SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vefja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gid., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V»6. uri popoludne.
^tey. 161.
V Ljubljani, v ponedeljek 16. julija 1888.
Letiiilt XVI.
Radi sklepanja polletnih računov prosimo najuljudneje vse, ki so kakorkoli, kaj »Slovencu" dolžni, da blagovole v kratkem svoj dolg poravnati. Opozarjamo tudi p. n. naročnike, da bi, nam zdatno olajšali delo, ko bi naročnino točno dopošiljali.
Opravništvo »SLOVENCA" in „]>OMOIjJUJtA".
llodočnost mladine naše.
Zaključeno je letošnje šolsko leto, ia zopet nastopi doba, ko imajo stariši in varuhi ali skrbniki odločevati, kakemu poklicu naj se posvete njihovi sinovi in varovanci. Mnogi so slučaji, v kojih si izbere ta ali oni mladenič svoj delokrog v soeijalnem življenji sam, vendar v tem oziru roditelji ali skrbniki običajno določujejo smer prihodnjemu poklicu njegovemu. Vsled tega imajo veliko odgovornost, in večkrat čujemo, da ljudje, nezadovoljni in nesrečni v svojem poklicu, vso krivdo nesreče svoje pripisujejo drugim. Prirojeno je, da vsak oče in vsaka mati hočeta pripraviti in osigurati sinu svojemu najboljšo bodočnost. Vendar se pri izvolitvi prihodnjega poklica ne uvaževajo hladnokrvno in s premislekom vse razmere, ne računi se z duševnimi zmožnostimi sinovimi, in navadno odločuje prihodnji stan osebna samovolja in istodobna moda. »Hočemo, da bi bil sin moj odvetnik, duhovnik, profesor, tehnik itd."; želje take čujemo vsak dan, in kaj malo je onih roditeljev, pri kojih te želje narekujejo razumni nazori o življenji.
Istina je, da velja še vedno stara prislovica: »Rokodelstvo ima zlato dno", a vendar večina misli in želi, da bi sinovi njihovi postali višji gospodje.
Narod naš ima primerno veliko število mlade-ničev, ki hrepene po višjih naukih, višjih šolah, iu le malo je takih, koji imajo veselje do strokovnih študij, do trgovine, obrta itd., koje stroke pripušča tujim življem. S tem sicer nikakor ne mislimo ovirati višjo izobraženost, ker za nobeno stroko človeškega poslovanja ne more biti človek preveč izobražen; naša iskrena želja je, da bi bile vse vrste naše narodne, slovenske družbe prošinjene prepričanjem, da samo prava omika in izobraženost na krščanski podlagi ste nam porok boljše bodočnosti. Mi mislimo istinito izobrazbo v posameznih strokah,
a ne polovičarsko, koja je v nesrečo posamezniku ali pa tudi vsem narodom.
V obče čuje se pritožba, da se tako rapidno množi takozvani »učeni proletarijat." Ta naziv imenuje ljudi, koji so se posvetili višjim študijam, ali teh niso dovršili; in če so bili tako srečni, da so jih dokončali, ne morejo dobiti službe. Kako velik je broj takozvanih skaženih dijakov, kojih le mala množica vztraja v boji za življenje, večina pa siromašno v pomanjkanji životari. Mnogo je takih nesrečnih eksistencij, koji so zakrivili sami svojo bedo lahkomiselno, a premnogo je pa tudi takih, iz kojih so razmere učinile omilovane nesrečnike.
Ko bi pri izvolitvi bodočega poklica bili mero-dajni razuma nazori, dejanjske potrebe, bilo bi gotovo več srečnih ljudi na svetu. Ozrimo se ie po posameznih strokah, povsodi je primerno več kandidatov, nego jih je možno preskrbovati s službami, izvzemši pri nas duhovniški stan! Naj omenimo le pravniške študije. Dostali pravniki izvolijo si večinoma odvetniški stan ali pa državno službo, osebito v nas Slovencih. Toda odvetništvo je zdaj še prenapolnjeno, tako, da nameravajo v merodajuih krogih določiti število odvetnikov na Kranjskem — osobito v Ljubljani — koje se ne sme prekoračiti.
Koliko imamo dandanašnji mladih pravnikov, ki ne vedo, kam naj bi se obrnili! V državni službi je istotako prebitek mladih sil. Pomislimo, da n. pr. pravnik, koji je dovršil študije svoje v 20. do 24. letu, in si izbere soduiški stan, mora zdaj biti 6 do 8 let avskultant z neznatno letno plačo, predno dobi mesto pristava. Istotako je pri modroslovskih študijah. Kako mnogo je kandidatov profesure, koji so dostali vse izpite z najboljšim vspehom, a vendar ne mogo dobiti službe! Se slabeje se godi tehnikom.
Iz tega sledi, da se ima modro iu previdno uvaževati prihodnji poklic. Strokovne šole: obrtne, trgovinske, rokodelske itd. gotovo podajajo priliko širšemu izobraženju iu gotovemu obstanku. Slojevi ljudskega poslovanja, za koje so te namenjene — osebito obrtne in trgovinske šole — dandanašnji niso še prenapolnjene in obetajo dober kruh, ki ga jedo med nami često naši narodni protivniki. To bi
bilo v naš narodni prospeb, da bi v teh strokah zavzemali merodajno mesto.
Starišem in oskrbnikom pa toplo polagamo na srce, naj pretresavajo premišljeno naš migljaj glede odločbe o bodočem poklicu otrok svojih in vodijo naj jih pri tem razumni nazori, koji se opirajo na resnične razmere in potrebe.
Papeževa okrožnica o človeški prostosti.
(Dalje.)
