SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (NB) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOSAIRES 24 de septiembre - 24. septembra 1992
na [p$ßö ažt?[a8B!3\)?©
Ideja združitve Evrope je danes že politična stvarnost. Že pred desetletji sta takratni francoski zunanji minister Robert Schuman 9.5.1950 in kasneje nemški krščansko demokratski voditelj Adenauer v Strassburgu dala pobudo za Skupni evropski trg. Evropski politiki so šest let pozneje podpisali v Rimu dogovor Evropske skupnosti. Tej svobodni zvezi se je kmalu pridružilo več držav. Dvanajst držav danes predstavlja Evropsko skupnost s 335 milijoni prebivalcev.
Evropska skupnost je po velikih spremembah v Nemčiji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem ter v Rusiji prešla v širše dimenzije in spremenila evropski zemljevid. Tudi v državah na Balkanu. Evropa — nekdaj izključno zemljepisni pojem, je postala v razvoju politična in gospodarska stvarnost.
Francoski narod je vkljub propagandi znanih temnih sil, ki so v zadnjem času
pretiravale nevarnost nacizma v Nemčiji, glasoval 51 odstotno za Evropo. 51% Francozov je odobrilo odločitve v Maastrichtu do ES, tako da lahko verujemo na pozitiven razvoj v novi Evropi, nedvomno veliki gospodarski sili. Na naši obli obstajajo danes tri mednarodne sile: ZDA in Kanada, Japonska z Azijo in Evropa. Nemški kancler dr. Kohl je že nekajkrat poudaril, da morajo za vedno izginiti nesoglasja med Francijo in Nemčijo, in pribil: „Mi nočemo nemške Evrope, marveč evropsko Nemčijo. Zavese na političnem odru so že padle. Združena Evropa je jamstvo napredka vseh evropskih narodov in zagotovitev svetovnega miru."
Za slovensko republiko je odločitev važna. V kratkem času se bo lahko poslužila prednosti, da kot suveren narod vstopi v to Evropsko skupnost. Slovenskemu narodu se odpirajo zgodovinske možnosti, da bo lahko zaživel v evropski hiši.
SLS.
Srbija rak Evrope
Dopisnik „Standarta" (Dunaj) poroča o silovitih spopadih vzdolž hrvaške meje ob Savi. Beograjski in zagrebško radio obtožujeta drug drugega, da Srbi, Bosanci in Hrvati uporabljajo v boju kemične strupe. Tako imenovano „etnično čiščenje" v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem se nadaljuje. Razvoj odkriva velike razlike med Miloševičevo vlado in opozicijo. Aleksander Karadjordjevič ni prepričal srbskega naroda in danes po vesteh raznih tiskovnih družb obstaja nevarnost vstaje proti „prenoviteljski vladi".
Panič si prizadeva doseči mir na Balkanu. Značilna je Paničeva izjava na Dunaju in v Budimpešti, kjer se je sestal s predstavniki senata ZDA.
„Naša vlada je pripravljena priznati vse meje sosednjih držav, istočasno mora biti zagotovljeno, da vse države priznajo Srbijo."
Panič dobesedno: „Svobodni svet je utrujen naših obljub. Srbi, čas je, da se pogledate v zrcalih, kakršni ste v resnici. Nikoli nismo držali besede. Smo povzroči-telji raka v Evropi. "
)Q(«»7©[jL©tea gffffiSsääa
Po poročilih dopisnika NZZ so se pred kratkim slovenski doplomati pritožili, da je nezadostna kontrola nad prepovedjo uvoza in izvoza za Srbijo in Črno goro. Ugotovili so namreč, da Grčija dovoljuje prevažanje skozi svoje ozemlje tisoče in tisoče ton nafte in drugega goriva v vozilih, ki imajo napisanega naslovljenca — Slovenijo.
Na takšne očitke je grški zunanji minister Papaconstantinou odgovoril, da Grčija nima skupnih meja s Srbijo in zato nima možnosti, da bi zaustavila tovornjake, ki imajo v svojih prevoznih papirjih napisanega naslovljenca Slovenijo ali Madžarsko, in jim preprečiti, da ko pridejo na srbsko ozemlje, zbrišejo napis „Slovenija" in se ustavijo in vse izpraznijo kje drugje!
Po zadnjih novicah sodeč so se muslimani začeli reorganizirah in oboroževati in že nudijo odločen odpor srbskim napadom. Sprva so bili izročeni na milost in nemilost dobro oboroženim Srbom, ki so v sorazmerno kratkem času zasedli skoro tri četrtine Bosne in Hercegovine. Pred nekaj tedni pa so muslimani zaprosili islamske narode, da naj jim pridejo na pomoč. Kakor poročajo mednarodne organizacije, že dobivajo orožje iz Turčije, Arabije in Irana. Vojni material dobivajo skoz Hrvaško ali pa — to predvsem v težko dostopne kraje — kar iz
letal s pomočjo padal.
Bosanci so se do nedavnega vezali in naslanjali na Zahod. Ker pa od njega niso dobili drugega kakor samo obljube in lepe besede — tako navaja NZZ — in so doživljali dan na dan hujše uničevanje svojega rodu, so razočarani nad Zahodom sprejeli orožje od Vzhoda. Hrvati, ki so bili še do pred kratkim njihovi dobri zavezniki, zaskrbljeno opazujejo kako se bosanske čete vedno močneje oborožujejo. Odnosi med obema narodoma že niso več tako iskreni. Mnogi zahodni opazovalci ne izključujejo možnosti, da se bodo Hrvati sporazumeli s Srbi ob delitvi bosanskega ozemlja, katerega del je med zadnjo svetovno vojno že posedovala Paveličeva hrvaška država. Časnikarji tudi predvidevajo, da lahko nastanejo konflikti med Bosanci in „modrimi čeladami", če jim bodo le-te branile, da si ponovno osvojijo svoje ozemlje, katerega so jim zasedli Srbi.
Vojna v Bosni in Hercegovini je dobila novo obliko in Srbom bo sedaj težje obvladovati že zasedeno ozemlje. Obstaja tudi bojazen, da sc bodo gotovi krogi Bosancev sumljivo približali radikalnim islamskim državam.
Po mnenju dopisnika NZZ je Zahod uporabljal za Bosno le „lepe besede. Toda
Zakon o volitvah sprejet
Ko so se poslanci slovenskega parlamenta vrnili s počitnic, je prišel na vrsto volilni zakon, ki bi moral biti sprejet takoj. Kajti v nasprotnem primeru bi morale biti volitve po starem komunističnem zakonu in v tem primeru bi opozicija bojkotirala.
