To in ono.
579
umjetnosti dne 3. prosinca 1900 Dr. A. Musič. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1901. — To je drobna, 30 strani broječa broŠurica, ponatisnjena iz „Ljetopisa" zv. XV. 1. 1900., v kateri razlaga pisatelj z globokim umevanjem in čutečim srcem našega Prešerna največje in  najlepše   delo.
vsebini, umetniški tehniki in o smotru, ki ga je imel pesnik pri stvarjanju te svoje najkrasneje pesmi. Pisatelj ne more verjeti, da je „Krst pri Savici" rodila le želja, da si pesnik „pridobi naklonjenost duhovništva". Tudi mi ne — pa bodisi, da   je Prešeren   v   temelju   humoriškega   navdiha
Govori o zgodovini   „Krsta",   o   njega   prevodih,     sam tako trdil!
M. O.
T
o in ono.
Štiridesetletnico svojega umetnega pesništva bodo svečano proslavljali Hrvatje meseca listopada 1.1. Slavnost bode priredilo v Zagrebu »Društvo hrvatskih književnikov" v sporazumu z »Jugosla-vensko akademijo", »Matico Hrvatsko", »Društvom sv. Jeronima" in „Hrvatskim pedagoškim književnim zborom". Slavnost utegne biti zares velikanska, vredna tako lepega jubileja. Osredni slavnostni odbor v Zagrebu je že zasnoval v glavnih obrisih spored proslave. Sredi meseca vinotoka se skličejo na proslavo v Zagreb vsi hrvaški književniki in prijatelji narodne prosvete. Slavljenje se bo vršilo v treh oddelkih: V »Društvu hrvatskih književnikov" za književnike in njihove goste; v hrvaškem narodnem gledališču za širje občinstvo; po celi Hrvaški za ves narod. Glavne točke programov bodo slavile početnika hrvaškega umetnega pesništva, pesnika Marka Marulica, za čigar spomenik v Zagrebu so namenjeni čisti denarni dohodki ob ti proslavi. — Poživljamo, da se udeleže t* ga velikega jubileja hrvaške prosvete v kar najmnogobrojnejšem številu tudi Slovenci. Naš list ga bratski pozdravlja s spisom o Marku Maruliču.
Vladimir Sfastnf. Dne 6. vinotoka 1. 1899. je stopil v pokoj mnogozaslužni češki pesnik Vladimir Št'astny, c. kr. profesor verouka na prvi češki gimnaziji v Brnu. Rodil se je dne 17. mal. travna 1891 iz učiteljske rodbine v Rudikovu pri Velikem Mezefiču na Mora vi. Ko je bil ustanovljen tu češki učni zavod, je začel poučevati na njem in je marljivo vzgajal na njem srednješolsko mladino celih triintrideset let. Poleg te svoje službe je pa pridno deloval ves čas na slovstvenem polju. Ustanovil je „Obzor", ki izhaja že štiriindvajseto leto, in je v njem objavil mnogo poučnih in zabavnih spisov. Častno ime si je pridobil pa zlasti s svojimi pesmi, katerih je izdal pet zvezkov. V pesništvu je bil učenec Sušilov in je nadaljeval njegovo delo. L. 1869. so izšli lirični »Majove kviti". L. 1879- je izdal »Kytku z Moravv", ki obsega pet epičnih spevov: »Boure«, »Poklad černomorsky", »Rostislav", „Slavomir", »Svatopluk" in nekaj drobnejših pesmic. L. 1887. je izdal »Drobne Kvety", 117 krasnih pesmi, katere
se po pravici vzporejajo s slavno zbirko, ki jo je Boleslav Jablonsky izdal z naslovom »Moudrosf otcovska". L. 1892. je izdal „Hlasy a oblasy", v katerih proslavlja Velehrad in sveta apostola Cirila in Metoda. Iz te zbirke je najbolj znana pesem »Bože, co's načil pred tisici roky rozžati otcum vfry svetlo blahč", katera se peva po napevu poljske narodne himne »Bože co's Polske". Ko so Moravani 1. 1899. romali v Rim, so zapeli to pesem pred svetim očetom v sikstinski kapeli. Pesem je papežu tako ugajala, da je dal pri izhodu ustaviti sprevod in je poslušal še dve kitici tega krasnega speva. Poljaki so se veselja jokali, ko so slišali svoj ljubljeni spev. Mnogo cerkvenih pesmi Šfastnega sta uglasbila Chmeliček in Musil. Št'astny ni »moderen" pesnik. Vera in domoljubje mu dajeta najlepše snovi. Njegova oblika je lahka in gladka, njegova beseda ljubezniva in prisrčna, in iz vseh njegovih pesmi diha neskaljena harmonija. Kot predsednik društva »Dedictvi Cirillo-Methodejske" se posebno trudi, da dobiva preprosto ljudstvo dobrega beriva. To društvo izdaja svoje knjige že v 9500 iztisih. Sivi starček pa zasluži, da ga spoštujemo tudi Slovenci.