Ni torej vzroka, zakaj bi prava prostost ali prava veda z uevoljo prenašala pravične in potrebne zakone, s katerimi se človeška veda omejuje po zahtevah cerkve in pameti. Cerkev marveč skuša, braneča sicer v prvi vrsti krščansko vero, vsako človeško učenost podpirati in pospeševati. O tem jasno pričajo dejanja. Visoka oiika je že sama ob sebi hvale vredna in vsakdo si jo želi. Pri tem pa še vsaka iz zdrave pameti izvirajoča učenost, ki resnici ne nasprotuje, veliko pripomore, da moremo lože razlagati od Boga razodete resnice. V istini moramo se cerkvi zahvaliti za velike dobrote, da je modrost starega veka tako skrbno varovala, da je povsod stavila vedam stolice, da je vsegdar vzbujala talente bodočim umetnikom in tudi sama naj-gorečneje pospeševala vse umetnosti, katere imamo sedaj za kras vse uaše olike. — Konečno ne smemo prezreti, kako razprostrano je duševno polje, katero naj pridno obdeluje človeški razum, na katerem naj se duh prosto razvija. To je namreč polje vseh onih reči, ki niso v naravni zvezi s krščansko vero iu s krščansko nravnostjo, ali glede katerih cerkev ne javlja svoje veljave, marveč prepušča učenjakom prosto razsodbo. — Iz tega se izprevidi, kakošna je ona prostost, katero liberalci neprestano oznanjajo. Sebi in državi pripisujejo tako prostost, da bi mogli širiti vsako še tako abotno mnenje. Cerkev pa stiskajo z vseh strani; njeno prostost oklepajo v jako tesne meje, ko se jim vendar od učeče oblasti
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Danes teden sem pozabil zapisati, da nekateri, kedar baš utegnejo, jako pazljivo čitajo oni zelo važni Članek, ki ima napis: »Tujci v Ljubljani". Ako bi tudi v celem listu ne bilo nič novega, tu se gotovo govori o različnih neznanih ljudeh iz vseh vetrov in jezikov, ki imajo edino to skupno, da so vsi gosposki. Marsikatere tudi zanima tarifa po kateri bi imele kupovati gospe in gospice kuharice za ono, kar leta in gre, kar se nosi in vozi. Ali o tržni ceni izpred frančiškanskega mosta in o tujcih, katerih je spomladi in po letu tam vsak dan vse polno, list nikdar nič ne omeni. Mislim namreč tujce, ki so oboroženi z nabrušenim in butastim orodjem in ki so pripravljeni za nekaj desetič udrihniti z vso močjo — po mrvi in slami. Se ve, to so sami plebejci, in pošten plebejec ne pride v „cajtenge", če ne umrje v ljubljanski bolnišnici.
Zadnjič sem Vam obljubil, da bom po dolgem
prenehljaji zopet jel pisati. Res, precej sem dozdaj na črnilu in papirji prihranil, ali Vi bi še veliko več, ko bi bili tako dolgo bolni kakor sem bil jaz. Zdaj naj pa prenehajo citati oni, ki o bolezni ne marajo nič čuti, kajti zdaj bo v tem pismu sama bolezen na vrsti. Da je ta opominja potrebna, vem iz lastne skušnje. Nekateri ljudje so namreč zelo delikatni, nekateri pa zelo nervozni. Kedar sem v družbi začel govoriti o bolezni, brž je kdo pogovor zasukal na druge stvari; primerilo se je pa tudi, da mi je kdo rekel, predno sem jaz kaj izpregovoril, naj molčim o bolezui.
Ko bi bil jaz navaden človek, bil bi poslal h konjederki Ui za deset krajcarjev bi zvedel, je-li bolezen na drobu ali v krvi iu za nameček bi mi bila še svetovala lige, rožiče, vratič, pelin, brinjeve vršičke in korenino. To je vse dober kup iu zato imajo konjederke več bolnikov, kakor vsi diplomirani zdravniki, in hudobni jeziki so svoje dni —• od tačas je že veliko vode v morje steklo — govorili, da bi imele te zdraviteljice še veliko več posla in zaslužka, ko bi vsaki bolni žeuski ukazale, da mora poleg druzih zdravil iudi vsak dan kavo vživati,
ker kmalu bi bile vse ženske bolne. Ali oni idilični časi so že davno minoli; zdaj si že v najbolj pri-prosti koči ne moremo misliti kosila brez kave, pravim kosila, ker mi na kmetih zjutraj kosimo, opoludne pa južiuamo; vi po mestih pa zjutraj ležite, dopoludne kavo pijete in opoludne pa pravite, da kosite, ter da imate zopet vzrok kavo piti. A od letošnje jeseni naprej, ko bo finančni minister iz same ljubezui do treznosti „geruš" tako podražil, res bi najbolje oni stal, ki bi z žganjem zdravil; zatekali bi se k njemu moški in ženske.
Ker pa jaz nisem navaden človek, zato sem začel zahajati k dohtarjem. Ko sem prišel k prvemu, me je jel trkati in brž je v nekem kraji zasledil jako nevarno bolozen; iu ko sem jaz rekel, da se mi čudno zdi, da bi bila bolezen tam, kjer me še ni nikdar bolelo, jame še enkrat trkati, in mislim, da je bolezen iztrkal in pregnal v drugi kraj, ker drugi dohtar je zasledil še bolj nevarno bolezen na čisto drugem kraji iu jo je menda s trkanjem pregnal v drugo stran, kjer jo je tretji zasledil itd. Ko sem prišel drugi, ko sem prišel tretji mesec k istim dohtarjem, bile so zopet iste nevarne bolezui le s
S,
v cerkvi ni bati nobene škode, pač pa bi smeli od nje pričakovati vsestransko korist.
Nič manj kričeče oznanuje se druga prostost:
imenuje se prostost vesti, če se o njej misli, da je vsakemu na prosto voljo dano, Boga častiti ali ga ne častiti, je že s prejšnjimi dokazi zadostno zavržena. — Pod prostostjo vesti si pa lahko tudi mislimo, da je v kaki državi človeku dovoljeno, spolnovati brez ovir božjo voljo in božje zapovedi tako, kakor nalaga vsakemu lastna vest. To je prava, otrok božjih vredna prostost. Ona varuje človeško čast, kakor se spodobi, sile in krivice pa nikomur ne dela. Take prostosti si je cerkev vedno želela in jo je vsegdar visoko čislala. Njo so vsegdar stanovitno tirjali zd-se apostoli; branili so jo v svojih spisih apologeti, posvetili so jo neštevilni mučeniki s svojo krvijo. In z vso pravico 1 Taka krščanska prostost ne kaže namreč nič manj velike in pravične oblasti božje nad človekom, kako; prvo iu najvišjo dolžnost človekovo - do Boga. Ona se ne sme jednačiti z upornim in nepokornim mišljenjem. Nikdar bi ona ne odpovedala pokorščine postavni oblasti, ker ima človeška oblast le tedaj pravico ukazovati in siliti, da se ukazano spolni, če ne nasprotuje božji oblasti in ue prestopa meja, ki so jej od Boga postavljene, če pa človeška oblast kaj ukazuje, kar božji volji očitno nasprotuje, tedaj prekorači svoje meje in zajedno se vzdigne zoper božjo veljavo. Zato je v tem slučaji prav, da se človeška oblast ne posluša.
