k večji aktivnosti. Jaz kot režiser jo motiviram," pravi režiser Imo Moszkovvicz.
Novelo „Kalkstein" je napisal Stifter leta 1848 in jo izdal v zbirki „Bunte Steine". Vsaka povest v tej zbirki ima ime po kamnu (npr.: „Bergkristall“). Apno je tisti kamen, ki najbolj absorbira sonce. Metaforo apna je Stifter vtisnil v osebo starega duhovnika. Saj mora tudi on vse, kar je lepega, toplega, sončnega oddati in podariti sočloveku.
Ta toplota pa doseže samo srca
nje pisateljev pozdravila tudi podžupanja Haderlap, a kot kaže, ni dojela smisla srečanja — saj je v dvojezični občini pozdravila vse nazvoče samo nemško, kar je navzoče zelo začudilo. Občina pa je srečanje gmotno podprla.
Že pri branju v Obirju se je pokazalo, da so v literarnem ustvarjanju posameznih narodnih skupnosti razlike, da pa so tudi določene paralele, kar je bilo poudarjeno tudi pozneje v razgovorih in diskusijah.
Sobotni program je začel predsednik SPD „Obir“ Valentin Polanšek, ki je najprej pozdravil zastopnika občine in dežele, kapelškega kulturnega referenta Mihija Kuharja in zastopnika deželnega kulturnega referata, dr. Pavla Apovnika. Obadva sta pozdravila srečanje, dr. Apovnik pa je povedal, da obirsko srečanje vedno bolj dobiva dimenzije breškega (Fresach) srečanja pisateljev, kar je dobro in kar dokazujejo branja v Železni Kapli in pri Kovaču. Poleg tega pa so organizatorji le-
tos prvič priredili branje izven ožjega območja — v soboto zvečer je bilo v farni dvorani v Selah, kjer je domači mešani zbor vse pozdravil s pesmijo, predsednik KPD ..Planina" Marjan Olip pa je izrazil zadovoljstvo nad prireditvijo.
Pri Kovaču pa sta pisateljem zapela tudi obirski ženski oktet in pa moški zbor — oba zbora vodi Folti Polanšek-
V okviru srečanja je bila predstavljena javnosti tudi slovensko-madžarska
antologija Sozvočje-Oszhang. Šest slovenskih koroških pisateljev in pet madžarskih iz Prekmurja predstavlja svoja dela. Antologijo je izdala Pomurska založba in jo je mogoče dobiti v naših knjigarnah. Dialog-razgovor-par besed-Gesprach — to je bil in bo glavni smoter in cilj obirskega srečanja, kajti v razgovoru spoznavajo pesniki, kje so njihove skupne poteze, kaj jih razlikuje med seboj in koliko lahko doprinašajo k izboljšanju mednarodnih kontaktov.
Franc VVakounig
TEKOČI RAČUN
Si brala te dni v Spieglu: Kontejner fetusov so staknili novinarji s priimki babnic, ki so jih spravile iz sebe. No, in koliko kontejnerjev jih gre mesec za mesecem po celem svetu! Si hodila v šolo? Znaš vsaj malo množiti in seštevati! Množi, da boš videla, ti, koja češ me ubiti!
Predlagam tišino, je rekla tista spočeta, iz bele krede.
Vse so utihnile. Iz tranzistorja pa je mezel zamolklo žametasti glas Majde Sepetove, ki je prepevala svojega znamenitega Vagabunda.
Zorica je legla.
Vso noč ni zatisnila oči, ampak se je premetavala, poslušajoč še mlade ženske okoli sebe, ki so kričale v
snu, se pogovarjale o najbolj intimnih stvareh in spale, spale.
Dve med njimi sta kot ona, čakali na splav.
Na vrsto je prišla šele tretjega dne.
Kakor ovca je sledila zdravniku, ki ni bil primarij, ampak neko majhno tnalasto bitje.
V operacijski sobi je bilo zelo svetlo, stene pa obložene z zeleno keramiko.
Zdaj se pa izvolite sleči, ji je rekel mladi zdravnik, oziroma izstopiti iz pidžam; vrhnji del kar obdržite na sebi, potem pa lezite, prosim, na tole mizico; sestra, pripravite analgetik; aha, ste ga že, prav; še enkrat preiz-
kusite aspirator, da ne bo ko zadnjič . . .
Zdravnik si je šel umivat roke.
Dolgo si jih je splakoval.
V operacijsko sobo je posijalo tudi sonce, tako da je bilo svetlobe na pretek.
Zorici so noge privezali in je bila popolnoma ujeta.
Prvič v življenju ji je bilo vseeno, kaj se bo z njo zgodilo.
Medtem jo je začela sestra spodaj militi in briti. Zdravnik si je še vedno splakoval roke.
Ditka, ste šli včeraj po gobe, se je oglasil iznenada.
Šli, je odgovorila in brila pacientko dalje.
Pa bera?
Šest dežnikaric in devet jurčkov.
Mi pa smo našli samo brezove gobane, šop cigančkov in tri dežnikari-ce. Pred nami je brodila neka banda vandalov, ki je vse pomendrala. Pomislite: sirovke so pomendrali kot konji; ostrigarje potolkli s palicami ali čim, golobice razbrcali. Človek bi jih postrelil. Ste že, sestra?
Že.
Aha, dobro, dobro ... v redu je.
V Zorico so spustili prek krvi močan analgetik in zazdelo se ji je, da je čisto skopnela in da je vse postalo lažje: ležanje na trdi ginekološki mizi in molenje nog v rogovilo.
Zdaj se pa nič ne bojte! Me slišite? Vse, kar bom delal, bo hitro in ne bo nič bolelo. Kaj ču-ti-te? A?
Porinil ji je v vagino dilatator, s katerim je hip nato odprl ustje maternice, izmenjal še tri, da je dobil dovolj široko odprtino in nato je šel s cevjo aspiratorja v maternico in v nekaj hipih posesal fetus, res, nekakšen pro-teusek, ki je nato zaplaval v valju aspiratorja sredi dezinfekcijske tekočine kakor živ.
Z zanko ji je nato očistil maternico posteljice, in ko je maternica dala od sebe pravi zvok, zvok pojoče maternice, ki med vsakim čiščenjem poje, je bilo vse opravljeno.
Sestra ji je odvezala noge, toda še prej ji je v karveveče mednožje položila sterilno gazo.
Nato sta jo z zdravnikom vso razboleno skupaj odrinila na voziček in
sestra jo je z dvema drugima odpeljala nazaja na oddelek.
Zorica je nepopisno vroče jokala.
Na oddelku so jo sestre zrinile z vozička na posteljo, kjer je obležala brez prave moči v sebi.
Začutila je prihajati odtenek duhovne bolečine.
Bila je še zelo zelo daleč.
Bolnice so jo molče opazovale-
Pod bučo luči se je igral roj mušic
različne like.
Tista, ki ji je včeraj rekla, da žen ske pomore več ljudi s splavi, kako kaka velika vojska, se je skloni nadnjo in ji z robčkom popila solze-ki so vrele iz nje kakor iz majhneg studenčka.
Nič nikar ne joči, ji je prigovarja < zdaj je, kar je; zdaj bo tisto, kar so vzeli, hodilo nekaj časa nazaj, hote bo živeti . . . Meni se to dogaja cel teden.
Zorica je še bolj vzdrhtela.
Neki bolnici so popustili živci in I zavpila: Pa zakaj prilivaš na ogenj Ija!	Kj
Misliš name, se je pokazala ta,
naš tednik
,=
z naravo zraščenih, tihih, preprostih ljudi.
Pri filmu, ki so ga skoraj docela Posneli v okolici Košute in Železne Kaple, so sodelovali tudi naši slovenski rojaki: (Andrej Haderlap, Emil Piskernik, Valentin Polanšek, Karolina Blajs, Anica VVutte, Franci Sadolšek, Helga Dobeitz, Marija Blajs, Franci Lipuš, Felix Hribar in Lado Hajnžič.) Prosila sem Francija Sadolšeka in Karolino Blajs, da nam povesta nekaj o svojih vtisih Pri delu.
