EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2022 - Št. 1 Jan-Mar MORDA Nemirni svet. Spomnim se marca 2019. Bili smo skoraj neobremenjeni ali pa obremenjeni le vsak s svojim vsakdanjikom, polni novih projektov in ustvarjalnega duha. Naknadno so se svetu postopoma zaprla vrata in okna so bila edina možnost za pogled v zunanji svet. Ta je bila slika vec ali manj veljavna za celotno Zemljo vsaj v štiriindvajsetmesecnem obdobju. Veckrat je bilo slišati, da je usoda cloveštva neizogibna, usoda, ki si jo je tudi ustvaril clovek sam, ker si misli, da je nad vsem stvarstvom. V casu najbolj povezanega sveta, kjer se vse ve takoj ali še prej, ker je vse povezano z vsem, je clovek postal suženj in vase zaprt. Omenjene besede, morda postajajo le spomin, novo poglavje zgodovine. Tako postajajo price tudi posnetki, slike in razni clanki, ki izpovedujejo in opisujejo vse kar je clovek prestal zaradi cloveka. Veliko se je skozi leta govorilo o clovekovih pravicah in o škodi, ki jo povzroca morebitna vojna. Prestali smo kugo in smo že price vojne, ki poteka med dvema sorodnima narodoma iste krvi ... Kdaj bo vsega tega konec? Konec sivih dni nekateri lahko le predvidevajo in v tem se lahko tudi motijo. In glej, zopet je vse odvisno od cloveka. Morda bo enkrat vse minilo in morda bo clovek razumel, da je sam kriv za vse kar je slabo in da sta tudi od njega odvisna veselje in sreca ter blagostanje. Po vsem tem in kljub viharnemu nasprotovanju, SKA nadaljuje pot in pricenja novo leto, v veselem duhu. Imamo pomladni pogled v prihodnost in zato smo skušali uresniciti kar je le možno in zato vam podarjamo pisano besedo in pesem. Prijetno branje, obilo zdravja in uživajte. ODMEV DVEH DOMOVIN Po petih letih se Lucas Somoza Osterc vraca v rodni kraj, da nam poda šopek melodij. To bo v soboto 5. marca, v dvorani dr. Tineta Debeljaka, pod okriljem Slovenske kulturne akcije in s pomocjo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naš clan je imel med zadnjimi projekti nastop v okviru festivala opere in operete O-Fest v Kijevu, v Ukrajini. Še prej je pa za Glasbeno Matico v Ljubljani imel vec koncertov: koncert samospevov ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarica (Viteška dvorana Križank, 2016 in 2018), La passeggiata (Slovenska Filharmonija, 2018; Nova Gorica in Celje, 2019), Dixit Dominus (Slovenska Filharmonija, 2020) in Schubertova Lepa mlinarica ob spremljavi kitarista Žarka Ignjatovica (Viteška dvorana Križank, 2020, Slovenj Gradec, 2021, Budimpešta, 2021). Okvirni program bo vseboval izbor pesmi iz Schubertovega cikla Lepa mlinarica, slovenske samospeve in nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Spremljal ga bo kitarist Žarko Ignjatovic, ki je diplomiral pri Darku Petrinjaku na glasbeni akademiji v Zagrebu (1983), hkrati pa je študij kitare zakljucil še pri Margi Bäuml-Klasinc na Visoki šoli za glasbo v Gradcu (1987). Leta 1995 je opravil triletni podiplomski študij na Mozarteumu v Salzburgu v razredu Eliota Fiska. Aktivno je sodeloval na številnih seminarjih svetovno znanih kitaristov. Deluje kot profesor za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in na Glasbeni gimnaziji v Celju. Poleg solisticnih nastopov doma in v tujini se posveca tudi komorni igri. Redno snema za radio in televizijo. Lepo