Dogovarjanje in volitve so potekale dalj časa, ker so nekatere vladne stranke prelomile dogovor in volile proti nekaterim amandmajem. Končno je bil 10. septembra zakon sprejet, in sicer za volitve v državni zbor (parlament) z 202 glasovoma, za državni svet (nekak senat) pa s 186 glasovi. Volilni zakon za predsednika republike pa je bil sprejet že pred meseci.
Glavni način volitev je ostal tak, kot je bilo domenjeno, kar pa je precej zamotano. Volitve v parlament so torej proporcionalne z nekaterimi korekcijami. Za nas izseljence je važno, kaj pravi zakon o volitvah v državni zbor glede Slovencev v tujini. Ti bodo lahko volili, če imajo slovensko državljanstvo. Morajo sporočiti svojo željo republiški volilni komisiji mesec dni pred volitvami. Volili bodo lahko le v tistih državah, ki dopuščajo udeležbo na volitvah oziroma je to urejeno z meddržavnimi sporazumi, in sicer na diplomatskih predstavništvih, kjer jih Slovenija že ima. Slovenci po svetu bodo lahko volili tudi po pošti, za veljavnost glasu pa bodo morali predložiti volilno karto, na kateri bo posameznikovo istovetnost potrdilo diplomatsko konzularno predstavništvo ali pa uradni organ države, v kateri slovenski
državljan stalno ali začasno živi. Volivec, ki nima stalnega bivališča v Sloveniji in ne more ugotoviti, kje so ga imeli njegovi starši, lahko sam odloči, v kateri volilni enoti bo volil.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je bil tako imenovani „udbovski" amandma zavrnjen. Ta je predvideval, da vsak kandidat predloži pismeno izjavo, ali je kdaj sodeloval s službo državne varnosti oziroma kako drugo tujo službo. V primeru, da se pozneje dokaže lažnost take izjave, poslanec izgubi mandat. Amandma bi potreboval dvotretjinsko večino, dobil pa je 119 glasov, 59 proti in 45 se jih je vzdržalo (kar praktično pomeni glasovati proti).
Za amandma so seveda glasovali člani sedanje opozicije, ki so izjavili, da bodo vseeno podali tako izjavo. Proti (ali vzdržali) pa so se člani levičarskih strank, bivši komunisti, „neodvisni" ter Ruplovi. Nekaj jih lahko naštejemo: dr. Franc Bučar, Spomenka Hribar, Janez Kocijančič, Sonja Lokar, Tone Partljič, Tone Peršak, Miran Potrč, Mile Šetinc, Leo Šešerko. Jože Školč, Peter Bekeš, Lev Kreft, Borut Pahor, Ciril Ribičič, Borut Šuklje, Božo Voljč, Jože Zupančič, Viktor Žakelj. Ko se je sredi poimenskega glasovanja videlo, da zakon ne bo izvoljen, si je Jože Smole privoščil glasovati za zakon, kar je v dvorani povzročilo salve smeha.
Ža zdaj še manjkajo nekateri nujni izvedbeni zakoni, ki naj bi jih parlament sprejel na seji 23. septembra. Če se to uresniči, bodo lahko volitve že 6. decembra.
Značilne razlike
Zdomci se vračajo iz domovine z različnimi vtisi, vsi navdušeni nad lepoto Ljubljane in vseh slovenskih pokrajin. Ko jih vprašaš za politične razmere in o t. i. spravi, Slovenskem kongresu in tisočih beguncih iz Hrvaške in Bosne ter o položaju slovenske Cerkve, odkrivajo s čustvenimi besedami svoj nemir, še več, nezaupanje do „preno-
z lepimi besedami se ne da zaustaviti vojaške napadalnosti niti je omejiti... Izjava politikov, ki zagovarjajo daljše periode in se vedno bolj oddaljujejo od realnosti, izgubljajo na najbolj važnem dejstvu — to je na zaupanju."
Isti dopisnik je mnenja, da imajo evropske države skupaj z Ameriko dovolj moči, da bi v Bosni posegle z večjo vojaško akcijo in bi na ta način ustvarila drugačno stanje. Bushevo zatrjevanje, da so razmere na Balkanu preveč komplicirane in bi lahko nastal „drugi Vietnam", po mnenju dopisnikov ni umestno — je doseglo, da so Bosanci zgubili zaupanje v Zahod in so se nagnili k islamu, ki jim nudi varstvo in pomoč. Zahod je zaradi „lepih besed" izgubil navdušene pristaše, ker „razlike med tem, kar so diplomati v Londonu napisali na papir, in tem, kar se dejansko dogaja, je komaj razumljivo".
Bosanski zunanji minister Silajdžič celo obtožuje Zahod, da je soodgovoren za vse zločine, ki se vršijo nad njegovimi rojaki.
Nad. na 2. str.
viteljev" in njihovih oportunističnih pomagačev. V Sloveniji prevladuje vzdušje „potrošnikov" in neredko slišiš med njimi hvale o dobrem življenju v Titovini. Prenoviteljska propaganda se še vedno šopiri in v njihovem časopisju in revijah ter tudi radiu še vedno prevladujejo očitanja in ponavljanje sodb proti domobranstvu, demokratičnim strankam in njih voditeljem.
Gonja proti hotelirju, bivšemu domobrancu Levstiku se še nadaljuje. To po njegovem obisku pri svojih na Dolenjskem in v Kočevskem Rogu.
Uredništvo „Slovenca" je v zadnjem času pokazalo velik ideološki premik. Približuje se miselnosti in načelnosti izdajateljev Katoliškega tiskovnega društva v medvojnem času, novi uredniki so z novimi številkami dokazali zvestobo svojemu poslanstvu, lastniki pa se bodo morali zelo potruditi, da se bo „Slovenec" približal veliki nakladi verskega tednika „Družine".
Krščanska demokracija se mrzlično pripravlja na bližnje volitve. Prepričani smo, da bo nastopila s širšimi političnimi in socialnimi načrti in nujno povezavo z vsemi demokratičnimi voditelji.
Zdomec iz Argentine se je na Hrvaškem pogovarjal z več osebnostmi. Razgibana hrvaška politična scena se počasi jasni, v nezreli demokraciji se oblikuje zrela opozicija. Tudjman je na volitvah zmagal, bolj on osebno kot njegova stranka. Hrvate pa tudi Slovence povezuje odločna volja braniti suverenost HR in SR na vseh področjih.
-eme
Predsedniški kandidati
Slovenskih krščanskih demokratov
IVAN OMAN
Podpredsednik SKD, predsednik slovenskega kmečkega gibanja pri SKD
DR. ANDREJ CAPUDER
Univerzitetni profesor, bivši minister za kulturo RS, član sveta SKD
IVAN BIZJAK
Podpredsednik stranke, predsednik zbora občin v sedanjem parlamentu.