Franci Sadolšek: „V filmu igram županovega sina. K filmu pa sem Prišel že pred 4 leti, ko so pravkar v Železni Kapli posneli film ,Vas ob meji'. Pri delu sem spoznal producenta Sigija Borutta. Razvilo se je
prijateljstvo. Povabil sem ga na našo predstavo ,Mladost pred sodiščem'. Bil je zelo navdušen in presenečen. Ni mogel verjeti, da so mladi ljudje dve uri tako koncentrirani in z veliko resnostjo pri delu. Obljubil nam je, da bo mogoče sodelovati pri filmu ,Kalkstein‘.
Karolina Blajs: „Kakor Franci, sem tudi jaz delovala pri naši igri. Pot do tega filma je torej ista, igram pa kar dve vlogi: ženo vaškega zdravnika in bogato kmetico. Vsekakor se počutim dobro, mislim pa, da raje igram na odru pred publiko. Pri filmu lahko sceno 10-krat prekineš in jo znova ponoviš. Na odru tega seveda ni mogoče. Predvsem me tukaj pri filmu zanima pogled za profesionalne kulise."
Veronika Sommeregger
V občini Železna Kapla že nekaj dni snemajo film „Kalkstein“. Sodeluje zelo veliko domačinov. Na sliki od leve na desno: Emil Piskernik, Mihi Kuhar, znani filmski igralec Josef MEINRAD, Lado Hajnžič in Andrej Haderlap.
Petek, 3. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Dr. A. Feinig: Drava, povej... — Pozabimo skrbi.
Sobota, 4. septembra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — °d srca do srca.
Nedelja, 5. septembra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj Pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 6. sept.:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Zbori pojo.
Torek, 7. septembra:
09.30—10.00 Pisani svet. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Minute z ... — Zanimalo vas bo.
Sreda, 8. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike.
Četrtek, 9. septembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Čas za popevko — Literarna oddaja.
je bila mnenja, da ženske pomore več Jači kot vojska.
Tabe, tebe! je plosknila nazaj ona ru9a. Zakaj govoriš punci take reči! ^es> tvoje govorjenje je zagovede-ao,„Se je oglasila še ena. Sem nismo Pr|šle obujat spominov, ampak . . .
■ • • se zdravit, kajne, je pograbila a' ki je govorila tiste zoprne reči;
Irav- kar zdravi se, ampak otrok, ki 'e šel rakom žvižgat, bo prišel še no-0J in ti prišepnil nekaj v vest, če jo, ^da, imaš. Rekel ti bo: mamica! D°sti je tega, je zavpila starejša, če 6 nehate, pozvonim. tj Le daj! Prav primerno bi bilo, če bi to, kar sem ti povedala jaz, povedal e Primarij, meni namreč je.
Meni pa še ni.
,ato Pa kar pozvoni! Daj, daj!
Veš, kaj si . . .
bh, kar ohrani zase obeske, in za s °ie9a moža. Jaz natančno vem, kaj eai- Ti nočeš tega vedeti, kaj si. az grem takoj ven, če ne nehate, le razrepenčila še ena.
Nastal je molk, prednevihtno zlo-tev’ V katerem se vozijo semintja 2ki kumulonimbusni oblaki.
Sem že nehala, je rekla ta, ki je rada govorila zoprne reči.
Saj res, kaj jo straši! se je oglasila ona druga. Vsem nam je že hudo zadosti, zdaj me bo pa še ta z mojim otrokom ščegetala pod nosom! Moj otrok je moj otrok, kaj te briga! Reči mi, da sem tisto . . . , je pa nemoralno, da veste! Če se vi počutite to, je to vaša stvar.
Nehajmo, ženske, nehajmo! se je privzdignil še en glas.
Zorica je molčala in jokala. V sebi in v plasteh, kjer je duša.
Tudi naslednjega dne ji ni bilo nič boljše. In prav tako ne tretji in ne četrti dan. Imela je tudi precej povišano temperaturo. Pa ne zaradi slabo opravljenega posega, marveč zaradi osebne prizadetosti.
Šele čez teden dni se je pomirila z vsem, kar se ji je zgodilo.
Le počasi se je uskladila z najhujšo besedo, ki jo je prebrala sem pa tja na straneh časopisa, kjer so obravnavali kriminal.
(Dalje prihodnjič)
1
AVSTRIJAI
PETEK, 3. septembra 1982: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Ruščina — 10.00 Angleščina
—	10.30 Ljubezenska poštevanka
—	12.00 Avstrija 2 — 13.00 Poročila
—	15.00 Heinrich dobri kralj —
15.50	Borba za prevoz — 16.40 Roke kvišku, mojster pride — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Krompir —
17.30	Matt in Jenny — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Kriminal XY — 21.20 Jolly Joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni Studio — 23.20 Kriminal XY — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 4. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.20 Latinščina — 9.35 Francoščina —
10.50	Ruščina — 10.35 Beethoven
—	11.25 Arheologija sv. pisma —
11.55	Nočni študij — 13.00 Poročila
—	15.30 Revni študent — 17.00 Šport ABC — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 22.25 Klim-bim — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 5. septembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Izobrazba —
14.50	Kottan preiskuje — 16.25 Ena, dva ali tri — 17.10 Nils Holger-son — 17.35 Klub seniorjev —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Haydn
—	22.05 Oskar VVerner — 22.50 Šport — 23.45 Poročila.
PONEDELJEK, 6. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des —
9.30	Pogled v lonček — 10.00 Raziskava branja — 10.30 Metaluna 4 ne odgovori — 11.55 Jean in Pierre Troigros kuhata — 12.55 Pestra klasika — 13.00 Poročila — 15.00 Heinrich, dobri kralj — 15.50 Borba za prevoz — 16.40 Roke kvišku, mojster pride — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Nekoč je bil človek —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Sedmi kontinent — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.00 Kje sem — 21.05 Kaz in ostali —
21.50	Večerni šport — 22.50 Poročila.
ČETRTEK, 9. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Zemlja in ljudje — 10.00 Zgodovinski viri — 10.30 Podjetje Petticoat — 12.05 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 15.00 Heinrich, dobri kralj —
15.50	Slaba coprnija — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi —'18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Skag — 21.05 Določeni poradiž —
21.50	Šport — 23.20 Poročila.
PETEK, 3. septembra: 17.30 Izobrazba — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velike reke — 21.00 Očarljiva raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Metaluna 4 Ne odgovarja — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 4. septembra: 16.00 Ura koncerta — 17.00 Dvakrat sedem
—	17.25 Športni popoldan — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Herman in Doroteja od Goetheja — 22.15 Vprašanja kristjana
—	22.20 Lisice se parijo — 23.50 Sto mojstrovin — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 5. septembra: 17.00 Velike reke — 17.45 Naj vlada mir na svetu — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Judy Garland — 22.45 Soap — 23.10 Sto mojstrovin — 23.20 Poročila.
PONEDELJEK, 6. septembra:
18.00 Znanje danes — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Deske, ki pomenijo svet — 21.00 Kje sem — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Schilten
—	23.50 Poročila.
TOREK, 7. septembra:	17.45
Ogenj in luč — 18.00 Orientacija — 18.30 Lou Grant — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Rdeče belo rdeči kviz — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
Zanimiva biografija o „ Dobrem kralju Heinrichu", ki jo je napisal Heinrich Mann (3. 9., ob 15. uri v FS1
TOREK, 7. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 VVerner Berg — 10.30 Revni študent — 12.00 Sova
—	12.15 Šport — 13.00 Poročila — 15.00 Heinrich, dobri kralj — 15.50 Shirley Mc Laine — 16.00 Z rilcem in klečšem — 17.00 Am, dam, des
—	17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Nečak iz Amerike — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Človek
—	21.45 Šport — 23.00 Poročila.
SREDA, 8. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi hec mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 To je London — 10.35 Judy Garland — 12.10 Oče in sin — 12.15 Teleobjektiv — 13.00 Poročila — 15.00 Heinrich, dobri kralj — 15.50 Stalinovo zlato — 16.35 Popej — 17.00 Adolar
—	17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Policijski inšpektor 1
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Podjetje Petticoat — 21.50 Šport — 22.50 Poročila.