Liberalci ne pripoznajo te prostosti, o kateri smo ravnokar govorili iu katera je z vero in čednostjo tako tesno združena. Zakaj oni poznajo le despotično, v svoji moči neomejeno vlado in glasno oznanujejo, da ni treba življenja vravnavati z ozirom na Boga. Vsako dejanje, ki meri na to, da bi se prava prostost ohranila, razupijejo zato kot krivico in kot pregreho zoper državo, če bi oni prav imeli, ne bilo bi tako strašnega trinoštva, da bi se mu ljudje ne morali pokoriti in je prenašati. (Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. julija. Notranje dežele.
Na juridični stolici dunajskega vseučilišča pričeli so se dne 13. t. m. državni izpiti. Oglasilo se je letos ogromno število kandidatov — nad 300. Poleg dosedanjih dveh morala se je sestaviti tudi še tretja izpraševalna komisija.
Štajerski deželni zbor bo sklepal v prihodnjem zasedanji o ustr.novi deželne hiralnice v Celji.
Vladni načrt glede odkupa galiških pro-pinacijskih pravic je že izdelan. V kratkem se bodo pričela tudi dotična posvetovanja v Lvovu. Zagotovljeno je, da se bo ta zadeva predložila deželnemu zboru že v prihodnjem zasedanji.
Tekom letošnjega poletja se bo pomnožilo število bosansko-ercegovskih vojaških novincev; vsak bataljon dobil bo po eno stotnijo več.
Vnanje države.
Srbski kralj se je peljal prestolonasledniku naproti do Bička. Prišla sta v Belgrad v soboto po 7. uri zvečer. Narod je kraljeviča navdušeno pozdravljal. Mesto je bilo razsvetljeno in ob 9. uri je
bila prišlecu na čast velikanska bakljada, pri koji so sodelovala vsa pevska 4''uštFa. — Kraljica Natalija naipora?« ostati na Puugji več dni.
Iz Jiolgorije dohajajo za princa Ferdinanda dan za dnevom neugodij vesti. Koburžan je sicer postal bogatejši glede izkušenj, a revniši za nekaj milijonov. Stambu|ova stranka se je baje že popolnoma združila s Cankovcj. — Naučni minister potuje po deželi, da se osebno pouči o Šolskih razmerah in potrebah. — Vlada je nastavila po vseh postajah železnice mej Belovo in Vakarelom orožnike. Vsled zahteve avstrijskega agenta Buriana, ki je predvčerajšnjim odpotoval na štiritedenski odpust, nehali so orožniki in vojaki zasledovati roparje, dokler ne bodo ti izpustili vjetnikov.
Nemški cesar se je predvčerajšnjim ob 11. uri dopoludne odpeljal iz Kiela v Rusijo. Morje je bilo mirno. Mornarično vajo gledalo je z obrežja na tisoče ljudi. Zasebne ladije in ulice bile so slavnostno okrašene.
Francoski republikanski listi ostro pišejo zoper Boulangerja, ki si je z dvobojem več škodoval nego koristil. Zanimivo je, da ga je zapustila ce'6 njegova najzvestejša zaveznica „Lanterne", ki mu očita, da ne opira več plebiscita na idejo presoje, marveč na svojo osebo. »Figaro" piše: „Vrli general" nam mora že dovoliti, da mu povemo, kako zelo nas dolgočasi. Bojimo se le, da bo s svojim hujskanjem škodoval trgovini, zato je pa najbolje, ako ostane lepo miren. Boulanger se je odpovedal v zbornici svojemu mandatu, da bi zopet uprizoril za-se volilno gibanje ter se tako vzdržal v spominu prebivalstva. Kaudidovati namerava neki v departementu Ardeche-u. Zanimivo je opazovati, s kako ljutostjo pišejo zoper njega tudi dunajski in budimpeštanski židovsko-liberalni listi; ni čudo, saj je Boulanger •— protisemit. — Dne 13. t. m. so odkrili v Parizu spomenik Gambettov. Narod je navdušeno pozdravljal Flocjueta in Carnota. Boulangisti so drugi dan po oglih nabili pozive, naj se narod zbere zvečer na trgu „Concordia", da priredi izjavo zoper generalove protivnike, toda redarstvo je odstranilo te plakate. Posebnih izgredov ui bilo.
Poročali smo že o belgijskih nemirih v Boomu, kjer je posebno veliko nasprotje mej katoličani in liberalci. Slednji so pri občinskih volitvah lansko jesen zmagali, a te volitve so se morale proglasiti neveljavnimi. Dne 8. t. m. so liberalci zopet zmagali z večino 20 do 25 glasov. V svoji radosti so brzojavno pozvali somišljenike iz Ant\verpna iu Wille-brocka. V zvezi s temi so napravili po mestu z godbo in zastavami zmagovalen sprevod, a prišedši pred „cercle catholique" so začeli rujoveti ter kamne metati skozi okna. Redarji so posredovali, a da jim niso prišli na pomoč orožniki, slabo bi se jim bilo godilo. Vzlic temu pa so morali rabiti orožje ter so pri tem ustrelili nekega delavca, ki je takoj umrl. Liberalno časopisje seveda sedaj zahteva, naj se odstavi konservativni župan in kaznujejo redarji, ki so bili spolnovaje svoje dolžnosti sami v smrtni nevarnosti.
Italijanska zbornica sedaj obravnava o novi občinski iu provincijalni volilni postavi. Kakor vsak, tako ima tudi ta zakon »višje namene" — obrača se zoper papeža. Crispi ima britke izkušnje, kajti lansko leto so mnoge občine vzlic vladnemu pritisku izvolile katoliške večine. Vlada zahteva, naj zbornica reši ta predmet še pred počitnicami. Po novem zakonu se zvišuje število opravičenih volilcev od dveh na štiri milijone; vsak volilec mora biti vešč čitanju in pisanju. Vlada bo tudi'v bodoče za manjše srenje imenovala župane. Temu nasprotna resolucija je bila zavržena; Crispi jo je pobijal, rekoč: „Ako bo Vatikan prijaznejši Italiji, potem bomo še-le dali občinam pravico, da si smejo same izbirati župane, prej ne." — Sedaj naj pa še kdo trdi, da ima Crispiieva vlada svojo podlago v narodu!
V Capetoivnu, mestu v Nikaragui (centralna Amerika) gorel je, kakor nam je poročal brzojav minoli petek, vhod v tamošnji rudnik, v
tem razločkom, da je isti dohtar, ki je prej bolezen zasledil na desni strani, zdaj jo na levi, in isti, ki jo je prej dobil v nogah, zdaj jo staknil zgoraj. In ko bi šei danes k vsem istim, najbrže bi mi zopet nevarno bolezen v vse ude natrkali in jo ob enem iz njih iztrkali.