Slovenija je kot prva in edina država nekdanje Jugoslavije dobila odobreno fnančno podpor 9 milijonov ECU (1 ECU je 1.82 šv. frankov), katero ji je priznalo 24 vodilnih zapadnih industrijskih držav (Phare).
6,7	milijonov je določenih za preureditev in privatizacijo podjetij, za gradnjo prometnih sredstev, turističnih projektov in mrež javnih občil.
Ostalih 2,3 milijonov je namenjenih za tkzv. Tempus-program, ki bo omogočil izmenjavo izkušenj in študentov med univerzami in podjetji.
Takšnih kreditov Phare-programa so bile dosedaj poleg Slovenije deležne tudi Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, Romunija, Bolgarija, Albanija in vse tri haitijske države.
Hrvatom je bila prošnja odbita, ker je nasprotovalo več članic držav Evropske gospodarske unije.
V začetku septembra je švicarska vlada ukinila vizume za slovenske državljane in jim tudi priznala pravico bivanja v Švici za dobo treh mesecev, če ne vršijo kakšne pridobitvene dejavnosti. Enako imajo tudi švicarski državljani prost vstop v Slovenijo.
Švicarske oblasti so namreč januarja tega leta vpejale obveznost vizuma za vse osebe, ki imajo bivališče v nekdanji Jugoslaviji. Za Slovence ta predpis sedaj več ne velja.
Po NZZ povzela D-ova
Slovenska pritožba
Nad. s 1. str.
Trdi, da so bili vodilni zahodni politiki že pred meseci obveščeni, da obstajajo taborišča za ujetnike, a niso ničesar podvzeli, da bi preprečili grozote, ki se tam dogajajo.
Ob listanju evropskih časopisov naletimo vsak dan na nova poročila o bivši Jugoslaviji in izgleda, da se stvari vedno bolj zapletajo kljub prizadevanju dobromislečih.
Priredila D-ova
Težave Slovencev v Italiji
Slovenske krščanske demokrate je obiskala delegacija Slovenske skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine. Marjan Terpin kot deželni predsednik SSk, Ivo Jevnikar kot deželni tajnik SSk, Bojan Brezigar kot deželni svetovalec SSk in Hadrijan Corsi kot pokrajinski tajnik SSk za Goriško so na delovnem sestanku seznanili predsednka stranke Lojzeta Peterleta, podpredsednika Ivana Omana in ostale predstavnike SKD s težavnim položajem, v katerem se je znašla slovenska mnajšina v Italiji po novih pojavih nacionalizma in nestrpnosti, zlasti na Tržaškem, in Slovenska skupnost iz Trsta po sprejemu novega deželnega volilnega zakona.
Trud, da bi Italija po vzoru slovenske zakonodaje sprejela koncept zajamčenega zastopstva narodnostnih manjšin v deželnem parlamentu, ni obrodil sadov. Položaj majhnih strank se je še poslabšal, saj je z zakonom določeni prag za vstop v deželni parlament sedaj zelo visok. Zaradi tega so stranke prisiljene v sklepanje predvolilnih koalicij. To dejstvo pa je za narodnostno obravnavo stranke zelo neugodno.
Predstavniki Slovenske skupnosti so izrazili željo po odločnejši pomoči slovenske vlade pri reševanju njihovega problema. Vsi bilateralni razgovori so namreč obstali na mrtvi točki.
Spričo vsega tega se Slovenska skupnost obrača za pomoč tudi na Slovenske krščanske demokrate, ki imajo na različnih nivojih zelo intenzivne stike s tujino.
Peterle jim je zagotovil, da se bo stranka še naprej zavzemala za dokončno rešitev vprašanja manjšine in za vsestransko utrjevanje skupnega slovenskega prostora.
Špeter, Slovenska Benečija — Spomladi postavljene krajevne table z dvojezičnimi napisi v vaseh, kjer ljudje še govorijo svoje slovensko narečje, so nekateri prenapeteži razbili. Sedaj so zavedni Slovenci v Benečiji začeli akcijo zbiranja denarja za nove table, čeprav bi to moralo biti stvar države.
!
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nadvse zanimivo je slediti dogajanju zadnjih tednov in opazovati, kako se vlada zapleta v težave, ki jih sama poraja. V tem smislu ima predsednik Menem tako malo sreče, kot jo ima res veliko na področju razmerja z opozicijo. Ne radikali, ne raztreseni koščki levice in uporne sredine niso vsa ta leta mogli stkati resne opozicionalne fronte; vlada pa se je zapletla v toliko problemov z lastnimi notranjimi nasprotji, ki ji dandanes za virajo pot do ciljev, kolikor si jih je postavila.
OJ, TE LENOBE...
Tako nekako smatrajo na splošno državljani, kadar se nanašajo na poslance in na senatorje. Če gledamo kolikokrat parlament ne more delovati, ker ni mogoče spraviti skupaj blaženega quoruma, minimalnega števila kongresnikov, da more zbornica delovati, je ta ideja povsem utemeljena.
A včasih se dogodi, da odsotnost nima ničesar opraviti z lenobo. In vedno bolj pogosto je to na dnevnem redu. Tako se prepreči izglasovanje zakonov, s katerimi dotični poslanci ne soglašajo, pa bi bili potrjeni, če bi prišlo do debate in volitev. Opozicija ni toliko močna, da bi preprečila izglasovanje, a vladna stranka in njeni zavezniki večkrat sami nimajo potrebnega števila, zlasti še, če pride do upora v lastnih vrstah.
Tako se dogaja z osporavanim zakonom o privatizaciji državne petrolejske družbe YPF. Ta teden je že drugič spodrsnilo vladi, ko je skušala doseči potrditev v poslanski zbornici. Ta zadnja prilika je bila prav tragična, predvsem če upoštevamo, da je predsednik Menem izdal izrecen ukaz, naj bodo prisotni vsi peronistični poslanci. Radikali se seveda niso pokazali, ker so čakali, da uporni peronisti izvedejo svoje delo.
Upornih pa je vedno več, ne le tistih, ki so na levici, marveč onih, ki so svoj čas prišli v nemilost pri Mencmu, pa se sedaj kruto maščujejo. Pijača je bila za predsednika kaj grenka, a ni bilo drugega, kot izpiti jo do zadnje kaplje.
Ta spodrsljaj je zaustavil celoten proces privatizacije YPF vsaj en mesec, seveda, če računamo da bo vladi prihodnjič sreča mila. Ti problemi pa se porajajo, ker Menem le nekoliko preveč avtoritarno suče državo in seveda tudi stranko. In prizadeti, ki kot poslanci ali senatorji ostajajo na svojih mestih, se radi maščujejo.