Jubilej pisateljice. Maloruski pisateljici O. Kosačevi so priredili* ukrajinski slovstveniki lepo slavnost k petdesetletnici njenega pisateljevanja. Dr. Čemjaluvski je predaval o njenem slovstvenem delovanju in o njenih zaslugah za zbujanje maloruskega naroda. Ona je dala Malorusom prvi zgled izobražene narodne rodbine in je v mnogoštevilnih spisih razširjala malorusko narodno zavest.
Nemško slovstvo cesto bogate talenti slovanskega pokoljenja. Dne 13. kimavca prošlega leta je praznovala sedemdesetletnico svojega rojstva slav-ljena pisateljica Marija Ebner pl. Eschen-bach. Rojena je bila v Zdislavicah na Moravi. V mladosti je spisala več glediških iger, ki pa niso prospele. V poznejših letih je začela pisati povesti. Živela je večinoma na Dunaju in živo popisovala dobre in slabe strani dunajskega življenja. Posebno krepko črtani so značaji iz njene moravske domovine. Dasi nemško vzgojena, ni mogla pozabiti vtiskov iz  mladosti, ki  so jasno izraženi v njenih
580
To in ono.
selških povestih. V opisovanju spominja mnogokrat Turgenjeva. — V Berolinu je pa umrl 2. grudna prošlega leta pesnik Ludovik Jakobovski, rojen 1.1868. v Strelni na Poznanjskem, ki je bil vzgojen samo nemško. Da bi spoznal slovanske odnošaje, potoval je 1. 1899. po Ruskem in pisal svojim pri-teljem: „Za nas Nemce ima rusko tiho in molčeče carstvo nekaj nepojmljivega, a moji prijatelji, ki so bivali v Rusiji, so se vračali od tam s čisto novimi mislimi. Meni se zdi, da ko stopimo na rusko zemljo, moramo zavreči celo kopo predsodkov." Smrt ga je prehitela, ko je hotel natančneje proučiti slovanske razmere.
Rusko šolstvo. Iz „ Literaturno - naukovega Vistnika" povzemamo sledeče podatke o ruskem šolstvu. Šolstvo na Ruskem sicer napreduje naglo, a seveda bo preteklo še precej časa, preden bo celo ogromno cesarstvo tako preskrbljeno s šolami, kakor so zapadne države. L. 1896. v sedemnajstih gubernijah še ni bilo v proračunu šolskih potrebščin, v dvanajstih se je dalo za šolstvo 10°/0 skupnih izdatkov, v osmih pa od 20 do 40°/o. Zdaj je pač mnogo bolje. Najbolj se množe- cerkvene župnijske šole, ki so osnovane na verski pravoslavni podlagi. L. 1885. je bilo teh cerkvenih šol 7.700 s 184.000 učenci, čez pet let — 1.1890. — 19.135 s 530.000 učenci, 1.1898. pa je bilo že 39.650 šol z 1,450.000 učenci, katerih vzdržanje je stalo 10,154.000 rubljev. Primeroma mnogo je ženskih srednjih šol. Po uradnem izkazu jih je sedaj 476 s 129.462 učenkami. Te šole stanejo 7,138.047 rubljev, od katerih pa plačuje vlada samo 600.000 rubljev.