dobrodošlico njima, vi pa lepo vabljeni na koncert. Ce pridete, ne pozabite, da je še vedno obvezna uporaba mask. SREBRNI RED ZA ZASLUGE Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v ponedeljek, 21. februarja 2022, na posebni slovesnosti v Predsedniški palaci vrocil državna odlikovanja, srebrni red za zasluge, našima clanoma, svetovno znanima ter priznanima pevcema Bernardi Fink Inzko in Marku Finku, za izjemne dosežke na podrocju glasbene poustvarjalnosti in neomajno predanost slovenski pesmi. Iskreno vama cestitamo. Ponosni smo na vaju. ---------------------- *** ----------------------- MEDDOBJE 2021 - 1/4 Zadnje dni lanskega leta je ekipa Slovenske kulturne akcije dokoncala in poslala v tiskarno še eno številko Meddobja. Ce malo pobrskamo zgodovino naše ustanove, delo odsekov in komade založbe, bomo hitro ugotovili, da je revija neke vrste biser ustanove, ki je - z raznimi presledki - spremljala ustvarjalce na tej dolgi in težki poti. Tudi ko je tiskanje knjig pojenjalo, je revija vztrajala, povezovala in jim nudila prostor za kulturno izražanje. Od prvotnih šest številk je prešla na štiri letne, potem na dve dvojni in že nekaj let izhaja en izvod, ki nosi cetverno številko: 1/4. Tako je tudi ta zadnja, ki pokriva leto 2021. Zaradi vcasih kaoticnega izhajanja, nosi številko letnika LV. Torej pet in petdeset letnikov je že za nami, in prsti ene roke so že prevec, da naštejemo še žive zacetnike. Vendar mi vztrajamo. Na noben nacin se ne moremo primerjati z velikani prvih let, a slovenska zdomska kultura še živi. Izvod, ki ga tukaj predstavljamo, je vreden dokaz našega truda, klub jezikovnim in ustvarjalnim omejitvam, ki se jih zavedamo in jih skušamo premostiti. Meddobje 2021 sovpada s posebnim datumom, ki je 30-LETNICA SAMOSTOJNE SLOVENIJE. Prvi del revije je temu posvecen. Zato Damijan Ahlin razmišlja V iskanju prave svobode; Ivo Jevnikar iz zamejstva razglablja o temi Primorska in vesoljna Slovenija. Koncno pa, v slovenskem prevodu urednika Toneta Mizerita, objavljamo spis Moralni in pravni temelji osamosvojitve Republike Slovenije, ki ga je naš clan dr. Alojzij Kukovica DJ pripravil in ga je vodstvo skupnosti leta 1991 poslalo v argentinski senat, v podporo priznanju Argentine novonastali državi. skakcija ska.novice@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija skakcija@gmail.com Slovenska Kulturna Akcija POEZIJA je stalno zaglavje naše revije. To pot ga otvori Lev Detela s pesnitvijo Na samotnem otoku (Nove pesmi iz koronskega obdobja). – Vladimir Kos nam nudi Kantileno ljubezni in Pogovor s ptickom pri oknu. – Gregor Papež objavlja Fige je kradel; Nasveti neizkušenim menihom; V starosti; Menihi se pogovarjajo in V rokah sem držal. – Andrej Fink nam predstavi nadaljnje štiri Sonete domovini (VIII – IX – X in XI). – Damijan Ahlin nam nudi Sporocilo; Ljubezen; Notranjost in Kraljica. – In koncno Angela Cukjati zakljuci zaglavje s tremi poezijami: Custva; Spomin na Pariz in Spomin. PROZO zastopa Lev Detela, ki objavi odlomke iz romana v pripravi Inštitut za vzporedne vede. Lojze Lavric pa opiše Arequipo, Mesto brez solz. Posebno zaglavje posvecamo v tej številki temi 100 LET MILANA KOMARJA. Tone Mizerit nam kratko opiše njegovo Globoko in plodno življenje. Povzamemo spis, ki ga je ob njegovi smrti objavil Marko Kremžar