SREDA, 8. septembra:	18.00
Zemlja in ljudje — 18.30 Lou Grant
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljubite klasiko — 21.05 Deset pred deseto
—	22.20 Naša trupla še živijo — 23.50 Poročila.
ČETRTEK, 9. septembra: 17.45 Nevarnosti na cesti — 18.00 Potovanje po Avstriji — 18.30 Lou Grant
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Velike možnosti — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Jour Fix in VVolfgang Kraus — 23.20 Poročila.
1
LJUBLJANA
PETEK, 3. septembra: 17.55 Poročila — 18.00 Radenci 82 — 18.30 Obzornik — 18.45 Pot v prihodnost — 19.15 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Fantje s Hill Streeta — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Španske operne zvezde: Alfredo Kraus — 22.05 Spremljajmo — sodelujmo — 22.15 Nočni kino — 23.45 Poročila.
SOBOTA, 4. septembra: 15.35 Poročila — 15.40 Naš kraj: Šentgotard
—	15.55 Nogomet: Željezničar: Slo-boda — 15.45 Drugačna — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka —
19.30	TV D — 20.00 Gable in Lombard — 21.55 Zrcalo tedna — 22.10 Človekova glasba: Na razpotju — 23.05 Poročila.
NEDELJA, 5. septembra: 9.35 Poročila — 9.40 Živ žav — 10.30 Osma ofenziva — 11.25 TV kažipot — 11.45 Domači ansambli — 12.15 Kmetijska oddaja — 13.15 Poročila
—	15.30 Poročila — 15.35 Visok pritisk — 16.20 Koprivna med nebom in zemljo — 17.00 Športna poročila
—	17.15 Pasatni vetrovi — 18.45 Opera narave: Pot k morju — 19.23 TV in radio nocoj — 19.30 TV D —
19.55	Vreme — 20.00 Kljubovalna delta — 20.55 Športni pregled — 21.25 Človek brez meja — 21.55 Poročila.
PONEDELJEK, 6. septembra:
16.55	Poročila — 17.00 Dediščina za prihodnost — 18.00 Makedonski muzeji — 18.30 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme
—	20.00 Nasvidenje čez pet let —
20.55	Kulturne diagonale — 21.40 V znamenju.
TOREK, 7. septembra: 17.10 Poročila — 17.15 Mali pingvin — 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Obramba in samozaščita — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —
20.00	Aktualno — 20.45 Jean Chri-stophe — 21.40 V znamenju.
SREDA, 8. septembra: 17.40 Poročila — 17.45 Ciciban, dober dan —
18.00	Gusarji kapitana Gancha —
18.30	Obzornik — 18.45 Delovanje glasbene mladine Slovenije — 19.24 TV in radio — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 20.00 Igre brez meja
—	21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 Jazz na ekranu — 22.05 V znamenju.
ČETRTEK, 9. septembra: 17.10 Poročila — 17.15 Vrček se razbije
—	17.30 Zapisi za mlade — 18.00 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Film tedna: Rocco in njegovi bratje — 22.50 V znamenju.
PETEK, 3. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Mali svet — 18.15 Mladinski ekran — 18.45 Glasba, čas, ljudje — 19.30 TVD — 20.00 Moj svet glasbe — 20.50 Zagrebška panorama — 21.05 Povečava — 21.55 Nočni kino: Marasad.
SOBOTA, 4. septembra:	16.45
Posnetek predstave s festivala otroka v Šibeniku — 17.45 Kapelski kresovi — 19.00 Praznični dnevi slovenske folklore — 19.30 TVD — 20.00 Koncert zabavne glasbe — 20.35 Poezija — 21.10 Poročila — 21.15 Feljton —■ 21.55 Športna sobota — 22.15 Svet okoli nas.
NEDELJA, 5. septembra: 16.45 Narodna glasba —	17.15 Doba
swinga — 18.55 Kremenčkovi —
19.30	TVD — 20.00 Čas jazza —
20.45	Poročila — 20.55 Alpska saga.
PONEDELJEK, 6. septembra:
17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Pet petelinčkov —
18.30	Pravljica — 18.45 Glasbena oddaja — 19.00 Športni grafikon —
19.30	TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.55 Poročila — 21.05 Večer z Ditko Haberl.
TOREK, 7. septembra: 15.05 EP v atletiki — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Spomeniki revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Dokumentarni filmi neuvrščenih.
SREDA, 8. septembra: 14.45 EP v atletiki — 19.10 Premor — 19.30 TVD — 20.00 Predstava z bitefa — 21.20 Poročila — 21.25 Srečanja.
ČETRTEK, 9. septembra: 14.55 EP v atletiki — 19.05 Premor — 19.30 TVD — 20.00 Teleskopija — 21.00 Po izbiri.
Po štirih tekmah letošnjega nogometnega prvenstva zaseda moštvo Slovenskega atletskega kluba 2. mesto na lestvici. Na prvem mestu je presenetljivo celovški klub KAC. Hudo pa je zadelo enajsterico iz Grabštanja, ki je po štirih izgubljenih tekmah na zadnjem mestu. Zadnjo nedeljo so jih premagali Šmihe-Ičani na domačem igrišču kar s 7 : 0, teden prej pa jim je SAK „zabil“ 5 zadet-
kov. Presenetljivo je v zadnjem kolu pustilo obe točki v Sinči vasi moštvo, ki je prišlo iz koroške lige v vzhodno podligo — ATSV VVolfsberg. Z neodločenim rezultatom sta se ločili moštvi KAC in Trei-bach.
Slovenski atletski klub pa je minuli konec tedna gostoval v Brežah. Breze veljajo splošno za najmočnejše moštvo na lastnem igrišču. Slovenski atletski klub je doslej v Brežah izgubil le enkrat, dvakrat je moštvo doseglo neodločen rezultat. Sobotna tekma, ki je bila hkrati tudi ena najtežjih letošnjega prvenstva, je znova pokazala, da se je slovensko moštvo v Novem Sadu pripravilo odlično, zato velja posebna pohvala trenerju Avdiču. Slovenski atletski klub je doslej
odigral štiri prvenstvene tekme, dvakrat so slovenski nogometaši svojega nasprotnika premagali, enkrat so tekmo izgubili, minulo soboto pa so v Brežah dosegli neodločen rezultat. Treba je še dodati, da je SAK v vseh tekmah odločil igro v drugem polčasu: Dobrla vas je vodila v prvem polčasu z 2:1, Šmihel z 1 : 0, Grabštanj pravtako z 1 : 0 in tokrat je moštvo iz Brež Vodilo po prvih 45 mi-
nutah celo z 2 : 0. Razen tekme v Šmihelu, ki so jo slovenski nogometaši nesrečno izgubili; je SAK vsakič v drugem polčasu pokazal „svoje zobe". To kaže, da je enajsterica dobro pripravljena, da ima boljšo kondicijo kot nasprotniki.
Tekma v Brežah minulo soboto je privabila lepo število gledalcev, med njimi tudi mnogo najbolj zvestih navijačev slovenskega moštva. Komaj se je tekma pričela, že je SAK imel veliko priložnost za zadetek. Toda na srečo domačinov je žoga zgrešila svoj cilj. Kmalu nato pa so se vrstili nasprotnikovi napadi. Po velikih in neodpustljivih napakah so domačini kar kmalu vodili z 2 : 0. Slovenska enajsterica se še vedno ni znašla, kazalo je, da bo SAK doživel hud poraz. Tre-
ner je že pred polčasom zamenjal Perča, namesto njega je igral Lorene Kreutz. Domače moštvo je po prvih 45 minutah vodilo z 2 : 0, veselje med domačo publiko, ki pa se žal nikakor ni obnašala športno, je bilo veliko. Toda kmalu se je izkazalo, da so se veselili prezgodaj.