Isto se dogaja v senatu, kjer vlada naletava na probleme v zvezi z imenovanjem sodnikov za novo penalno zbornico. Pred kratkim smo omenili to zadevo v zvezi z odstopom dotedanjega ministra za pravosodje.
Leon Arslanian ni soglašal s predlaganim seznanom, sestavljenim lastnoročno po predsedniku Menemu. Tedaj so nekateri prijatelji ministru svetovali, naj počaka, ker itak marsikatero ime ne bo šlo predo cedila senata. V tukajšnjem sistemu je namreč senat tisti, ki mora potrditi sodnike, ki jih predlaga izvršna oblast. Arslanian je vročekrvno zavrnil svet, in odšel. A njegovi prijatelji so imeli prav. Najbolj osporavano ime (Juan Martin Romero Victorica) se zatika v senatu in je malo verjetno, da bi sploh mogel biti potrjen.
Stari računi prihajajo na dan in marsikateri senator iz notranjosti se spominja na čase, ko je omenjeni mož kot državni tožilec nastopal proti revolucionarnemu peronizmu", s katerim je imelo stike precej sedanjih političnih veljakov.
LEGALNA STABILNOST
Vsa ta zadeva pa ima še drugo lice. Poglejmo zaplet okoli YPF. Menem je zagrozil, da bo on privatiziral z dekretom, če parlament ne bo potrdil privatizacije. Radikali so takoj odgovorili, da komaj pridejo na oblast (in to ni nemogoče) bodo enako po dekretu razveljavili privatizacijo. V takem stanju, kdo si bo upal izpostavljati svoj denar, če investicija nima prave legalne podlage?
Po drugi strani se vedno bolj pogosto slišijo glasovi iz raznih krogov in od resnih osebnosti, ki kažejo na dejstvo, da ni pričakovanega pritoka tujih investicij tudi zaradi „legalne nestabilnosti". Dosedaj so govorili o gospodarski nestabilnosti. To je sedaj novost, a ni brez trdne podlage. V državi, kjer je pravosodni sistem v krizi, ko se vedno glasneje govori o korupciji sodnikov, ko vrhovno sodišče jasno kaže politično barvo in nejasno rešuje popolnoma jasne ustavne zadeve, ni težko sklepati, da ni legalne gotovosti. Tuji kapital pa v prvi vrsti zahteva jasne norme in legalno kritje. Na to zadevo je zadnje dni opozoril zlasti krog ekonomistov kordobskega guvernerja Angeloza, ki je sicer v opoziciji, a nikdar ni ostro nastopal proti gospodarskemu načrtu, saj je zelo soroden tistemu, ki ga je imel Angeloz pripravljenega, če bi on zmagal na predsedniških volitvah.
Težave pa se porajajo tudi na drugačnem področju. Precej potanko smo poročali o intervenciji v provinci Corrientes. Sedaj vlada, oziroma vladna komisarka Claudia Bello skuša sodno preganjati senatorja in vodjo provincijske koalicije liberalno avtonomističnega pakta. Romero Feris je bil guverner, sedaj je senator. Obdolžen je raznih administrativnih grehov, ki da jih je zagrešil kot provincijski funkcionar. O tem naj se izreče sodišče. A dejstvo je, da v tej državi malo funkcionarjev ne zagreši kakega podobnega koraka. Kot je res, da je bi! correntinski sodni sistem popolnoma v rokah prijateljev omenjenega političnega pakta in tam tudi ni bilo legalne stabilnosti. A težko je pregajati zlo z enakim zlom. In zlasti ne, če so korenine tega zapleta globoko zasidrane v politiki in se vsak udarec maščuje z dvojno silo. Znano je, da je Romero Feris ponudil, da odstopijo trije osporavani člani provincijskega vrhovnega sodišča, če bi se s tem preprečil zvezni poseg v provincijski sodni sistem. Menem je ponudbo odklonil ter izvedel intervencijo z dekretom, ki je ustavno popolnoma neveljavna. Le pilatovsko umivanje rok vrhovnega sodišča je ugladilo pot intervenciji. A tudi to se maščuje.
Kakor se Menemu maščuje pretirano lasanje gospodarskega ministra. Nenadoma je predsednik spoznal, da mu je Cavallo vendar le še zelo potreben. Zato mu je, v spravo po bitki, poklonil obglavljenje argentinskega poslanika pri Združenih narodih. Jorge Vazquez je bil Cavallu nevšeč še izza časov, ko je sedanji gospodarski minister stal ob krmilu argentinske politike. Ko pa je Vazquez pretekli teden ostro kritiziral politiko svojega bivšega šefa, ga je Menem enostavno odpoklical. Nič ni pomagalo staro prijateljstvo (Menem in Vazquez sta bila skupaj zaprta za časa vojaškega režima) in Cavallo je imel svoje zadoščenje. '
Enako se vladi hudo maščuje pomilostitev, ki jo je vrhovno sodišče poklonilo znanemu nogometnemu trenerju Veiri, obtoženem posilstva mladoletnika. Sedaj
Nad. na 3. str.

AVGUST HORVAT
(4 - KONEC)
Ob stoletnici prvega slovenskega katoliškega shoda
Gverilski boj ni fronta
PETI SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD IN DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Peti katoliški shod se je vršil tudi v Ljubljani v dneh od 25. do 28. avgusta 1923, a v precej drugačnih razmerah kot štirje prejšnji, a moremo reči, da je kljub vsem težavam tudi ta pognal iz korenin prvega. Toda medvojnemu političnemu sporu v vrstah katoličanov se je pojavila še idejna needinost. Prisotna je bila že marksistična infiltracija v nekatere organizirane skupine katoličanov. Značilna so bila burna razpravljanja pri socialnem odseku že med pripravami na shod, kjer sta prišla na dan s svojimi predlogi sociolog Andrej Gosar in frančiškan pater Angelik Tominec, proti katerima sta nastopila Aleš Ušeničnik in poznejši beograjski nadškof Josip Ujčič (Matija Škerbec, Pregled navodobnega slovenskega katoliškega gibanja 1,1956, str. 94).