Dasi listkarju jako malo pristuje govoriti resnico „sans phrase", moram vendar tu popolno objektivno v par vrsticah pohvaliti dva doktorja. Čast, komur čast! Kedar sem prišel ves natrkan od zdravnikov k enemu izmed teh dveh, me je pač vsak trkal, ali nevarne bolezni mi ni natrkal, pač pa precejšnjo dozo domišljave nevarnosti iztrkal. Rekla sta mi oba, kedar sem k njima prišel, da po najbolj na-tačnem preiskovanji ne moreta zapaziti, da bi bil kak važen del poškodovan, da je le oslabljenje, ki mora s časoma preiti. Mislite si, gospod vrednik, Vam bi se kacih štirinajst dni nič kaj ne ljubilo, in Vi bi se posvetovali z zdravniki, ki bi Vam vsi prisodili nevarno bolezen, to je tako, ki se navadno v nekih mesecih s smrtjo konča, gotovo bi »Slovencu" slovo dali in čez nekaj časa tudi svetu, ker domišljava nevarnost bi se piemenila v istinito ne-
kojem se kopljejo dijamanti. V rndnihn i0 . .. 800 ljudi. Izmed teh so rešili 460 oseb nepoškodovanih, a izgubili so upanja, da bi »ogli powati tudi ostalim 340 rudokopm, ker #Jj?pryi prerov popolnoma podati. Kaj je z drugi« Tfcodoiu ni še znano; ako je še nepokvarjen, priMa so se takoj rešilna dela.
V angleški zgoreji zbornici jfr predlagal vojvoda Argyll zaupnieo rladi	irsše politike.
Predlog je bil brez debate enoglasno sprejet. — U Egipta je odšel eden angleški polk v Culu-pokrajine
Rumunuki listi poročajo, d» 6e je bati v Srbiji vstaje.
Maročanskcmu sultanu so se udali rodovi.
varno bolezen. Zato sem pa tudi jaz onima dvema zdravnikoma že velikokrat rekel: Bog vama povrni!
Gospod vrednik, Vi ste še zdaj zdravi, ali da ne pridete kedaj v moj položaj, Vam to-le svetujem: Kupite si kričistilne krogljice, ki se pro-dajejo v vseh lekarnah in se priporočajo skoraj po vseh pratikah in časnikih. Te so univerzalno sredstvo zoper vse bolezni, in ako meni ne verjamete, čitajte sami one inzerate, kjer je črno na belem, da so res dobre proti vsem boleznim, kar jih imajo zdravniki v svojem alfabetu. Ako pa hočete še kaj specijalnih pripomočkov, kupite si esenco za želodec ali pa marijaceljske kapljice in pregnale Vam bodo vse bolezni. Ako bi v prsih kaj čutili, pomaga Vam gotovo sok trpotčev ali pa oni iz planinskih zelišč. Tako bote zavarovani zoper vse nevarne bolezni. Ako si pa na roki ali nogi kaj naredite, pa obvežite zraven rane, ker obveza na rani preveč vtiska. Ako se bote po mojem svetu ravnali, bote učakali Ma-tuzalemova leta, ako ue bote prej umrli.
Mislim, da bote jako hvaležni za vse, kar Vam je danes napisal Vaš	S—n.
Izvirni dopisi.
Od Kolpe, 12. julija. V dveh številkah Vašega lista popisala je spretna roka najimenitnejše dogodke, vršivše se tekom leta v Metliki. Naj dostavim, da je tudi včeraj imela Metlika lepo število gostov, katere je po svoji navadi gostoljubno sprejela in dostojno počastila. Zbrali so se tu gospodje učitelji in gospodičine učiteljice črnomaljskega okraja h konferenciji , katere vspored je »Slovenec" že objavil.
Ob 7» 10- uri otvori g. okrajni šolski nadzornik zborovanje, katerega se je vdeležil g. c. kr. okrajni glavar in eden gospodov katehetov iz okolice. Gosp. nadzornik naznani svoje opazke o šolskem napredku, da šolstvo dobro napreduje, zlasti v zgodovini, spisji in risanji, želi pa večjega vspeha v računstvu in pisanji. Posebno živahna je bila razprava o točki glede ponavljavnih šol. Edini so bili gospodje v tem, da sedanja ponavljavna šola ne zadostuje, in je bil konečno sprejet predlog: »V ponavljavno šolo se sprejmejo le sposobni otroci; nesposobni morajo še dalje v dotičnem razredu ali oddelku obiskavati vsakdanjo šolo. Poučuje se le v glavnih predmetih, katere naj učitelj po svoji razumnosti koncentruje".
Ko so bile vse točke vsporeda prerešetane in končane, spomni se g. nadzornik v prelepih besedah preslavnega jubeleja našega premilega cesarja, zagotovi g. c. kr. okrajnega glavarja o neomejeni zvestobi iu udanosti pričujočega učiteljskega osobja do preljubljene cesarske dinastije in sklene konferencijo s prisrčnimi klici: Slava! Živio presvetli car Frane Jožef! Navdušeno odmevali so iz src in ust navzočih : Slava ! Živio!
Pri skupnem obedu, katerega se je poleg drugih meščanov vdeležil tudi gospod mestni načelnik, vrstile so se lepe primerne napitnice. Gospodje učitelji so zapeli nekoliko pesem; najbolj nam je bila všečZajčeva: »IT boj", katero so pevci na občno željo ponovili. Mestna godba nas je kratkočasila s spretnim svojim sviranjem.
Naj tudi povem, da se sedaj v črnomaljskem okraji nova šolska poslopja zidajo: v črnomlji, Metliki, Božjakovem, Starem Trgu, Štrekljevci, Podzemlji in v Gribljah. — Metlika dobi obrtno nadaljevalno šolo; kasneje tudi Črnomelj, ako bo zadostno število učencev.
Iz Žirov, 12. julija. Skoro ga ni dneva, da ne bi poročal ta ali oni časopis o kaki nesreči, ki stiskajo ubogo ljudstvo. Vedno je brati o nevihti, toči,, požaru, povodnji ali drugih nezgodah. Prav pogosto že čujem med narodom, da se v resnici spolnuje ono staro prorokovanje o letošnjem letu, katero pravi, da kadar bode leto s tremi osmerkami, (1888) bo po celem svetu gorje..