Trener Avdič pa je v odmoru znal svoje moštvo odlično navdušiti. Komaj je sodnik dal znak in se je pričela druga polovica, že je „zagrmelo“ — Polan-šek je rezultat znižal na 2 : 1. Igralci in navijači SAK so spet upali. Napadi so se vrstili, toda tudi nasprotnik je imel lepe priložnosti, toda SAK-ova obramba je mogla sprva ubraniti vse napade. Kmalu pa je nasprotnik neubranljivo tretjič zatresel mrežo vratarja Markuna. Upanje, da bi SAK le še dosegel dober rezultat, je plahnelo. Navijači domačinov so že slavili zmago, za SAK pa je bil tretji zadetek alarmni znak. Še enkrat je slovenska enajsterica napela vse sile, nasprotniku se je videlo, da mu zmanjkuje sape, da peša. Ko je Salkič, ki je zlasti v drugem polčasu igral odlično, s krasnim strelom ukanil nasprotnikovega vratarja, so se navijači zopet zbudili in bodrili svoje moštvo. Toda še vedno so vodili domačini. Ko pa je Velik z glavo izenačil, je bilo veselje v vrstah SAK jasnoda veliko. Do konca srečanja ni bilo nadaljnjega zadetka, SAK je dosegel v Brežah rezultat, ki ga je pričakoval. Trener Avdič, ki se je tako kot vsi veselil točke je po tekmi dejal: ..Zadovoljen sem z rezultatom, če pomislim, da so domačini dvakrat vodili z dvema zadetkoma prednosti. Kljub temu pa trdim, da bi SAK lahko odnesel iz Brež obe točki."
Postava: Markun, Perč (Kreutz, Wie-ser), Sadjak, Lampichler, Woschitz, Luschnig, Salkič, Velik, Lazarevič, Polanšek, Hobel.
Iščemo izučeno servirko po najboljših pogojih. Prijave pismeno ali telefonično na: hotel Breznik, Pliberk, tel.: 04235/2026
Martin Hobel, ki je štel v Brežah med najboljše igralce SAK.
	f jfi Ur JF w" i	Naš športni reporter
		piše mag. Mirko Oraže*
V nogometni sezoni navijači kakor tudi odborniki klubov nedeljo za nedeljo zahtevajo od svojega prvega moštva uspeh, kar je prav gotovo čisto naravna reakcija. Kar mene pri vsem tem moti, je dejstvo, da večina teh ljudi pozabi, da je predpogoj, da ima prvo moštvo uspeh, pravilno in skrbno delo z naraščajem skozi leta poprej. To je bil v prvi vrsti vzrok, da sem se po dolgem razmišljanju in obotavljanju odločil, da napišem nekaj vrstic o
problematiki delovanja z naraščajem v nogometnih klubih. Upam, da bom tako sprožil pri bralcih reakcijo, da bodo razmišljali ozr. diskutirali o tem — mislim, da je to namen komentarjev —, koliko dela in truda je potrebno — tudi z naraščajem, da je prvo moštvo uspešno in da napreduje.
Ker je snov o delovanju z naraščajem zelo obširna, bom skušal o tem razmišljati v dveh ali treh komentarjih. V tem prvem komentarju sem ozr. bom poskusil navesti nekaj osnovnih misli, ki so v zvezi z delovanjem z naraščajem. V naslednjem komentarju pa bom poskusil nakazati, kaj vse je treba
upoštevati pri treningu z naraščajem različnih starostnih dob.
Mnenje, da je pravilno in skrbno delo z naraščajem zelo važno in da se končni uspeh dela vidi šele po letih v uspehih prvega moštva, je potrdil vsakoletni tečaj za trenerje za naraščaj, katerega sem se letos skupno s tremi drugimi koroškimi Slovenci (Fera Jože, Hribar Janko, Woschitz Janko) udeležil tudi jaz. Prav zato poskuša vsak nogometni klub, ki ima neki višji cilj, ustvariti
čim boljše pogoje za delovanje z naraščajem. Znani pa so tudi primeri, ko je naraščaj peto kolo kluba. Omenim naj, da smo ta tečaj, ki je predpogoj za obisk nadaljnjega tečaja, kjer se pridobi naslov trenerja in licenco, vsi štirje uspešno zaključili. Ta nadaljnji tečaj je npr. pred kratkim zaključil z odliko naš rojak Franci Šmid.
Zakaj naštevanje teh imen? Razveseljivo je, da vedno več koroških Slovencev obišče te tečaje in tako se kader strokovno izobraženih trenerjev veča. Mislim, da je čas, da se koroški Slovenci na področju nogometnih trenerjev počasi postavimo na lastne noge. Prav gotovo je razveseljivo, da nam Slovenija na
tem področju več ali manj pomaga, vendar to ni rešitev.
Zelo pereč problem so tudi taki funkcionarji, ki jih je pri mnogih klubih cel kup in si domišljajo, da vedo veliko, kako je treba delati z mladino na področju nogometa, v resnici pa o tem niti tička ne vedo. Prav tu je treba tudi iskati vzrok, da marsikateri klubi doživijo vedno spet polomije. Mislim, da bi moral imeti vsak sekcijski vodja nekega moštva, bodisi prvega ali od naraščajev neke osnovne pojme o nogometu. Tako tudi ne bi bilo možno, da mnogi sekcijski vodje, posebno od naraščaja, gledajo dogajanja na igrišču zelo neobjektivno — pač ne poznajo najenostavnejših pravil.
Da ne bo nastal vtis, da se o bodoči nogometni karieri nekega mladinca odloča samo v klubu, bi rad omenil, da poleg strokovno in pedagoško dobro izobraženega klubskega trenerja za naraščaj, igrajo važno vlogo starši, šola in sošolci, telesna konstitucija, ki je seveda predpogoj ter lastno veselje do nogometa. Poudariti je treba, da je približno s 16. ali 17. letom odločeno, ali bo nekdo nogometaš ali ne in da se to doseže samo z večletnim treningom v klubu. Pa o tem bi rad več povedal v naslednjem komentarju.
Za konec pa bi rad navedel še sledeče: mladina je pripravljena veliko žrtvovati za nogomet, zato je dolžnost vsakega kluba, da ji po svojih možnostih nudi najboljše pogoje. Nezmogljivost in nevednost naj ne bosta opravičilo, znanje, samokritičnost in nesebično delo pa bodo gotovo pripeljali do zaželenega cilja.
Več o teh problemih v naslednjem komentarju (16. 9. 82).
* profesor na Slovenski gimnaziji, bivši trener mladincev SAK
Delo z mladino
Ob robu povedano
Sele so slovenska vas. To je vsakomur znano in o tem nihče tudi ne dvomi. Izjema so pač nemškonacionalni in Slovencem nasprotni krogi. Vsakdo tudi ve, kako naj se piše ime znane gore Košuta po nemško — Koschuta. Slovenska društva v Selah — torej domača, zelo gojijo domačo — beri slovensko kulturo in se zavzemajo za njeno rast in procvit. Tudi v občinski sobi beseda ne teče drugače kot v slovenščini. Pa so si
Selški socialisti
pred nekaj leti nekateri vaški socialisti namislili — oz. morali namisliti, kajti to bo prej držalo, da je treba v Selah ustanoviti neko društvo prijateljev narave. Kot vse kaže, ima omenjeno društvo jasno nalogo — biti namreč majhen kolešček v od-tujevalnem in germanizacijskem aparatu. To socialistično društvo nastopa v javnosti dosledno samo z nemškimi plakati in vabili in se tudi sicer zelo trudi v ..nemškem duhu in smislu". Saj do sedaj še nihče ni zasledil vsaj enega dvojezičnega plakata, da o slovenskem ne govorim.