Na slovenskem nebu so se začele presti rdeče mreže iz ideoloških vplivov krščanskega socializma, ki je bil uvožen iz zapadne Evrope, in vplivov marksizma, ki je prihajal z vzhoda. Porušena je bila idejna edinost slovenskih katoličanov, ki je služila nasprotnikom krščanstva. Marksizem je ribaril v kalnem; ker sam ni imel izgledov na uspehe, se je z lahkoto poslužil krščanskih ‘socialistov, ki so vedno bolj zapadali njegovemu vplivu. Tako je krščanski socializem na Slovenskem postal bolj radikalen kot v drugih deželah zapadne Evrope. Postal je oporečnik ne samo slovenski katoliški skupnosti ampak tudi vodstvu Cerkve. Danes lahko rečemo, da je bil s svojo radikalnostjo predhodnik kristjanov za socializem, gibanja, ki so ga po drugi svetovni vojni vodili oporečniški duhovniki v Južni Ameriki in se je pozneje spremenilo v teologijo osvoboditve, ki je najbrže dala pobudo škofu Vekoslavu Grmiču, da je v Sloveniji poskusil teologijo Kardeljevega samoupravljanja, ali bolje rečeno samozapra vijanja.
Druga svetovna vihra je nudila pletil-cem rdečih mrež na slovenskem nebu priložnost, da so zategnili zanke in tako med vojno zanetili revolucijo, po vojni pa zatrli svobodo, enako kot okupatorji. Nekdaj cvetoče življenje slovenske katoliške skupnosti je pokrila debela plast snega. Po končani vojni so revolucionarji pustili živeti svojemu zimzelenu, ki je samorastnik, a sneg je še naprej pokrival žlahtno žitno setev, sad dala človeških rok, ki jo je zasejal prvi slovenski katoliški shod in se je obnavljala na naslednjih. Skozi 45 let komunistične diktature ta setev ni bila uničena.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nad. s 2. str.
imajo probleme po vseh zaporih v deželi. Jetniki demonstrirajo proti „privilegijem" slavnih „osebnosti", medtem ko mnogi izmed njih trpijo ječo leta in leta, ne da bi sploh dočakali pravico sodbe.
In tako dalje. Kadar poslušamo proteste ali tarnanje glede težav, si pač mislimo, da z nekoliko poštenosti in nekoliko manj avtoritarnosti ne bi bilo tako težko vsaj nekoliko zboljšati položaj, v katerem se nahajata država in družba. Toliko bolj razumemo, zakaj so včasih toliko molili „za zdravo pamet". Sedaj se manj moli, če se sploh moli. Morda tudi zaradi pomanjkanje zdrave pameti...
r, > /v-*-	..	fr.$.■>	s" •£ ,
IDEJE IN SKLEPI SHODA SO EMIGRIRALI V TUJINO
Žlahtna žitna setev je pognala korenine in se obnavljala v Sloveniji, oziroma bila pokrita s snegom. Toda emigranti so ideje in sklepe vseh shodov v svojih srcih prenesli na tuje. Emigracija v Argentini je ob 60-letnici prvega shoda pripravila svoj shod, ker ga v domovini ni mogla. Baklo ideje je dvignila visoko. Večina pobudnikov in organizatorjev tega shoda je že prestopilo prag večnosti, a ideja in naloge še živijo.
Ob 90-letnici prvega katoliškega shoda leta 1982 je ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju ob priliki obiska v Argentini msgr. Orehar sprožil zamisel vseslovenskega katoliškega shoda, pri katerem bi sodelovali verni iz matične domovine, zamejci in zdomci. Vršil bi se v zamjstvu, zaključil pa v Rimu s sprejemom pri sv. očetu. Zaradi gotovih pomislekov emigracije se zamisel shoda ni uresničila. Po petih letih potem pa je emigracija v Argentini organizirala svoj shod — za poživitev verskega in družbenega življenja.
Leta 1990 je v Sloveniji končno nastopila odjuga, po svobodnih volitvah se je komunizem umaknil v opozicijo. Sneg se je stalil, žitna setev je začela rasti, poganja že klasje. Kristjani so stopili iz katakomb in postopoma začeli z živahnim verskim in družbe-nim življenjem. Nekdanje oblastnike je prevzel strah, podobno kot nasprotnike po prvem katoliškem shodu. Toda setev raste naprej, klasje bo začelo cveteti, a obstaja ne-varnost, da ga požge junijska slana in tako bi ostalo prazno in pokonci stoječe. Bila bi samo slama. Da ne bo tako, bo potrebno ve-like pazljivosti, mrljivega dela, predvsem pa edinosti. Komunizem se še ni umaknil iz pozornice, nadel si je samo ovčje oblačilo in s pomočjo zaveznikov po demokrati-čni poti lahko še pride na oblast. O tem od-ločajo tudi verni in demokratični Slovenci.
DEDIŠČINA PRVEGA SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA SHODA
Zakaj to navajanje dejstev skozi sto let? Zato, kot že rečeno, ker so vsi naslednji katoliški shodi pognali korenine iz prvega in ta je tudi temelj verskega in družbenega novodobnega razvoja na Slovenskem. Zato zopet ni odveč ponovno ponoviti, da se je zboljšalo gmotno stanje, ustanovilo trdno zadružništvo, poživelo znanstveno in kulturno delo, med ljudstvom na podeželju pa se je ustvarila mogočna prosvetna organizacija, ki je prepletala vso Slovenijo do zadnje hribovske župnije, pridobila za splošno kakor tudi versko in družbeno izobrazbo ter vzgojo neprecenljive zasluge (Msgr. dr. Jože Jagodic, Nadškof Jeglič, Celovec 1952, str. 175).
Prvi katoliški shod pa še ima posebej važno mesto v slovenskem narodnem preporodu. Literarni zgodovinar Ivan Prijatelj je zapisal, da se je novodobni slovenski narodni preporod izvršil v štirih stopnjah in sicer: prva je Zois in njegov krog, druga Prešeren, tretja doba taborov, četrta doba po prvem katoliškem shodu, ki pomeni prebujenje najširših ljudskih množic, delo katoliških organizacij (Dr. Anton Kacin, 80-letnica prvega katoliškega shoda, Družabna pravda 167-168,1972, str. 2/9). Iz teh trdnih temeljev je pognalo slovensko katoliško novodobno gibanje, katerega dediči smo enako Slovenci živeči v matični Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu. Vsi imamo dolžnost, da ga ohranjamo, stalno prilagajamo izzivom dobe v kateri živimo in predamo bodočim generacijam.
Odmev na Članek Mož, ki je ustrelil 66 partizanov. Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 20. septembra.
Januarja 1944 sta bila v Velikih Laščah ustanovljena dva domobranska bataljona, ki sta ju vodila stotnik France Jerebič in nadporočnik Franc Grum. Za okrepitev sta dobila topniško baterijo in obveščevalno skupino. Obveščevalni center OB -11 sem od začetka do srede avgusta istega leta vodil jaz. Takrat so me aretirali gestapovci, vendar sem jim pobegnil in se skril v Ljubljano. Zaprli so večino domobranskih obveščevalcev, ki so imeli vodilne naloge, in jih zaprli na ljubljanski grad. Del so odpeljali v Dachau, med njimi tudi vodjo, stotnika Alda Ilovarja, ki je tam umrl.