Tudi v naši dolini že zdihujejo iu tarnajo ljudje, boječi se prihodnjosti. V prvi polovici junija napravila nam je namreč suša veliko škodo na polji, posebno pa po senožetih. Ob istem času je bilo videti, da mnogim, zlasti po hribih, niti kositi ne bo treba, ker so se mesto trave le sivkasto-rujave skale kazale. Stari pregovor pa pravi: »Za solncem gotovo dež pride", in to je bilo tudi res. Po veliki suši nastopila je velika moča. Proti koncu junija je začelo dežiti in od tedaj ga skoraj ni dne, da bi ne bilo dežja. Ljudje bi radi kosili, a kaj hočejo, ker ne morejo sušiti. Cel teden in še več gnije seuo na travniku, kar ga voda ne odnese. Ta namreč tudi kaj rada obiskuje našo dolino. Minoli teden je trikrat prestopila svojo mejo ter poplavila njive in travnike.
V petek 6. t. m. pa je bila taka, da skoraj ne pomnimo enake. Voda je stala od brega do brega, pridrla v hiše in hleve, pobrala drva in veo orodja. Jako težko so rešili živino in celo življenje. Enemu posestniku je odnesla del hiše s pohištvom vred. Kakor je pa sploh navada, da ljudje le takrat, ko
»m voda v grlo teče, prevdarjajo, kako bi se dotična nezgoda odstranila, potem pa, ko preide, ne brigajo se več, tako je bilo tudi tukaj. Prej omenjeni dan je Ulo veliko modrovanja, kako bi vodo zagradili. Vsak, kdor ima glavo na pravem koncu, je rekel, da je' najbolj potrebno vodotok vravnati, da bi voda v njem večjo moč imela in tako hitreje odtekala. Sedaj se namreč vije tje in sem, in kedsr voda le nekoliko naraste, ima veliko večjo moč po travnikih in potili, ko v vodotoku. Vsled tega navadno pota koplje in vodoiok še čedalje bolj z?sipa.
a\.aa kaj hočemo! V naši občini so besede, ki jih je povedal „Stari Kranjec' v svoji pesmi že resnične. On pravi:
„Ni ga vež ni"2a besede, Ko bi z lutv^ ga lskal-Mesto mož so brze zmede Noo'jo vedet, kar je prav."
Res zavzema precej mož častno mesto v občini, in ti bi tudi lahko veliko predrugačili žalostno stanje. Toda žalibog za blagor svojih slabejših sobratov premalo skrbe.
Ker pa so občinske volitve pred durmi, bodem to pot raje molčal; če bi pa kdo hotel kaj več zvedeti, jako lahko se mu ustreže.
Opozarjam pa zdaj manje posestnike, naj pazijo, komu se bodo v prihodnje v varstvo izročili. Komur pa ni nič mari, naj pomni:
„Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti."
Iz Št. Ruperta 12. julija. V 154. štev. »Slovenca" je opisana velika nesreča, ki je zadela lepo šent-rupertsko dolino 29. .junija po strašnej toči. Za prebivalce tega kraja je ta udarec tem hujši, ker so*si komaj malo pomogli od 1.1880, ko jih je bila ravno taka nesreča zadela, samo s to razliko, da so bili takrat vsaj strn pod streho spravili, letos pa jim je tudi le-ta pokončana. Nesrečni posestniki tega kraja bodo zopet za nekaj let v hudih stiskah, a nekateri pa si celo ne bodo mogli več pomoči. O toči v našem lepem kraji do 1. 1880 ni bilo slišati. Najstarejši možje do tega časa niso doživeli, da bi jim bila toča kdaj tako strašno razbila polja in vinograde kakor sedaj dvakrat. Brž ko ne imajo res hoste velik vpliv na hudo vreme. V novejšem času so ravno gore nad Št. Eupertom močno izsekali, tako da so cele gore gole; kjer se je poprej vlaga zaustavljala , so zdaj suha vroča tla, pa se tem laglje hude ure izcimijo ; poprej jih je hosta zaustavljala, zdaj jih pa goletina dalje drvi. Pisatelj teh vrstic je že pred nekimi leti opozarjal ljudi, kolike nesreče bi mogle zadeti šentrupertsko dolino, ko bi se hoste po bregovih izsekale, in zdaj se to skoraj obistinjuje, kajti svibenjska graščina je dala večji del svoje hoste ob Bistrici vse gori do Pasjega Vrha in menda celo do izvora Bistrice posekati. Pa ne samo po toči, nego tudi po povodnji bi mogla dolina doživeti strašnih dni. Naj se utrga oblak gori v Bistrici, kako velika nesreča bi se mogla dogoditi, ker šume so posekane, a vsa voda naglo zdrči v korito ter poplavi lahko ves kraj. Zatoraj je dolžnost naših političnih oblasti, da v tem pogledu pazijo, kaj se godi v njihovem delokrogu, in da se radi enega posestnika ne pokonča tisoč drugih; a to je mogoče na ta način, da se opazuje in gleda na vse, kar se godi v njihovih okrožjih.
Drugo važno vprašanje je, kako tem siromašnim ljudem pomoči. Od jesenske setve ne more se pričakovati toliko pridelka, da bi se mogli prehra-niti čez zimo, treba bode tedaj vsem žito kupovati. Za denar je bila pa že zdaj trda, ko si je vendar dovolj hrane pridelovalo. Prebivalci tega kraja so pridni ter si radi zaslužijo, če si le morejo, denarja ali z vožnjo ali na drug način. Treba jim je tedaj dati zaslužka. Kolikor mi je znano, razpravljalo se je lansko leto v deželnem zboru vprašanje ob ure-jenji Mirne ter izdelal tudi že načrt o tem podjetji. Ne bi li naš poslanec g. dr. Papež to vprašanje pospešil, da bi se regulacija Mirue mogla čim prej započeti? Pisatelj teh vrstic misli, da bi se to delo moglo kmalu začeti, ter tako siromašnim ljudem dati prilika, da si zaslužijo denar doma, da mu ga ne bo treba drugod iskati. Prav na srce polagamo to vprašauje našemu gospodu poslancu, kakor tudi našemu županu gospodu Dolarju, ki je bil za blagor tega kraja vedno zavzet. Bis dat, qui cito dat.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 13. julija.
(Dalje.)
V glavni razpravi poprime najprvo besedo mestni odbornik dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, kateri
pravi, da z rešeujem tega važnega vprašanja stopi Ljubljana v vrsto onih mest, katera so storila mnogo za zboljšanje zdravstvenih svojih razmer. Pitna voda v Ljubljani je, kakor so pokazale strokovnjaške preiskave, v obče jako slaba in nezdrava, posebno pa na desni strani Ljubljanice. Najboljša pa je na okrožji mesta proti gorenjski strani. Ako je že mesto Kamnik sklenilo, da si omisli vodovod, mesto, ki ima gotovo boljšo pitno vodo, pač ljubljansko stolno mesto ne sme zaostati. Poleg tega pa bode tudi omogočena kanalizacija mesta, posebno ako se bode naslanjala na sistem plavljenja (Schwemmsystem). Govornik odobrava popolnoma nasvete vodovodnega odseka in vpraša, ali se ne bode voda, ki bode le v dva metra pod zemljo ležečih ceveh se vpeljavala v mesto tik pokopališča pri sv. Krištofu, morda le onečiščena?