Če se odborniki in člani res
Darovi za tiskovni sklad
N. N., Št. Vid 100.—; Marija Potočnik, Vesele 15.—; Uršula Omelko, Kršnja vas 20.—; Jože Golavčnik, Zagorje 50.—; Andrej Hribar, Korte 25.—; Neža Markun, Korte 20.—; Štefka Maloverš-nik, Obir.sko 15.—; Valentin Božič Obirsko 15.—; N. N., Obirsko 40.—; Sebastijan Božič, Obirsko 50.—; Miha Golavčnik, Podjuna 50.—; Franc Marolt Grablja vas 15.—; Jožko Koncilija, Vogrče 25.—; Johan VVritz, Šteben 100.—; N. N., Globasnica 20.—; Helena Ažnuh, Dob 20.—; Marija Trinkaus, Vogrče 40.—; Josef Miklavič, Vogrče 10.—; Katarina Zapuder, Vogrče 85.—;
Obiščite na Pliberškem sejmu
l ŠOTOR GOSTILNE •
\R6fflwirt\
J (IDA STEFITZ) •
• Zabaval Vas bo vse tri dni • J	ansambel	$
I „Fidelen Lavanttaler"
ne zavedajo te zahrbtne naloge društva, je drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da so pred nekaj dnevi Selani in njihovi sosedje dobili v roke vabilo prijateljev narave na internacionalno prireditev na Košuti. Vabilo je seveda — morda zato, ker vabi na internacionalno prireditev, samo nemško. Na ovitku vabila je narisan čevelj-gojzar, s čisto novo pisavo za Košuto — „Ko-schutta". Pod tem čevljem, ki stoji na podstavku, očitno v koroških barvah, pa je emblem društva z zgolj nemškim nazivom TV N Zeli Pfarre. Tako je to socialistično društvo edino v Selah, ki sploh ne porajta slovenske besede.
Zdi se nam, da je od socialističnega internacionalizma na Koroškem ostal samo še nacionalni rep. In ta pa hudo smrdi po nemškem (inter)nacionaliz-mu. Ob robu pa se še stavi vprašanje, zakaj mora občina nuditi vse informacije. Saj to ni občinsko društvo — ampak privatni farajn. Če je socialistično, še ne pomeni, da mora občina nuditi organizacijsko pomoč. Kdo pa bo nosil stroške? Mar občina?
Kje in kdaj bo ta prireditev, ne bom zapisal — za malo se mi zdi, da bi še mi delali reklamo za njo. Saj je menda internacionalna. Ali pa ne? ču(je)š
SAK-mladinci zmagali
V nedeljo so najmlajši nogometaši Slovenskega atletskega kluba odigrali prvo tekmo v novem prvenstvu. Pod vodstvom podpredsednika SAK, Andreja Kumra in trenerja Lenija Kača so naši šolarji slavili kar že v prvi tekmi prvo zmago. Proti celovškemu moštvu NECA so zmagali 2:1 (1:0) Gole za SAK sta dala Maurel in D. Kert. V prihodnjem kolu pa bodo začeli s tekmovanji tudi mladinci. Mladinci in šolarji bodo prvenstvene tekme odigrali že v petek, 2. septembra, na Koschatovem igrišču.
Tekme SAK na Košatovem igrišču
V	petek, 3. 9. 1982 ob 16.45 SAK šolarji —
ATUS-Borovlje šolarji ob 18.00 SAK mladinci — Pokrče mladinci
V	soboto, 4. 9. 1982 ob 14.15 SAK 23-ASV 23
in ob 16.00 SAK I - ASV I
in kulturna društva SRD „Edinost“ Pliberk, KPD Žvabek, KPD Šmihel in društvo „Kralj Matjaž" iz Libuč
prirejajo
PLESNI TEČAJ
pri Schvvarzlnu v Pliberku začetek: v soboto, 18. septembra 1982
za odrasle ob 19.30
za mladino, v glavnem Rock’n Roli, ob 18. uri
Program: Dunajski valček, angleški valček, tango, foxtrott, cha-cha-cha, jive (Rock'n Roli)
30 plesnih ur Vodi:	Gregor Krištof
Cena:	Pliberški list/Bleiburger Zeitung in okrajna kulturna društva Vam
omogočajo tečaj po zelo znižani ceni.
Prispevek samo 200.— šil. na.osebo.
Prijavite se lahko v Posojilnici Pliberk ali pa pridete na prvi plesni večer 18-septembra 1982 k Schvvarzlnu.
Vsako leto je dvojezična občina Pliberk v prvih dneh septembra veliko središče in zbirališče Koroške. Tedaj, ko se odpro vrata za najstarejše ljudsko slavje spodnje Koroške — vrata na pliberški jormak. Vsi — zlasti trgovci upajo na ugodno vreme in da bi na jormak prišlo čim več kupcev.
Letos mestna občina Pliberk vabi na 589. pliberški sejem na travniku. Leta 1393 je občina Pliberk dobila pravico, da vsako leto prireja sejem. Dočim je pred leti služil predvsem kmetom, ki so prodajali in kupovali živino, je danes pliberški sejem razstavišče najsodobnejših kmetijskih in drugih strojev, trgovci ponujajo in prodajajo najsodobnejšo robo. Seveda pa je tudi mnogo takih ljudi — zlasti mladine, ki jih privabi sejem predvsem zaradi velikega zabavišča. Stari leseni vrtiljak je že zdavnaj zamenjalo „veliko železno kolo“.
Pliberški jormak 1982
Priloga
Našega tednika
Kar se je ohranilo še do danes, je kegljišče, ki je še danes tako Priljubljeno, kot je bilo priljubljeno nekdaj. Le cene so se spremenile, toda v navadi je že, da obiskovalci, Predvsem tisti, ki so v neposredni bližini Pliberka, že mesece pred jormakom štedijo denar, „saj je iormak le enkrat v letu in tedaj ni treba šparati".
Tudi če je vreme slabo, če dežuje in se spremeni travnik v blatno jezero — kdor si zna pomagati si °buje škornje. Gotovo pa ob slabem vremenu ni vesel ne trgovec, ne kupec. Zato si vsi skupaj želijo Za ljudsko slavje „Petrov žegen".
Medtem ko je pliberški sejem Pred leti vabil in privabil predvsem domačine, danes privabi skorajda Vs° Koroško, zlasti pa še sosednjo Slovenijo.
Vsako leto se jormak simbolično otvori in velika povorka se po otvoritvi z zbirališča ob spremljavi pet-ja in muzike pomika proti sejmišču in se porazdeli po utah. Kmalu se Zasliši vriskanje in glas harmonike, Plesišča so prenapolnjena, mize obložene z jedačo in pijačo. Ko se zmrači, se ute naenkrat spraznijo 'n vse drvi na prosto in občuduje Prekrasni ognjemet na nebu. Nato pa je v utah spet vse živo, vrisk in Srr|eh odmevata daleč naokoli.
V nedeljo zjutraj, ko zadnji s tež-Klrni koraki merijo pot domov, pa se trgovci že pripravljajo na težko el°. ki jih čaka. In ko župnik v ^erkvi zaključi nedeljsko mašo, SeJmišče zopet oživi.
Zadnji dan Pliberškega sejma, Ponedeljek, pa je „ posvečen"
predvsem kmetom, ki po opravljenem delu v hlevu na jormaku ogledujejo in kupujejo kmetijske stroje in razne pripomočke za delo doma in na polju. Zvečer pa se zadnjič zavrti vrtiljak, še enkrat se napolnijo plesišča. Kramarji pa med tem časom že „tuhtajo“, če je bil sejem za kaj ali ne.
Pripravil Jurij Perč
Pliberški odbornik Enotne liste, tržni referent, mestni svetnik Stanko Vauti, pričakuje letos sličen uspeh, kot lani. „Predlanskim nam je prekrižalo vse račune izrazito slabo vreme, tako, da so trgovci precej stokali. Za letos pa vsi upamo, da nam bo vreme bolj naklonjeno ter, da bodo obiskovalci dobro kupovali. Upam tudi, da bo na letošnji jormak prišlo več obiskovalcev iz sosednje Slovenije. Vsi bralci Našega tednika, seveda tudi drugi, ste prisrčno vabljeni. Pridite in skupno se poveselimo na najstarejšem ljudskem slavju spodnje Koroške!"
TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
25
Pliberški sejem 1957
Naš domači praznik je spet pri kraju. Saj veste, kaj mislim, naš priljubljeni sejem, pliberški jarmak. S spremembami v našem vsakdanjem življenju spreminja tudi naš jarmak svojo podobo. Pred kakimi tridesetimi leti je bil še v znamenju volov in telic, coklarjev in slaščičarjev, danes je podoba drugačna.