Za sodelavce sem imel vojake, domačine, med katerimi je bil tudi Vinko Levstik. Kot obveščevalci so delovali tako, da je vsak od njih prevzel področje, od koder je bil doma in kjer je poznal vsako stezico. Njihova naloga je bila poizvedovanje za partizanskimi enotami, predvsem pa iskanje in odkrivanje terencev. Aretirali so jih in pripeljali na zaslišanje na postojanko, niso pa jih smeli kaznovati samovoljno. V času svojega delovanja v tem kraju sem zaslišal veliko ljudi, tako civilistov kot partizanov. Ujete ali predane, ki so bili večinoma mobiliziranci iz Primorske, med njimi tudi dekleta, smo po zaslišanju predali domobranski policiji s priporočilom, naj jih poveže s primorskimi domobranci. Nekateri so prestopili k nam. Vse ostale pa smo predali naprej v Ljubljano. Na postojanki sta bila v tem času obsojena na smrt samo dva partizanska oficirja, politkomisarja; spominjam se, da se je eden od njiju pisal Arko. Bil je študent medicine, doma iz Ribnice.
Obveščevalci niso odhajali na teren posamezno, ampak vsaj dva ali več, kolikor je bilo potrebno. Kadar so naleteli na manjšo partizansko skupino, so se seveda z njo spopadli.
Vinko Levstik je bil izjemno drzen in hraber obenem pa tudi discipliniran. Samo enkrat je samovoljno izginil in se vrnil naslednji dan raztrgan in utrujen, a natovorjen z najrazličnejšim orožjem. Izvedel je za partizansko enoto in jo napadel iz zasede. Izbral si je sredino, kjer je vedel, da se običajno zadržuje štab. Partizani so se
razbežali. Preden so se spet organizirali, je pobral orožje in se skril v kup vej, pripravljenih ob oglarski kopi.
Terenci niso bili taki civilisti, kot si jih predstavlja večina. Niso sicer nosili uniform, bili pa so oboroženi in hodili z orožjem tudi na polje. Zbirali so orožje, pisali sezname, koga ubiti in kje vzeti, obveščali o času in poteh domobranskih patrol. Povedal bi zgodbo o edinem terencu, ki je bil pri nas ustreljen doma. Iz Karlovice so prihajale pritožbe, da dela terenec hudo škodo. Vendar ga niso hoteli ovaditi z imenom. Moj obveščevalec Janez Pečak se je na partizanski veselici pomešal med ljudi in izvedel, da se nevarni terenec piše Škulj. Čez nekaj dni ga je izsledil na domu, ga lovil do neke lovske koče. Končno se je bežeči skril v krošnjo drevesa, presenetil s strelom zasledovalca, vendar ga zgrešil. Nasprotnikov strel je bil smrten.
Nisem slišal, da bi pri nas delovala „črna roka", za katero vemo, da je šlo pri njej za posamezne domobrance, ki so se šli na lastno roko vojno in pobijali sumljive terence. Zagotavljam, da moji obveščevalci niso spadali mednje. Kaj se je dogajalo po mojem begu iz Velikih Lašč pa ne vem.
Levstikova prošnja za napredovanje je smešna. Kadar je bilo treba dopolniti enote, nam je častnike pošiljalo višje vodstvo. Če niso imeli nikogar, je štab na naš predlog imenoval enega od naših, in dovolil napredovanje z dekretom. Za junaštvo je bila pohvala ali odlikovanje, za napredovanje pa je bila potrebna usposobljenost, vojaški tečaj ali šola. Levstik je bil star 18 let in ni imel nobene vojaške izobrazbe. Zato je bil poslan na podoficirski tečaj. Tako vidimo, da je na odredbi, v kateri piše, da je pod-narednik Levstik Vinko dodeljen v službo v 114. četo, isti datum kot na prošnji, ki jo je samo podpisal. Smešno se mi zdi zlasti naštevanje, koliko partizanov je ubil ali ranil. Za spopade med skupinami vemo, da ne moreš nikakor trditi, da je zadela ravno krogla iz tvojega orožja. Tudi ne moreš zanesljivo pisati o tem, koliko in kakšne žrtve je imel nasprotnik, zares veš samo za lastne.
Gverilski boj ni fronta, kjer je med nasprotnikoma bojno polje. Pričakuješ ga lahko za vsakim grmom in ima prednost tisti, ki prvi opazi nevarnost in nasprotnika prehiti. V naši državljanski vojni je tak način boja prevladoval. Priznam, da je to najbolj surov način vojskovanja, saj ti ne gre za zasedbo ozemlja, ampak skušaš pobiti čimveč nasprotnikov.
Ernest Hirschegger Argentina
Vinko Levstik ob prihodu v Ljubljano,
23. avgusta t.l.
Slikan je ob kamnu pred stolnico, Iger je nekoč stalo obeležje, naperjeno proti škofu Rožmanu, ki je bilo postavljeno v časih komunističnega enoumja, pred nekaj mesed pa ga je odstranila demokratična oblast

Spoštovani!
Kot skromen informacijski prispevek Vam pošiljam fotografijo slovenske zastave, privič izobešene 20. junija na križišču državne ceste št. 33 ob odcepu v mestece Tomquist.
Uslužbenci „Papelera del Sur " M. Kelc. D. Pipp in M. Zorko smo zaprosili za tozadevno dovoljenje, ki nam je bilo podeljno s posebno resolucijo mestne skupščine.
S ponosom ob državnih praznikih tako počastimo tudi našo domovino.
S spoštovanjem
D. Pipp
Odprta vprašanja „V obljubljeni deželi'
Sklep občine mesta Tornquista na jugu province Biuenos Aires se v prevodu glasi:
„Dovoljujemo, da se na državne praznike in na slavnostne dneve občine Tornquist izobesi zastava države Republike Slovenije na enem od drogov ob vstopu v mesto Tornquist.
SCT Olimpija iz Ljubljane je na znamenitem stadionu San Siro v Milanu vstopila v elitna evropska nogometna tekmovanja. Poraz z 0:4 je samo anekdota, ki pa nikakor ne zmanjšuje vrednosti tega velikega športnega koraka.
Vsi tisti, ki smo bili v Milanu, smo veselo opazovali slovenske igralce, navijače in slovenske zastave na tribunah. Kdo je še pred letom in pol dni sploh sanjal nastope v samem vrhu ter srečanje z najboljšim nogometnim moštvom teh časov?