pod naslovom Univerzalni in slovenski lik pokojnega misleca. Helena Janežic opiše Odkriti zaklad Krasovih pripomenj. V nadalje objavljamo faksimil knjižice Krasove pripomnje, katerih avtor je sam Milan Komar. In koncno analizo te stvaritve, izpod peresa Erike Jazbar. NAŠ SLAVLJENEC je to pot stoletnik Zorko Simcic, ustvarjalni clan SKA in prvi urednik Meddobja. Predstavi nam ga Damijan Ahlin. Za nas so vedno važne tudi OBLETNICE. V tem zaglavju najprej Tomaž Simcic predstavi analizo: Božji služabnik msgr. Jakob Ukmar. – Damijan Ahlin objavi spis Stoletni Balantic. – Josipu Jurcicu pa je posvecen spomin, ki ga mu je objavil še Dom in svet. ESEJI IN RAZPRAVE je za Meddobje bistveno zaglavje. Tam nam Martin Sušnik predstavi Problem zla in temeljna filozofska opcija. Veronika Kremžar Rožanec pa opiše Prvi zgodovinski atlas Slovenije. Sledijo RAZMIŠLJANJA, kjer nas Božidar Bajuk opozori na Krik stvarstva. V zaglavju PRIZNANJA pa J.K. predstavi spis Literarna nagrada Vstajenje. Žalni del revije nosi naslov ODŠLI SO. V tej številki se poslavljamo kar od štirih naših clanov in velikih ustvarjalcev: Marko Kremžar, Edi Gobec, Ivan Bukovec in Tone Kržišnik. Ko jih hvaležno predstavimo, jim želimo naj pocivajo v miru. V zaglavju ODMEVI Lev Detela opiše prejšnji izvod Meddobja pod naslovom Slovenska revija v Argentini s posebno usodo. In koncno stran PISMA, kjer objavimo faksimil komentarja Bog lonaj iz Tokya, ki nam ga je poslal Vladimir Kos. Kot vedno ima izvod barvasto UMETNIŠKO PRILOGO, kjer to pot objavimo štiri stvaritve, katerih avtor je Ivan Bukovec, ki se je letos za vedno poslovil od nas. Skupno je svoja dela objavilo 19 ustvarjalcev iz sedmih držav in treh kontinentov. Jasen dokaz, kako je Meddobje usmerjeno v bogatenje skupnega slovenskega kulturnega prostora. Bog naj še naprej blagoslavlja naše delo in naš trud. Vsa ta bogata vsebina je stisnjena na 192 straneh, z ovojnico in umetniško prilogo. Izvod je oštevilcen kot 204. publikacija Slovenske kulturne akcije. Urednik je Tone Mizerit; urednik za Evropo pa Lev Detela. Clani uredniškega odbora so še Damijan Ahlin, Veronika Kremžar Rožanec in Andrejka Dolinar. Lektorirala sta revijo Metka Mizerit in Tone Mizerit. Zunanja oprema, oblikovanje in racunalniški prelom je izvedla Monika Urbanija Koprivnikar. Tiskala pa je Talleres Graficos VILKO S.R.L. Izhajanje Meddobja denarno podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije. ---------------------- *** ----------------------- BIVALIŠCA BRANISLAVE SUŠNIK in HIŠA MED VODAMI V cetrtek, 3. marca 2022 ob 18. uri je bila predstavitev knjige o naši clanici Branislavi Sušnik Bivališca Branislave Sušnik in dokumentarnega filma Hiša med vodami, v prostorih Muzeja knjige in jezika, v Nacionalni knjižnici Argentinske republike Mariano Moreno. Bivališca Branislave Šušnik je neodvisen, kriticen in nedisciplinaren raziskovalni projekt, ki se je razvil preko mednarodne mreže raziskovalcev, umetnikov in znanstvenikov s sedežem v Medvodah, Slovenija, okoli življenja, dela in zapušcine antropologinje, arheologinje in jezikoslovke ter clanice Slovenske kulturne akcije Branislave Šušnik (Medvode, 1920 – Asunción, 1996). Projekt, ki ga je predstavilo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je dvojezicna in kolektivna monografska knjiga Moradas