Včasih smo otroci priganjali s šibo bavšeje in rjavce po prašni cesti mimo Humca in Nonče vesi, posebno drugi dan jarmarka. Cesta je bila tisti dan marsikje hudo podelana, pa si moral paziti, kam boš stopil, kajti naši očetje so imeli tedaj neko čudno navado: marsikateri od njih ni privoščil vse leto voli-čkom kaj drugega kot slamo in vmes malo sena, a preden jih je gnal kazat in ponujat na jarmak, so volički dobili žup in žita, da so se jim vampi napeli kakor okrogli baloni. In danes? Voličkov skorajda že ni videti, otroci čepijo kakor prilepljeni na rolerjih svojih starejših bratov, se le-teh trdno oklepajo in drvijo tja na jarmak, da, ta ali drugi se pripelje z atejem in mamo celo v avtu.
Včasih smo otroci na jarma-
ku z žarečimi očmi namakali žemljo v slaščičarjev med in rekli „bohlonaj“ materi, da nam je kupila za spomin na jarmak pisano lectovo srce ali pa, če je bila prav posebno dobro razpoložena, petelinčka z rdečim repom, ki je piskal, kadar si vanj pihal. In danes? Medu in žemelj letos nisem več videl, pač pa otroke, ki so nosili pod pazduho kuštrave medvedke, velike pisane puže, rdeče in modre balone, a gneča okrog avtov, ki so jih šofirali otroci, je bila prehuda, da bi bil mogel poskusiti svojo srečo tudi jaz, ki še nimam voznega dovoljenja.
V Breznikovi uti je bilo prav posebno prijetno, ker so tam godli kranjski pobje. Seveda so se morali hudo truditi, da so bili že vsi rdeči v obraz, kajti gramofoni in zvočniki raznih, vrtiljakov so skušali prevpili drug drugega — kakor „na jarmaku". Marsikatera mamica je dejala: Dojsti je ži tega peka pa man-canja, jaz gram domu.
A naši pobje so vztrajali tudi letos trdo v noč pri puškah in rožah: vsak strel rožo: Dečle so jih ponosne merile, stoje za njihovimi hrbti.
Pripraven in koristen je naš jarmak: pobje srečujejo dekleta in se spoznavajo, Žvabekarca Šmihelčana, gorjanka, poljanca, Podjunec, Čezdravca, in marsikatera koroška družina je dolžna hvalo za svojo ustanovitev prav Pliberškemu jarmarku. S puško in rožo se je morda začelo, na vrtiljaku na daljevalo in pri kozarcu vinčka sklenilo: ko bo žegnanje pri vas, pridem go-
tovo'	š. J.
(Naš tednik-Kronika, 13. 9. 1957)
Se že veselite na letošnji Pliberški jormak?
Vprašali smo nekaj domačinov, Se že težko pričakujejo Pliberški sejem a,i Pa je za nje samo »en velik cirkus".
Marija Lubas (22), doma v Vogrčah, nastavljenka pri Posojilnici Pliberk:
Na letošnji jormak se pa že veselim. Veselim se predvsem tudi zato, ker mi tokrat na jormaku ni treba delati. Prejšnje leto, ko še nisem delala pri Posojilnici Pliberk, sem morala namreč delati vse tri dni. Sedaj pa imam tem več časa za rajanje ter uživanje drugih ugodnosti, ki jih pač nudi pliberški jormak. Posebno se veselim na nastop „Plan-šarjev" v uti SPD ..Edinost '.
Lovrenc Kreutz (22), doma na Blatu, nastavljenec pri Kmečki zadrugi Pliberk:
Gotovo se veselim. Veselim se predvsem zato, ker bomo lahko številne obiskovalce Pliberškega jorma-ka v novih prostorih naše zadruge prepričali o tem, da smo zares v stanju, zagotoviti vsakovrstne potrebščine sodobnega kmeta ozi. kupca. Upam, da bodo ljudje pridno kupovali pri naši zadrugi in to ne samo tedaj, ko je jormak, temveč tudi po jormaku oz. celo leto.
Milka Čebul (42), doma v Šmihelu pri Pliberku, gospodinja na domači kmetiji:
No ja, nisem več tako zavzeta za pliberški jormak. Vsaj ne več tako kot prej, ko sem bila še mlajša. Prideš pač v leta. Kljub temu bom šla na jormak, čeprav se mi zdi včasih kot en sam velik cirkus. Šla bom pač, zaradi družine, predvsem zaradi otrok. Hkrati bom šla tudi zato, ker lahko srečaš na Pliberškem jormaku stare znance in prijatelje.
Marko David (16), doma v Rinkolah, dela pri Mohorjevi kot knjigoveški vajenec:
Gotovo se veselim na jormak. Tam lahko srečaš razne kampelce, ki prihajajo iz vseh vetrov na naš lepi jormak. Zanimivo je, si ogledati razne reči, predvsem tiste, ki človeka zanimajo. Mene zanimajo predvsem avtomobili in najnovejši kmetijski stroji. Seveda pa bom užival tudi gaudo, ki jo nudi jormak. Predvsem bom plesal v domači uti SPD ..Edinost".
Jože Kert (39), doma v Šmihelu pri Pliberku, gozdni delavec, samski:
Če se veselim na jormak? No ja, vsako leto je pač ta pliberški isti cirkus, ista rajna. Zame jormak ni kaj novega in posebnega. Kljub temu bom šel na letošnji jormak in sicer v ponedeljek. Tedaj ni več tega velikega živ-žava, kljub temu pa srečaš dosti znancev in prijateljev. Morda pa bom tudi našel kaj pametnega za kupiti ter srečal kakega ljubega dekliča.
ta
mmm
Pliberški sejem na travniku -- največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote, 4. septembra, do ponedeljka, 6. septembra 1982
Pridite tudi Vi na naš
„JORMAK“
Slovensko prosvetno društvo »EDINOST« iz Pliberka
vabi vse prijatelje dobre volje, zabave in plesa v svoj šotor na „pliberškem jormaku", ki bo od sobote, 4. 9. 1982, do ponedeljka, 6. 9. 1982.
Za ples in razvedrilo bosta v vseh teh dneh skrbela znani narodnozabavni ansambel „Veseli planšarji" s pevcema Marico Jerše in Damirjem Korenom ter ansambel »Koroški odmev — Original Karntner Echo“ iz Žvabeka.
Vmes pa vam bomo postregli z dobro domačo hrano in izbranimi kakovostnimi vini.
Vsi prisrčno vabljeni! ODBOR
domača sodobna zanesljiva ugodna
Koristite tudi VI vaše prednosti pri domači banki
RAZSTAVLJAMO TUDI NA PLIBERŠKEM SEJMU!
SP-trgovina kmetijski stroji
KRIVOGRAD
9143 Šmihel/St. Michael
tel. 0 42 35/25 37
RAZSTAVLJAMO TUDI NA PLIBERŠKEM SEJMU!
Hotel
„Breznik“
PLIBERK — BLEIBURG,
GLAVNI TRG — HAUPTPLATZ
IZVRSTNA KUHINJA IZBRANA VINA TUJSKE SOBE S KOMFORTOM
Vaš obisk ob Pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil!
Pri obisku Pliberškega sejma se oglasite tudi v
gostišču
JUENA
Čepiče
tel. štev. 0 42 36/21 05 05
Vaš radio in TV svetovalec
strokovna elektrotrgovina
VALENTIN
ENZI
Briindlvveg 2 9150 Pliberk/Bleiburg
posvetovanje, načrtovanje električnih inštalacij in kurjav ter razsvetljave, specialni oddelki za hi-fi stereo-naprave in barvno televizijo
ts topsport
fabrika športnih izdelkov športna trgovina se Vam priporoča
Vse za jesenski in zimski šport
OPREMLJA AVSTRIJA SKI TEAM
•	smuči, vezi, obleke, smučarski čevlji
•	potrebščine za šolski šport
•	trenerke, športne obleke, jogging
•	vse za nogomet
•	športni čevlji
•	vse za tenis (napenjamo loparje)
v5f^fLiAsK,Yj
POOLA
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand Stefifz
STEPPDECKEN UND BETTWARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART
FEDERKERNMATRATZEN SOVVIE POLSTERMOBEL
Bleiburg
Vabilo na razstavo koles, kmečkih in šivalnih strojev na pliberškem sejmu
Poprav^alnica-trgovina nadomestni deli - vozila
3
	
	:m\
—1	TIHOJA 2, (SENTLIPS)
A-9141 DOBRLA VAS, Tel. 04237 -2246
J
NUDIMO:
O vse stroje po skrajno znižanih cenah
•	šivalne in pletilne stroje Pfaff
•	motorne žage
Pridite, veselili se bomo Vašega obiska. Pri nas boste kupili najbolj ugodno!