Niti najbolj optimisti od navijačev Olimpije, ki so kar v lepem številu prišli iz Ljubljane in celo tekmo močno podpirali enajsterico, si ni predstavljal prestopa Olimpije v drugo kolo evropskega tekmovanje državnih prvakov. To bi bilo prvovrstno presenečenje. Vsi so pričakovali poraz. V tem so se načrti uresničili. Ne smemo pozabiti, da so tam podobne poraze doživeli Real Madrid in Sampdoria.
Olimpiji bi se verjetno s športnega vidika bolj splačal šibkejši nasprotnik, glede na promocijo pa je bilo to srečanje pravo. Ljubljančani so bili deležni velike medijske pozornosti. Vsi trije italijanski športni dnevniki so jih uvrstili na naslovne strani; neposredni prenos za celo Italijo si je ogledalo 14 milijonov gledalcev. Tekma je šla neposredno preko ekranov tudi v druge evropske države in seveda v Slovenijo. To je pripomoglo ne samo k spoznanju Olimpije temveč tudi Slovenije, ki jo, žal, v večjem delu Evrope še premalo poznajo. Nogomet je, hočeš nočeš, odlična priložnost za propagando.
Rezultat je bil popolnoma točen. Cela tekma je bil monolog Milana. Zgodnja za-
Ta odlok je bil soglasno sprejet na občinskem svetu 21. maja 1.1."
Glavni razlog za ta sklep je bil poleg prošnje slovenskih rojakov tudi dejstvo, da je bila Argentina prva država v Ameriki, ki je priznala novo slovensko državo.
detka Van Bastna in Albertinija sta napovedovala katastrofo, ki pa ni prišla, niti v drugem polčasu, kljub še enim golom Nizozemca in drugim Francoza Papina. Malo je bila kriva neučinkovitost milanskih napadalcev, deloma tudi sreča, ker sta se dve žogi odbili v vratnico, v dobri meri pa tudi vratarja Simeunoviča, najboljšega igralca Olimpije. Zadnji del srečanja se je Olimpija z desetimi igralci, zaradi izključitve Zuliča, kar dobro branila in dosegla sprejemljiv poraz. Ne smemo pozabiti tudi, da je najbolj neizkušen nogometaš Milana bolj izkušen kot vsi Ljubljančani skupaj. Samo v prvi polovici je bilo razmerje v strelih na gol 17:0 za Milan. Vsekakor se niso uresničila predvidevanja milanskih navijačev, ki so na poti na stadion kazali s prsti, da bo najmnaj pet golov razlike. Čeprav se je na osemdeset tisočaku za tekmo med Milanom in Olimpijo zbralo kakih 20.000 ljudi, je petje domačih navijačev neverjetno odmevalo. Ker ni atletske steze, so ogromne trinadstropne tribune, ki imajo samo sedišča, čisto ob terenu. Tribune pokriva streha, vse to povzroči poseben občutek. Prostor ima izredno akustiko, katere ljubljanski nogometaši še zdaleč niso navajeni.
Po tekmi sem se imel priložnost pogovarjati z Gullitom. Ta najboljši igralec domačih je rekel, da je vesel z nastopom, da so skušali priti čimprej v vodstvo, kar so tudi dosegli, potem pa je bila igra lahka. Ljubljančan vratar Simeunovič pa je povedal, da so se ta večer igralci Olimpije veliko naučili. Mnogi so imeli tremo pred tako slovitimi nasprotniki, trenir Lučo Pertič je priznal nemoč Olimpije proti „staremu" Milanu. „Moji igralci bodo v Ljubljani igrali
Dnevniški zapiski Andreja Rota, oblja-vljeni v knjigi pod privlačnim naslovom „V obljubljeni deželi", so sprožili val zanimanja, povpraševanja in tudi polemik o njeni vsebimi ni manjkalo. Ko sem prebral knjigo, sem dobil vtis, da se poleg piščevih doživetij in občutjih prepleta vseskozi tudi bridko razočaranje. Le-tega je pisec kar pogosto prenesel na vidne javne delavce — politične, kulturne kakor tudi gospodarske osebnosti.
Moram pa takoj priznati, da Rota cenim zaradi njegove odkritosti, skromnosti, vestnosti ter posebno velike ljubezni do lastne družine. Upam pa, da mi A. Rot kot svobodoljubna oseba ne bo štel v zlo, če izrazim odkrito svoje mišljenje do nekaterih njegovih posebno izstopajočih ugotovitvah, s katerimi se pri najboljši volji ne morem strinjati. In te so naslednje:
Podkupovanje z denarjem. Vsakdo, ki razpolaga s kapitalom, ima vso pravico podpreti ali vložiti v nekaj, o čemer je prepričan, da bo res služilo svojemu pravemu namenu. Razni ljudje so se pač poslužili demokratske pravice — podpreti denarno tam, kjer je bilo več možnosti za pravilno usmeritev novega „Slovenca". To pa se ne more imeti za podkupovanje, pač pa za čisto prostovoljno potezo brez prisile — v skladu z demokratičnimi načeli. Dnevnik „Slovenec" je bil zamišljen namreč že od vsega početka kot nekaka protiutež poplavi komunističnega, sedaj prenoviteljskega tiska. Saj je ravno ta tisk z vso državno podporo dolgo vrsto let zastrupljal narod z izpodkopavanjem moralnih vrednot, lažmi, hujskanjem, blatenjem drugače mislečih ljudi na vseh področjih javnega udejstvovanja. Mar 40 let enoumja, zastraševanja, prisilnega molka, pranja možganov ni bilo dovolj? Zdi se, da se Rot ne more vživeti in poglobiti v tisto temno dobo komunističnega grozodejstva.
Časnikar Ivo Žajdela — grobar? Skratka ne morem verjeti, da bi Rot namerno hotel podcenjevati in omalovaževati, občudo-valno prizadevnost Žajdele, z vztrajnim odkrivanjem resnice o pobojih, ki so spremenila Slovenijo v eno samo veliko pokopališče. Ravno Žajdela je zgled pokončnosti, vztrajnosti in ljubezni do žrtev komunistične krvoločnosti. Škoda le, da takih Žajdelov ni mnogo več, morda bi se stvari bolje zasukale.
Enostransko krščansko odpuščanje
30% bolje. Lovimo srednji evropski kakovostni razred in smo na dobri poti."
Vsi štirje slovenski klubi, ki so nastopili v evropskih pokalih, so to sredo prejeli 10 golov in niso zabili nobenega (Maribor Branik je zgubil doma z Atletico de Madrid s 0:3, Belveder Izola pa z istim rezultatom v Lizboni proti Benfici). Vendar se ta srečanja izredno pomembna za slovenske nogometaše in tudi za slovensko reprezentanco, ki ima že naslednji mesec prijateljsko tekmo z Romunijo, novembra pa v gosteh s Ciprom.