de Branislava Sušnik / Bivališca Branislave Sušnik (Malinc, 2020). Hiša med vodami je drugi del vecera. Gre se za srednjemetražni dokumentarni film Francisca Tomsicha, sorežiserja projekta in sourednika knjige, in Henrike von Dewitz, režiserke filma. Zgodba zajema sto let in vodi od danes do 1920. To je film, ki temelji zgolj na pricevanjih sodobnikov, a združuje tudi dele stoletne zgodovine rojstnega kraja Branislave Sušnik, Medvode. AVTOR, KI JE NOSIL CEBELE V ŽEPU Vinko Rode je avtor dveh pesniških zbirk, Nekje je stvarnost prozorna ter Podplati in samote, pri cemer je slednja po njegovih besedah »sam izdal v fotokopijah. Prodal sem zelo malo izvodov, morda pet, kar je velika številka za pesniško zbirko«. Morda nekateri prodajajo vec, vendar je pet dobra številka; je polovica desetih, torej enako oddaljeno število, z enako razdaljo med zacetkom in prihodom, tocka, kjer vrnitev v niclo zahteva enak napor kot pot naprej. Prihod, kot vemo že od Kavafisovih besed, ni pomemben, pomembno je potovanje. Tako lahko brez strahu prezremo tocko prihoda in se podamo na neko invencijo ali introspekcijo, se vrnemo na svoje korake, prenehamo napredovati ali v nedogled odložimo prihod, ce je cilj materialno ali tisto uresnicenje sanj, ki koncno izbriše sanjarjenje. Vinko Rode, popotnik, ki se je na nekaterih potovanjih predstavil s prozo, ki ga odlikuje, pa naj gre za prenašanje cebelje matice v škatlici v žepu srajce skozi pokrajine, ki bi bralcu prebodle oko in se naselile na strani, elegantno govori o deželi okoli sebe in ga zanima tako natancno ime rastlinja kot tudi njegovo latinsko ime, kot kulturnik mrtvih jezikov in živih dežel. Vinko se je v svojem življenju veckrat preselil, bil je ucitelj, ki je pouceval v Mendozi, La Pampi in Buenos Airesu, nazadnje je bil dolga leta rektor šole María Reina v Lanusu, kjer je vodil ustanovo, ki sta jo podpirala A. Giuliodori in F. Stanovnik. V svoje dnevnike je ujel utrinke življenja, kot popotnik, ki mora povedati cloveško razsežnost, ki obdaja pokrajino, za razliko od tistega, ki že od nekdaj živi na istem kraju in ni tako povezan z zemljo v gibanju. Vemo, da je zemlja notranjost. Zadnji dnevnik, ki ga je napisal, kot da bi bil Dino Buzzati, ki piše »Un amore«, ima doloceno povezavo z drugo pesniško zbirko iz leta 1993 »Sonca in samote«, ki jo je v slovenšcino prevedel Janko Moder in katere del pesmi je bil objavljen v Meddobju. Materialno pot lahko prehodimo dvakrat, duhovne poti pa ne moremo ponoviti. Morda ta pot vkljucuje obliko, morda vsebino, vendar je zelo verjetno, da je vsebina nekaj materialnega, oblika pa je duhovna. V knjigi Soles y soledades obliko deloma pogoltne anekdota, skoraj kot da bi se metafizika zdela del fizike, zato je knjiga deloma izgubila zagon. Toda za pesnika je metafizika lahko le še ena okolišcina, tako kot lahko širina jezika ovira pot ali ucenost ubije divjaka. Edino pravilo za poezijo je, da mora biti nekaj poeticno, kaj je poeticno, pa ne vemo, pri cemer je prav to, da ne vemo, pogoj za odkrivanje. Soles y soledades bi bila prva pesniška zbirka Zdomstva, napisana v španšcini, kar morda potrjuje generacijo, ki se nahaja med dvema jezikoma - v dnevnikih sta oba jezika pomešana, kar je naravno, kot bi rekel Vinko Rode: to je tudi naš jezik -, in to je izraženo v teh verzih: »Ne bi mogel biti drevo s sencnim listjem / ljubljenec atavisticnih ptic / željnih jesenskega druženja / v mirnih vecerih. / Listje, polno pesmi in veselja / Ne morem biti svetilnik / ki prodira v meglo in temo / casovnega toka / Le pot in prehod / in most.