Zdravstvene razmere ljubljanskega mesta se bodo brezdvomno zboljšane, a treba bode res drakonično postopati in vse vodnjake, katerih voda je po kemičnem anilizovanji kot slaba proglašena, takoj zapreti. To je mestni zbor dolžan storiti, ker ima skrbeti za zdravje svojih someščanov, če bode tudi dosti zabavljanja zaradi tega. Govornik se tudi ne more sprijazniti s tem, da bi se vodovod precej ne vpeljal tudi v predmestja Trnovo, Krakovo in šeut-petersko predmestje. Govornik želi vedeti, kako se bode obrestoval investovani kapital in po katerih cenah bode se merila voda? Odbornik, poročevalec Hribar, pravi, da je vodovodni odsek vsa po pred-govorniku stavljena vprašanja vže v pričetku obravnav razmotraval in ko se je 1. 1883 obrnil do hišnih posestnikov, je 47 posestnikov največjih hiš odločilo se za vpeljavo vodovoda v svoje hiše brezpogojno, 128 pogojno, ako se napelje dobra pitna voda in le 46 sploh proti vodovodu. Takrat pa je bilo mnogo ugovorov proti vodovodu, kar je danes že večinoma potihnilo. Danes je gotovo, da bode izmej 1233 ljubljanskih hiš vsaj v 600 hiš vpeljala se voda. Ako se računi le 40 gl. na hišo, je s tem že 24.000 gl. na leto pokritih.
Od obrtnih podjetij pa, ki bodo rabila vodovod, dobilo se bode najmanj 1000 gld., torej bode dohodka 25.000 gld. Poleg tega pa se bodo zdatno znižali troški za polivanje ulic, ker se bodo cevi na hidrante nastavile in ulice tudi bolj pogosto polivale, kar doslej tudi z večjimi troški ni bilo mogoče. Ako se pa zapro vodnjaki s slabo vodo, bodo troški pokriti gotovo z dohodki in bodo znašali za amortizacijo investovanega kapitala in za vsakoletno upravo 41.500 gld.; tako je mogoče, da bode v prvem letu morda 16.000 gld. primanjkljaja. Prvo leto so vodovodi sploh pasivni, pozneje pa se vsako tako podjetje bolje izplačuje. V Zagrebu se obrestuje za vodovod investovana glavnica po 8%. Voda se ne bode merila, ampak plačevala po številu sob v vsaki hiši, kakor je to običajno v Zagrebu. Mogoče pa je, da se o tej zadevi določi po običaji čeških mest, kjer se voda plačuje po nakladi. Vse to pa so vprašanja, katera bode rešil vodovodni odsek pozneje.
(Konec prih.)
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
IX.—XVII. Zbornični tajnik poroča o pravilih naslednjih zadrug:
a)	svobodnih, rokodelskih indopuščanih obrtov;
b)	gostilničarskih in krčmarskih obrtov in mesarjev, ter 4
c)	trgovskih obrtov sodnjega okraja krškega.
d)	svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov, izimši gostilničarski in krčmarski obrt, mesarje, klavce drobnice, mlinarje in Žagarje;
e)	mlinarjev iu Žagarjev in
f)	gostilničarskih iu krčmarskih obrtov ter mesarjev v sodnjem okraju kostanjeviškem.
g)	trgovskih obrtov,
h)	gostilničarskih in krčmarskih obrtov ter mesarjev in
i)	svobodnih, rokodelskih in dopuščanih obrtov v sodnjem okraju v Ratečah.
Poročevalec naznanja prenaredbe, predlagane k nekaterim paragrafom pojedinih pravil, katere ne bodo po mnenju odsekovem našle nobenega protislovja. Iz tega vzroka predlaga tudi odsek: Zbornica naj v svoji izjavi do slavne c. kr. deželne vlade priporoča, naj potrdi navedena pravila z odsekovimi prenaredbami.
Predlog se sprejme jednoglasno.
XVIII. Zbornični tajnik poroča nadalje o pravilih obrtne zadruge »Edinost" na Vrhniki, katera obsega one osobe, katere se v občinah Vrhnika, Borovnica in Preser pečajo s pivovarstvom, milar-etvom, pekarstvom, mesarstvom, klobučarstvom, sedlarstvom, čevljarstvom, krojaštvom ali pa vrvarstvom.
Poročevalec predlaga k §§. 4, 10, 11, 16, 17 in 23 pravil nekatere prenaredbe, katere so utemeljene v zakonu. Potem pa poroča o pravilih razso-diškega odbora zgoraj imenovane zadruge, ter predlaga samo z ozirom na število udov jedno prena-redbo. Ker so prenaredbe, ki jih predlaga poročevalec, utemeljene ter jih bode brez dvojbe tudi zadruga sprejela, predlaga poročevalec: zbornica naj se obrne do zadružnega načelništva, naj ji javi, ali sprejme rečene prenaredbe, in ako jih sprejme, potem naj priporoča zbornica v svoji izjavi do slavne c. kr. deželne vlade, da potrdi ta pravila v zmislu zborničnih prenaredeb. — Predlog se sprejme jednoglasno.
XIX. Zbornični tajnik poroča še konečno o pravilih pomočniškega zbora zadruge rokodelskih obrtov v sodnjem okraju ložkem. Ko je poročevalec predlagal, da se naslov dovede v sklad s pravili zadruge injtako-le stilizuje: „Pravila pomočniškega zbora tistih pomočnikov , kateri so v delu pri zadrugi rokodelskih in dopuščanih obrtov davčnega okraja ložkega v Ložu," omenil je prenaredbe §§. 1, 2, 3, 4, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 ter predlagal: zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri slavni c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme jednoglasno.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Nj. Veličanstvo presvetli cesar) je z Najvišjim odlokom z dne 6. t. m. blagovolil vzeti na znanje vse sklepe kranjskega deželnega zbora povodom 401etnice in ukazal ministerskemu predsedniku, da izrazi deželnemu zastopu Najvišje priznanje z do-stavkom. da izostane posebna deputacija deželnega zastopa na cesarski dvor.