Kommen Sie, wir freuen uns auf Ihren Besuch!
Sie kaufen bei uns am besten!
Rep.-Werkstatte — Ersatzteile ■ Landmaschinen-Fachhandel — Fahrzeuge — Elektrovvaren — Nahmaschinen
	PTT3T1
	M3M
TIHOJA 2, (ST. PHILIPPEN) | A-9141 EBERNDORF, Tel. 04237-2246
WIR BIETEN:
•	alle Landmaschinen zu Sonder-preisen
•	4,5- bis 5-t-Kipper mit Aufbau-vvanden kompleti, osterr. Ouali-tat, 45.500.— plus 1 Jahrzinsen-frei
•	PFAFF-Nahmaschinen und Strickmaschinen
•	Kleingerate-Marktangebot — Einhandschleifer SKIL, 500 Watt, mit Kupplung, S 900.—
•	Bohrmaschine SKIL, 400 Watt, Schlag-links-rechts-Lauf,
S 900.—
2. septembra 1982
4_l:
naš tedniki
11/pliberški jormak
Štefan
Trampuš
Trgovina z lesom Podjetje z žago
NONČA VAS — EINERSDORF BLEIBURG — PLIBERK
Telefon (0 42 35) 20 76
ŠPORT VVRESCHNIGG
Besuchen Sie uns am Verkaufsstand am Bleiburger Wiesenmarkt
Bleiburg
Telefon (0 42 35) 22 21
	
	
STEIRISCHE BRO UINDUSTRIE AC
BRRUERE! SORCENDORF— BLEIBURG
Raiffeisenbank
Bleiburg
e FREUNDLICH
•	PRIVATWIRTSCHAFTLICH
•	UNABHANGIG
Pliberk — Bleiburg
Telefon 0 42 35 - 25 21
Kot smo že poročali v predzadnji številki Našega tednika, si je Kmečka zadruga Pliberk ustvarila nov dom. V novih, modernih prostorih te važne gospodarske ustanove bo dejansko možno, zadovoljiti raznovrstne potrebščine domačih prebivalcev ter prebivalcev iz sosednje Slovenije. Danes so se odprla vrata novega poslopja Kmečke zadruge Pliberk. Od danes naprej se lahko poslužite velikih ugodnosti, kijih nudi pliberška zadruga zadružnikom oz. vsem, ki hočejo kupiti ugodno in uspešno.
Na razpolago pa so vam tudi na-stavljenci s poslovodjo St. Cikom na čelu, ki znajo dobro svetovati in ki strežejo v obeh deželnih jezikih. Čez jormak ima zadruga celodnevno odprto. Gotovo bodo številni obiskovalci pliberškega sejma obiskali novo poslopje Kmečke zadruge Pliberk, kjer se bodo lahko prepričali o raznovrstnih kvalitativnih ponudbah pliberške zadruge. Prepričani pa smo, da ne bodo obiskali zadruge samo v času jormaka, temveč tudi po jormaku oz. .zmeraj. Slovesna otvoritev pa bo nekaj dni po jormaku. O tem boste pravočasno obveščeni.
K. C. ZADRUGA
z-/'"X PLIBERK
ČETRTEK
2. sept. 1982 ob 8.” uri
Zadruga se Vam predstavlja v novi in moderni obliki. Na približno 600 m2 prodajnih prostorov boste našli široko izbiro po najugodnejših cenah.
Prisrčno Vas vabimo na dni otvoritve, ki bodo od 2.-6.9.1982 ČAKAJO VAS: senzacijske ponudbe, bogat srečolov
SADOLIN
51 315,-
Dispersion barva
15 kg 1 39.-
Namizni vrtalni stroj TED 16 asov
•	12 prestav
•	odprtina za svedre (Bohrfut-ter) 16 mm
3580j-
Kaseta za ključe
(Gedore)
20 kom. 1 1 9.-
TAPETE
zvitek 55 cm
19.80.-
DRAGI KMETJE!
Prepričajte se tudi o naših ugodnih ponudbah gnojil, krmil in o raznih potrebščinah za živinorejo!
....'	..... w.

■ .
DRAGICA KRIŠTOF: „Vse moderne gospodinje bodo našle pri nas to, kar iščejo. Streže-
mo v domači trgovini in v domačem jeziku.1
I lil «• ',•«
ALBERT MESSNER, ki je odgovoren za tehni-čni oddelek: „Vsak, ki se želi posvetovati o 1 raznih tehničnih artiklih in jih ugodno kupiti,
se lahko mirne duše obrne name. Pomagal mu bom, da bo lahko resnično zadovoljen."
'STREŽEMO v NASLEDNJIH ODDELKU*)
•	ŽIVILA
•	BARVE IN TAPETE
•	ORODJE IN STROJI
•	ELEKTR. NAPRAVE
•	AVTOMOBILSKI DELI
•	ŽELEZNINA
•	GRADBENI MATERIAL
•	STREŠNE OPEKE
•	KRMILA IN GNOJILA
•	REZERVNI DELI ZA MLEČNE STROJE
•	POTREBŠČINE ZA ČEBELARSTVO,
	ŽIVINOREJO itd.	
V		J
i		D
		
1		
DRAGI ROJAKI, KUPUJTE PRI SLOVENSKI USTANOVI - PRI
K. C. ZADRUGI - PLIBERK
NE ZAMUDITE TE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI!
fr	n
|naš tednikj	
Pliberški jormak — star je že nad 600 let in najbrž zmeraj na istem travniku kakor zdaj
Prazne denarnica pa Iga brez volov
Dekleta in fantje, žene in možje, vse — staro in mlado se veseli na Pliberški jormak, ki ga bodo letos otvo-rili v soboto, a. septembra, zopet se bo na najstarejšem ljudskem slavju spodnje Koroške zbralo tisoče in tisoče ljudi. Podjetja bojo razstavljala najmodernejše stroje in pripomočke, najmodernejša	»mašinerija«	bo
skrbela za zabavo — zlasti za mladino. usako leto je Pliberški jormak veliko zbirališče kmetov, obrtnikov, mladine. Tak je bil Pliberški jormak tudi nekdaj, ko še ni bilo strojev, mehaničnih vrtiljakov, siren . . . Takrat so poganjali vrtiljak fantje ali možje, jormak je služil predvsem živinskemu trgovanju in izbiri obleke . . .
piše Franc Buchvvald
Star je že nad 600 let in najbrž zmeraj na istem travniku kakor zdaj. Imeli pa so, kot izpričuje stara listina, z lastnikoma travnika Jorgom in Hansom Gu-tensteiner prepire zaradi uporabe travnika za sejmišče. Na dan svete Magdalene, 22. julija leta 1428, pa so se zedinili, da dobita brata Gutensteiner letno: rdečo mošnjo, vredno 14 dunajskih pfenigov, in dva lota muškata in klinčkov.
Letni jormak nekoč
Travnik je v poznejši dobi večkrat menjaval lastnike. Jor-makova pravica pa še sedaj po toliko letih drži. Vsako leto se morata dva zastopnika občine zglasiti pri lastniku travnika in mu izročiti dogovorjeno simbolično darilo. Če ne, bi občini zapadla njena čez pol tisočletna pravica.