« F. Pibernik je bil urednik knjige Temno zelenje, ki je izšla v Sloveniji in v kateri je zbrano pesniško in prozno delo Vinka Rodeja, rojenega leta 1932, ki je bil del dolge kariere v SKA. Bil je urednik, prevajalec, kritik, pesnik in prozaist. To, da je letos dopolnil devetdeset let, govori o zgodovini, ki leži na njegovih ramenih, saj je bil prica velikemu delu zgodovine SKA. Leta 2019 mi je priznal, da hodi k maši samo zaradi trenutka, ko recejo »podajmo si roke v miru«. Stisk roke drugega je bil znacilnost tega pesnika, ki je bil pogosto most za nove generacije, da so se približale kulturi zdomstva. Za to se vam osebno zahvaljujem, poleg tega pa se zahvaljujem tudi drugim. Naj živijo prijatelji. IN MEMORIAM 10. februarja nas je presenetila novica, da je clanica gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije gospa Pavci (Pavla) Macek Eiletz, umrla na svojem domu v Hurlinghamu. Gospa Pavci se je rodila 18. januarja 1929 v Logatcu staršem Mariji in Jakobu Macek. Ob koncu druge svetovne vojne, 7. maja 1945, je s sestro Polono zapustila Ljubljano, kjer je kot šestnajsletna deklica študirala. Starši so se že prej umaknili iz Logatca v Italijo. Šli sta na Koroško. V Vetrinju sta se 28. maja pridružili logaškim domobrancem, ki naj bi šli v Italijo, da bi se zbrale s starši. A vlak jih ni peljal v Italijo temvec nazaj v Jugoslavijo. Peljali so jih v Teharje. Po vec tedenskem zaporu v koncentracijskem taborišcu so ju skupaj z drugimi civilisti z vlakom odpeljali v Ljubljano. Tam jima je uspelo priti do sorodnikov in nato v Italijo kjer sta se v Monigo pri Trevisu združili s starši. Vedela je, da ima dolžnost pricevanja o resnici komunisticne Jugoslavije. O tem je govorila na spominskih proslavah, slovenskim študentom v Buenos Airesu in, ko je bila priložnost, tudi argentinski javnosti. Njeno doživetje je bilo objavljeno v knjigi Moja zgodba, ki jo je leta 2005 v Buenos Airesu izdal pristavski odsek Zveze slovenskih mater in žena. Družina Macek, starši ter štiri hcerke Majda, Martina, Polona in Pavci, je prišla v Argentino leta 1948. Prva leta so živeli v Ciudadeli. Pavci se je porocila z arhitektom Marjanom Eiletz, imela sta tri otroke Matej, Janika in Damijan. V slovenski skupnosti v Buenos Airesu je gospa Pavci sodelovala predvsem z nastopi pri raznih igrah, prireditvah in spominskih proslavah. Pod režijo Nikolaja Jelocnika je igrala pri igrah Roka za steno Branka Rozmana, ter v Rebulovi Pilatova žena. Nastopila je pri igri Sveta Cecilija (avtor Josef Boon) in tudi pri Maticek se ženi. Sodelovala je z recitacijami pri mnogih kulturnih vecerih Slovenske kulturne akcije (prevodi Tineta Debeljaka, pri bralni predstavi J. P. Sartrejeve Zaprta vrata, vecer Ivana Hribovška in druge) ter na spominskih proslavah. Slovenska kulturna akcija izreka iskreno sožalje sorodnikom. Prepricani smo, da bo, skupaj z možem, bivšim predsednikom Slovenske kulturne akcije, ter rajnimi clani SKA, še spremljala naše delo. Naj gospa Pavci pociva v miru. ---------------------- *** -----------------------