(Slovesna prisega župana g. Petra Grassellija) vršila se je danes dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani. Zbrali so se mestni odborniki, magistratni uradniki, mestni učitelji in načelništvo prostovoljne požarne brambe. Točno ob določenem času stopil je v okrašeno dvorano deželni predsednik, visoko-rodni g. baron Winkler, spremljan po prezidi-jalnem tajniku g. dr. A. grofu S ch a ffgo t sc h u. Gosp. deželni predsednik je v slovenskem in nemškem nagovoru čestital najprvo g. županu, katerega je Nj. Veličanstvo že tretjič blagovolilo potrditi županom stolnega mesta ljubljanskega, povdarjal vidni napredek mesta ter izrazil željo, da bi gosp. župan tudi v prihodnje posvetil vse svoje moči na korist ljubljanskim občanom. Nato je g. župan položil prisego v roke g. deželnemu predsedniku, v daljšem slovenskem govoru zahvali se najprvo Nj. Veličanstvu za milostno potrjenje svoje izvolitve ter obljubil , da fco skrb svojo obračal na koristi mesta, kjer naj vživajo vsi prebivalci brez razlike po ustavi zagotovljene jim pravice, Govor svoj je končal s trikratnim „slava"-klicem presvetlemu vladarju. Konečno so čestitali g. županu zbrani mestni odborniki, učitelji, magistratni uradniki in načelnik požarne brambe.
(Za ljubljanski vodovod) razpisala se bodo dela še ta mesec. Mesto je kupilo pri Klečali za 4690 gl. blizo 10 oralov zemljišča, kjer bodo napravili 4 vodnjake, iz katerih se bode vzdigovala voda 20 metrov globoko. Vodovod bodo položili 1V2 metra globoko od Kleč do pekovskega križa, iu dalje ob Dunajski cesti. Sprva bo dohajalo vode 3000 kub. metrov na dan, pozneje zvišala se bo lahko množina do 4500 kub. metrov. Vodo bo mogoče napeljati 42 metrov visoko.
(,,Sokolov" zabavni večer) privabil je sinoči mnogo občinstva na čitalnični vrt. Vojaška godba svirala je izborno; posebno je ugajala občinstvu Ipavčeva »Domovina", katero je morala godba na občo željo ponoviti. G. Fr. Povše je v navdušenem govoru slikal življenje in zasluge pokojnega rodoljuba dr. Lovra Tomana, kateremu v spomin je bil večer posvečen. Gosp. govornik žel je mnogo hvale. Vrli „Sokoli" pa so pokazali občudovalno spretnost v telovadbi, kar je hvaležno občinstvo priznavalo si pogostim ploskanjem.
(Umrl) je včeraj popoludne ob 3. uri č. g. Franc Ki h ar, župnik v Planini. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9. uri Pokojnik jc bil rojen v Polhovem (iradci dne 3. dec. 1824, v mašnika posvečen dne 26. julija 1851. Naj v miru počiva! — V soboto večer umrl je znani ljubljanski trgovec g. Leopold Bilrger. N. v m. p.
(Občni zbor šentpeterske podružnice sv. Cirila in Metoda) vršil se je dne 14. t. m. v pivarni na sv. Petra cesti. Ker je načelnik gosp. Zagorjan premeščen za župnika v Radeče, otvori zborovanje njega namestnik gosp. Velkoverh, kateri vse navzoče srčno pozdravi in pravi, da obžaluje podružnica šentpeterska, da je izgubila tako izdatno moč, ker g. Zagorjan bil je vedno jako marljiv prvomest-nik in tako rekoč ustanovitelj podružnice. Hvala mu za trud, ki ga je imel, in Bog daj, da bi še dalje tako marljivo delal v prid družbe sv. Cirila in Metoda ! Živio! Slava! Kakor iz poročila tajnika in blagajnika povzamemo, delovala je podružnica v preteklem letu prav vspešno. Nele, da je več novih udov pridobila, tudi je v poletnem času priredila veliko veselico, katere čisti dohodek znašal je nad 160 gld., kar je gotovo lepa svota! Šentpeterska podružnica je do danes oddala glavnemu blagajniku družbe sv. Cirila in Metoda 564 gold. in 78 novcev; te številke kažejo, kako vrlo deluje ta podružnica.
Občni zbor je nadalje izrekel zahvalo bogo-slovcu gosp. Birku, kateri je na Posavji nabral nad 40 gl., kakor tudi tiskarni „Klein in Kovač" za brezplačno tiskanje vabil k občnemu zboru. Izvoljeni so bili enoglasno gg.: Valentinčič J., mestni odbornik, posestnik i. t. d., prvomestnikom; Skale P., mestni živinozdravnik, zapisnikarjem in Alijančič A., kapelan pri sv. Petru, blagajnikom; namestniki pa so bili izvoljeni gg.: Vel ko vrh Ivan, mestni odbornik in tovarnar, Povše Fran, ravnatelj v pokoji in mestni odbornik, Rohrmann Zmag., tovarnar in hišni posestnik. Podružnico šent-petersko bodeta zastopala pri glavni skupščini na Ptujem gospoda Valentinčič in Povše, katera sta bila enoglasno izvoljena. Občni zbor je tudi sklenil, da se imate to leto prirediti 2 veselici, in sicer jedna po leti, druga pa v zimskem času; čisti dohodek namenjen bode družbi sv. Cirila in Metoda.
(Imenovanja.) Davkarski pristav g. J, Kalan imenovan je kontrolorjem, davkarska praktikanta g. J. Fr. Modrij an in g. J. Strel davkarskima pristavama.
(Učitelji krškega okraja) imajo uradno letno zborovanje dne 23. t. m.
(Uradno učiteljsko zborovanje) za kočevski okraj bode 25. t. m. v prijazni Ribnici. Vspored obseza običajna poročila in razne volitve, potem pa slede tri predavanja (v slovenskem in nemškem jeziku); vkup 11 točk, z ozirom na predavanje v dveh jezicih pa 14, razven utemeljevanja samostalnih predlogov. Dober vspeh in složnost vsega učiteljstva!
(Na Krškem) sestavil se je v proslavo 401etnice cesarjeve odbor, kateremu na čelu je gosp. okrajni glavar Weiglein. Ta odbor bo sprejel tudi »slovensko pevsko društvo" ki bo meseca septembra zborovalo in pelo na Krškem.
(Dolenjski Sokol) omislil so bo svojo zastavo in nabira v ta namen darove.