Kako se mnoše Madjari. Madjarov se na Ogrskem uradno našteva vedno več, dasi je znano, da se madjarski narod sam ne množi po številu. To množenje je čisto umetno. Tam deluje zdaj že dvajset let »Osrednje društvo za pomadjarjenje rodbinskih imen". To društvo je izdalo letos statističen izkaz o svojem delovanju. Iz tega izkaza posnemamo, da se je uradno pomadjarilo od 1. 1853. do 1900 nič manj, nego 25.283 imen. Zadnjih deset let so se Madjari umetno pomnožili za 2667 rodbin. Med temi so večinoma judje, ki svoja nemška imena (Rosen-stingl, Bernstein, Jeiteles itd.) zamenjujejo s pristnimi madjarskimi imeni. Tu pa seveda niso všteti tisoči Slovanov, ki svoja slovanska imena pišejo z madjarskim pravopisom in veljajo za prave Arpa-dovce.
Brsojavljenje breg Me se vedno bolj izpopolnjuje. Kakor znano, je iznašel tako brzojavljenje Italijan M ar coni. Združene države severo-ameriške so se pogodile ž njim, da napravi celo mrežo takih brzojavnih postaj  ob njihovem  morskem obrežju.
Te postaje bodo sprejemale brzojavke od ladij, ki prihajajo iz Evrope na daljavo 200 morskih milj. Marconi izjavlja, da bo kmalu tako izpopolnil svojo iznajdbo, da bo moči brez žice brzojaviti 400 milj daleč. Potem bi bilo mogoče po pomorskih prehodnih postajah brzojaviti brez žice iz Evrope v Ameriko. To bi bilo desetkrat ceneje od sedanjega brzo-javljanja po kablu.
Sestavine sraka. Doslej je bilo že znano, da je zrak, ki nas obdaja, sestavljen iz kisika in dušika in da ima v sebi tudi o g 1 j i k o v o k i s-lino, amoniak, argon, helij, rudninske d"lce in neke organične tvarine. Ramsav in Travers sta pa našla v njem še doslej neznane pline: neon, ksenon, kripton in metargon. Neona pride samo en delec na 40.000 delov zraka. V šaru (spektrum) ima svetle rudeče, oranžne in rumene črte. Gostota mu je 9-6, atomska teža 19-2. Ksenona je jako malo v zraku in še ni natančneje določen. V šaru ima iste črte, kakor argon, samo da so drugače vsporejene. Kripton je manj hlapljiv od dušika in kisika, ima gostoto 22-47; o njem se sodi, da je prvina, in zato so mu dali znak „Kr". V šaru ima dve sijajni črti, rumeno in zeleno. Metargon ima gostoto 1987, njegov šar je jako podoben šaru ogljikovega kisa. Charles F. Brush pa naznanja, da je našel nov plin — eterion, ki je v zraku in se razteza tudi še izven ozračja v svetovje. Našel ga je, ko je prevajal toploto v razredčenih plinih. Silno hitro prevaja eterion toploto. Tako je redek, da prešinja tudi trde tvarine Ugovarja se sicer, da eterion ni samostojen plin, a Brushevi poskusi so vsaj opozorili kemike, da proučujejo ta važni plin. Koliko tvarin dihamo vsak hip, a se jih niti ne zavedamo !
O. Anton Petruševič, kanonik v Lvovu, je slavil dnč 24. prosinca osemdesetletnico svojega rojstva. Napisal je mnogo zgodovinskih in jezikoslovnih razprav. Rojen 18. prosinca 1. 1821. v Do-brjanah v Galiciji, je obiskal prve šole v Striju, gimnazijo in bogoslovje v Lvovu. Preiskal je mnogo arhivov, iz katerih je nabral obilno gradivo za kulturno in književno zgodovino Malorusov in Poljakov. Z bistrim razumom je presojal vire, pri čemer mu je dobro služil njegov čudovito krepki spomin, ki ga tudi v visoki starosti ni zapustil.
Etnografični koncerti. V Peterburgu je sklenilo „Obščestvo ljubitelej estestvoznanija, antropologiji i etnografii", da bo prirejalo koncerte, pri katerih se bodo izvajali napevi raznih narodov. Za te koncerte so določene velikanske, ukrajinske, beloruske, poljske, litavske, bolgarske, češke, židovske in gruzinske pesmi. Pri teh koncertih bo mogoče primerjati glasbenega duha raznih narodov.