Kakšen je bil prvi jormak, ne vemo — precej pa se je predelal zadnjih petdeset let. Preoblikovala ga je tehnika. Nekoč je služil predvsem živinskemu trgovanju in izbiri obleke. Domači obrtniki in trgovci pač niso mogli vsega nuditi. Tudi novosti so prinesli tujci. Včasih je bil jormak zares potreben, pri strojih in orodju je še celo zdaj. —
Mert z Bistrice s svojimi ravniki je bil pač najvažnejši kramar za poljedelstvo. Jarmov, lesenih vil in grabelj je bilo na sejmu seveda na voljo. Kovači špecijalisti, ki so znali delati sekire —- (cimrake), cepine in
slično, so bili zelo ugledni, so nekaj pomenili in so mnogo svojih izdelkov prodali. Tudi kak polželezen plug za pluženje celine (deteljišča) je razstavil kak kovač. Bili pa so bolj redki, ki so se pečali z izdelavo tovrstnih plugov. Veliko pa je bilo sejmarjev, ki so ponujali različno drobnarijo.
Dage za vole vežovat, goži za vprego, za čepe, vsemogoče jermene, za v čevlje, za čepe vezat in druge. Velika ponudba je bila bičev in bičevnikov ter triestar-jev. Prišli so rešetarji s svojo „suho“ robo — brusači, ki so brusili nože, škarje, svedre — tudi žage so pilili. Vsi ti mali kramarji so že dva tedna pred sejmom ponujali po okolici svojo robo, oziroma brusili, kar je bilo pač topo — zlasti britve. Jormaka so se držali še Cigani in cunjarji. Oboji so pobirali pse in mačke in kradli kure.
V ponedeljek je bil živinski sejem — goveji, pa tudi konjski. Naprodaj je bilo več kot sto glav. Konjski sejem se je razvijal po velikih hlevih in dvoriščih. Tudi cigani so trgovali s konji. Skoraj vsakogar pa so „navili“. Posebno še, ker sodišče ni prevzelo tožbe proti Ciganu. „Zakaj pa se pečate s Ciganom?" mu je rekel sodnik. Ako bi Cigan izgubil pravdo, kdo pa bi naj plačal obravnavo? Cigan že ne.
Veselični prostor je bil seveda manjši kot je danes in brez vsake mašinerije. Vrtiljaki pa morajo biti že zelo stari. Včasih so bili samo na ročni pogon — kot nekoč gepelj. Fantje, ki so gnali vrtiljak štirikrat, so se
mogli enkrat peljati zastonj. Semtertja so imeli še dosti takih poganjačev, včasih pa tudi ne.
Tudi ujčke, to so gugalnice, so bile zmeraj na jormaku. Dosti je bilo glumačev in takih, ki so brali srečo z rok. Ker so bili ljudje precej praznoverni, so delali ti navihanci lepe dobičke. Ciganke pa so prerokovale po okolici od hiše do hiše in — če je bila priložnost — po malem kradle — najrajši kure.
Zvečer ni bilo posebnega prometa. Pri lojenih svečah in pozneje pri petrolejkah so tu in tam posedali ljudje. Plesišči sta bili zmeraj dve. Pri Bohincu je izpraznil tamkajšnji mizarski mojster svojo delavnico. Pri Biznbirtu pa je tamkajšnji ko-larski mojster Krepi izpraznil delavnico. Na teh dveh mestih so plesali. Seveda je bilo tesno. Godci so bili navadno trije ali štirje.
Pozneje je tudi Pakšej — Ti-
Poleg plesalcev so krulile svinje
Zelo stara pijača je medica (met). Zavreta medica je bila precej upijanljiva. Vsak mestni gostilničar je smel postaviti gostinsko uto na sejmišču. Točili so pivo, žganje in mošt (kar cel polovnjak so ga imeli na pipi). Kak Bosanec pa je tudi načepil vina kje sredi sejmišča. Tudi Li-sičjak je prinesel že novo črni-čevo žganje. Prodajal ga je v kaki uti in pel svoje stare in nove pesmi. Gostilničarji so ga radi trpeli v svoji uti, ker je privabil s svojimi citrami in bajžami precej gostov. Pili in peli so ga prav po jormakovo.
Ute so bile z vejami krite in so nudile le senco. Če pa je prišel dež, je bilo hudo.
gervvirt naredil na svojem malem dvorišču majhno plesišče; poleg plesalcev so krulile svinje.
Znamenite so bile na jormaku lajne. Vsi vrtiljaki in ujčke so imeli po eno. Gonili so jih na roke. Ko je vrtiljak obstal, so otroci nanovo zasedli konjiče in kočije, ženska je pobrala krajcarje, pozvonila z velikim zvonom, fantje so pritisnili, ženska pa je zavrtela lajno. Med božjo službo v nedeljo niso smeli lajnati. Tudi berači, posebno invalidi, so vrteli lajne in tako opozarjali mimoidoče nase. Nekdaj vojni invalidi niso dobili kake pokojnine. Ako je bil pohabljen, dela nezmožen, so mu dali lajno in ga pognali z njo za kruhom. Precejšen del jormaka je bilo že tudi nekdaj kegljišče (ku-
gliše). Marsikateri pavr je pustil tam svoj par volov. V torek je prinesel domov prazno denarnico, na rami pa igo brez volov.
Precej novosti, ki so svojčas prišle v promet, se je navadno pojavilo na letnem jormaku. Prvi gramofon so imeli ljudje priložnost čuti na jormaku — še brez lijaka ali trobente. Imel je več slušalk, podobno kot danes telefon. Za majhno odškodnino ga je bilo mogoče poslušati. Med drugimi pesmimi je igral tudi tisto: „Stoji, stoji Ljubljan-ca“.
Tudi prvi kino se je pojavil prvič na letnem jormaku. Bencinski motor je proizvajal električni tok in s tem tokom so predvajali kratke filme. To je bila novost. Tudi prvi fotografi so prišli na jormak. Nekateri obiskovalci se niso pustili slikati, ker si je fotograf ogrnil čez glavo črno ogrinjalo: Bali so se urokov.
Kakšen je letni jormak danes
Tega skoraj ni treba opisovati, ker ga vsi poznate. Iz trgovske prireditve je postal jormak nekaka tovarna za zabavo. Goveja živina ostane zdaj doma, konj ali ovc pa sploh ni več. Velika pa je ponudba strojev in orodja, pravzaprav prava razstava. Firme imajo interes, da svoje proizvode pokažejo in hvalijo.
Tudi druge krame je dovolj. Pa je več ali manj nepotrebna, ker domači trgovci vse to tudi nudijo. Zaradi konkurence tudi domačini te dni malo popustijo pri ceni. Začetek in konec vsega pa je zabava. Iz nekdanjih razmeroma majhnih domačih, bi rekli družinskih zabavnih ut, so nastale velike šotorne dvorane. Tam igra draga moderna godba. Ojačevalci skrbijo, da se sliši po vsem ogromnem prostoru, pa tudi za to, da skoraj ni mogoče slišati lastne besede — kaj šele sosedove.
Poleg nekdanjih krapov in klobas se danes v teh prtenih hotelih dobi vse, kar si kdo poželi in si upa plačati. Nasprotno od drugega blaga, katero je na jormaku malo cenejše kot navadno v trgovinah, je gostinski sektor občutno dražji: Vsak vrček piva vsaj za 20% odstotkov, vse drugo pa prav tako. Se razume: velikanska uta je draga, razsvetljava, osebje in še in še.
Lepe denarce stane občino ognjemet. Plačati pa morajo to vse — seveda obiskovalci. Sedanji jormak je pač odsev današnje potrošniške družbe.
Veselični del je docela tehničen. Brez elektrike bi ga sploh ne bilo. Kilometre daleč naokoli je slišati zvočnike, ki vpijejo vsak svojo popevko. Vse to je prinesel čas, kot je odnesel nekdanje navade, ali bolje nekdanje lice jormaka.
Ko smo skušali pogledati malo nazaj in primerjati njegovo lice pred šestdesetimi leti s sedanjim, bi bilo zanimivo, ko bi mogli pogledati še 50 let naprej, kakšen bo kaj pliberški jormak tedaj.