(Šolsko leto) zaključilo se je v Novem Mestu minolo soboto s slovesno sv. mašo. Iz poročila gimnazijskega vodstva posnamemo, da je obiskovalo gimnazijo 170 učencev in sicer: Kranjcev 132, Štajercev 15, po 1 Moravec, Primorec in Oger. Po narodnosti je bilo 161 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Čeh. Zrelostni izpit je delalo vseh 22 osmošolcev; od teh je napravilo izpit 18, dva ga bota ponavljala, dva delala izpit čez eno leto. Abiturijentov oglasilo se je 8 za bogoslovje, 4 za medicino, 4 za pravoslovje, 1 za modroslovje, 1 za agronomijo. — Četverorazredno ljudsko šolo obiskovalo je 197 učencev.
(V Kočevji) bodo zidali novo cerkev, ker je sedanja jako slaba in razmerno pretesna. Troški so proračunjeni na 85.000 gld. Prostovoljni darovi naj se pošiljajo č. g. dekanu J. Krese tu ali županu g. J. B raunetu.
(Mirnsko graščino) kupil je, kakor poročajo „D. Novice", neki Stubenrauch z Dunaja od gospe Hočevarjev e za 70.0000 gld. Velikovaško graščino pri Leskovci kupil je g. Tahrer, oskrbnik raške graščine.
(Na sarajevski gimnaziji) so razpisane za prihodnje šolsko leto nastopne službe: dveh profesorjev za klasično jezikoslovje, enega za nemščino kot glavni s kakim stranskim predmetom, slučajno matematiko in lilozolijo. Za vsako službo je plača 1000 gld., 200 gl. nagrade za stanovanje in 300 gl. doklade. Prosilci se morajo izkazati, da so zmožni poučevati v deželnem jeziku; prošnje potom dotičnih oblastnij do dne 25. t. m. deželni vladi v Sarajevu.
(Stritarjevih zbranih Spisov) izšel je 52. snopič.
Telegrami.
Planina, 15. julija. Gospod župnik Franc Rih ar danes ob treh popoludne umrl. Pogreb v torek ob 9. uri zjutraj.
Budimpešta, 15. julija. V Godolo-ji in Budimu so delajo priprave za prihod nemškega cesarja.
Petrograd. 15. julija. Za bivanje nemškega cesarja seje priredil grad Novi Petrovi Dvor. Kakor je govorica, peljal se ne bo car naproti cesarju Viljemu na »Deržavi", marveč na neki vojni ladiji, potem pa se bodeta skupaj odpeljala v finski zaliv.
Dublin, 16. julija. V katoliških cerkvah se jo prečitala okrožnica z dne 24. junija irskim škofom, koja še enkrat najodločneje obsoja irski bojni načrt in obžaluje nepremišljeno postopanje nasproti sv. Stolu.
Pariz. 16. julija. (Izvestje ob 7uri zvečer.) Boulangerju se zdravje ni predru-gačilo. Pljučna oteklina se ni razširila, vendar pa jo desna polovica pljuč stisnena; bolnik nima mrzlice.
Kodanj, 16. julija. Obisk nemškega cesarja je uradno naznanjen; pričakujejo ga koncem tekočega meseca, ker bo prej obiskal Stockholm.
Umrli so:
13.	julija. Karol KSraus, steklarjev sin, 2'/s let, Rimska eesta št. 19, kron. katar v črevih.
14.	julija. Leopold Burger, trgovec, 59 let, Dunajska cesta St. 12, Brightova bolezen.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
14.
15.
7. u. zjut, 2. u. pop 9. u. zveč.
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomera t mm
7d5-0
734-7
735-3
735-0 733-1 733-1
toplomera po Celziju
11 3
21-0 14-2
16 0 22-4 17-0
Veter
si. vzh. si. zap. si. vzh.
si. vzh. sr. jzap. si. jzap.
Vreme
® .
■S* S
J2 a
o « s
S « a
megla del. jasno jasno
000
del. jasno jasno
000
V soboto zjutraj megla, potem skoraj jasno. V nedeljo skoraj jasno in veterno. Srednja temperatura obeh dnij 15-5° in 18-5° C., za 4-5" in 0 5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 16. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 10 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 50 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 30 „
Papirna renta, davka prosta......96	„ 50 „
Akcije avstr.-ogerske banke ......	871	„ — „
Kreditne akcije ....................307	„ 70
London.............125	10
n, .............. J	II AV H
Srebro .............. .
Francoski napoleond....................9	90 ,
Cesarski cekini ....................5	„ 91 „
Nemške marke ..........61	„ 25 „
t
Previdnosti božji je dopadlo, visokočastitega gospoda
Franc-a Xav. Riharj-a,
župnika,
po mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 64. letu njegove starosti, danes 15. julija ol> 3. uri popoludne k sebi poklicati v boljše življenje.
Pogreb bode v torek zjutraj ob 9. uri na pokopališče sv. Križa v Planini.
Sv. maše služile se bode v župni cerkvi svete Marjete.
Blagi ranjki bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v pobožni spomin in molitev,
PLANINA na Notranjskem, 15. julija 1888.
(1)
Žalujoči sorodniki.
ZAHVALA.
Nižje podpisana dobila sem iz neWa zavarovanja za slučaj smrti pri zavarovalnici „THE GRESHAM" v Londonu znatno svoto po glavnem zastopu v Ljubljani točno in v polnem znesku izplačano. Zaradi tega z veseljem javno izrekam tej družbi svojo pristno zahvalo ter jo najtopleje priporočani vs;iiu->„., kdor hoče osigurati bodočnost svoje družine.
"V Grornjem (xradu,
dno 8* julija 1888.
o)	Apoloiiija Loretic.
Štev. 2970.
Oklic.
(2)
Od c. kr. okrajnega sodišča v Trebnji
se naznanja, da so bode v sredo 18. julija 18S8 oh IO. uri dopoludne v xa-pušoiuo Matije Radelj-na na Gornji Dobravi pri Trebnji spadajoča goveja živina skupaj 25 glav in med temi dva para pitanih volov, dalje razno žito po javni dražbi proti gotovemu plačilu prodajalo.
C. kr. okrajno sodišče Trebnje
dne 8. julija 1888.
* Brata Ehcrl, 8
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC in napisov.
_ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
5 fc-.i	a«-»■> 5
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^
K priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje eene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve xx v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem II
lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.	^
^ SV Cenilce ua, zalite-vaiije.	^
n
!!ffltl. a.v.I :
'J*
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popol-
1Z
zajamčeno dobro in
uia^uiii ui pujJOl
no pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami i
blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro i solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljiibljaiii, Šehsnburtfovo ulice st. -i,
Uzorci blaga resnim kupc-em franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO g»I„ in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
SV Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno
Mša© ©gmmwe9
politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod,
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.