Povratna tekma SCT Olimpija: Milan bo v sredo, 30. septembra za Bežigradom. Na Plečnikovem stadionu pričakujejo kljub dragim vstopnicam (po 2500 tolarjev) 15 tisoč navijačev. Tudi to bo zgodovinski dogodek. Prvič bodo Ljubljančani videli srečanje na tako visoki ravni. Pri Milanu bodo zelo verjetno nastopali trije tujci, Ri-jkaard, Boban in Savičevič. Nogomet bo verjetno dosegel to, kar politika in vojska ne moreta: da bosta Hrvat Boban in Črnogorec Savičevič igrala z istim dresom in „napadala" enaka vrata.
Milan, 19. septembra
morilcem — je za vse obvezno? Rot poudarja pimer župnika Jožeta Mavsarja, ki je odpustil morilcu njegovih staršev, sester in sedem bratov, čeprav ta ubijalec s Ciničnim izgovorom ni kazal kakega obžalovanja. Vsekakor je Mavsarjevo odpuščanje zadeva njega samega. Nikogar ne obvezuje, da storil isto. V različnih okoliščinah, vsakdo po svoji vesti in po obojestranski poravnavi lahko presodi umestnost spravne odločitve. Po Rotovi svojsko izoblikovani krščanski miselnosti, bi se morali vsi oporečniki komunistične strahovlade dati enostavo pobiti, preživeti pa bi morali samo odpuščati in pozabiti, kot da se ni ničesar zgodilo.
Odgovornost Rotovih svetovalcev. Ostaja še najvažnejše vprašanje, na katerega najbrž ne bo nikdar pravega odgovora. Kateri prijatelji so A. Rotu dopovedovali, da se je podal v nič kaj prijetno časnikarsko pustolovščino z še manj razveseljivim zaključkom. Prepričan sem, da se ne bi Rot z vso družino nikar podal na tako negotovo pot, saj ni imel pripravljeno v Sloveniji niti za najnujnejše začetno bivanje.
Če dodamo še Rotovo neomajno držo — ne želi biti ne „rot", ne „weiss", ampak vedno le v zlati sredini, bomo dobili predstavo celotnega razvoja skoraj popolno.
TONE ŠUŠTERŠIČ
Popravek:
V pismu bralcev: Pojasnilo, ki ga je napisal Oscar Molek in ga je objavila Svobodna Slovenija 20. avgusta t. L, smo zaradi krajšanja teksta in ponavljanja okrajšali prvi stavek v zadnjem odstavku, ki se mora v celoti glasiti:
Na drugem mestu bi komentirali stavek, „da so Moleku povedali, da ne bo sodelovanja, dokler SIM ne prevzame Zedinjena Slovenija. "
Uredništvo
SLOVENCI NA KOROŠKEM
35-LETNICA SLOVENSKE GIMNAZIJE: Ob 30. maturi sta Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimanzija vabili na tradicionalno šolsko akademijo v prostorih celovške Delavske zbornice. Kot eden od častnih gostov se je udeležil deželni glavar dr. Christof Zernatto, pozdravne besede pa je spregovoril ravnatelj dr. R. Vospernik. Slovenska gimnazija pomeni za Slovence na Koroškem nekaj posebnega, saj omogoči mladim visoko izobrazbo in intelektualni razvoj, ki je potreben za današnji čas. Velik je pomen dvo- in večjezičnosti za ta intelektualni razvoj za mladino ne kot manjšina, mapak kot človeka, ki se vrašča v veliki evropski prostor. Predsednik radikalnega društva je dejal, da je slovensko društvo biotop, kateri člani se ne zapirajo pred sosedom in iščejo možnost za sodelovanje. V skoraj triurnem sporedu ni manjkalo nobene kulturne stroke; točke so bile raznolične in zanimive. Izdali so tudi brošuro o športu in pripravili razstavo.
POLITIČNE NOVICE: — Haider je moral odstopiti kot deželni glavar zaradi svojih izjav o III. Reichu. Njegov naslednik je dr. Christoff Zernatto.
— Slovenski socialisti na Koroškem — zastopnica ZSO — so se združili v delavno skupnost slovenskih socialistov.
JANEZ VASLE
(Usili


NOVICE IZ SLOVENIJE
je
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Glasbena mladina Slovenije je bila na 47. zasedanju generalne skupščine Mednarodne federacije glasbene mladine FIJM v Barceloni sprejeta kot polnopravna članica. GMS bo letos aktivno sodelovala v odboru za etno glasbo in v komiteju za mednarodni poletni tabor Grožnjan.
LJUBLJANA — Abanka je dobila status principala združenja VISA, s pravico izdajanja kartic z lastno oblikovno podobo (fotografijo triglavskega vrha) in pravice sklepanja pogodb s prodajno mrežo sprejemnikov kartic VISA. Abanka je do sedaj imela le nižji status pridružene članice od leta 1984, zdaj pa je dobila najvišjega.
TORRO DEL LAGO, Italija — Na Puccinijevem festivalu je ljubljanski operni ansambel z dirigientom Lovrom Arničem odprl festival s Tosco in navdušil italijansko publiko. Svoj nastop je potem ponovil še šestkrat z enakim uspehom.
LJUBLJANA — Po zadnjem popisu lanskega marca so na slovenskem statističnem zavodu zračunali, da povprečno gospodinjstvo šteje 3,1 člana. (Definicija gospodinjstva: vsaka družina ali skupnost oseb, ki stanujejo skupaj in skupaj uporabljajo svoje dohodke za poravnavo temeljnih življenjskih potreb). Kot primer: popis leta 1931 je gospodinjstvo štelo 4,9 člana, leta 1953 3,7 člana, leta 1981 3,2 člana. Analisti razlagajo ta padec kot posledica zmanjševanja števila rojstev, višji življenjski ravni (kar pomeni večje število stanovanj) in zaposlitvi zunaj kmetijstva (kjer so bili popisani tudi hlapci in dekle, poleg tet in stricev, ki so lahko tudi delali na kmetiji).
STOPN1K — Na meji med idrijsko in tolminsko občino so odkrili nahajališče eruptivnih kamnin, ki so primerne za pripravo asfaltne prevleke. Nahajališče vsebuje približno 8 do 10 milijonov kubičnih metrov kremenovega kerasitorja. Predvidevajo, da bi se letna proizvodnja lahko vrtela okoli 80.000 m3. Zaenkrat pa je treba še marsikaj raziskati, predvsem vpliv kopanja kamnine na okolje.
SEČOVLJE — Lepo in vroče vreme ter zaradi zgodnjega pobiranja je letos žetev soli bila dobra. Kljub temu, da se vrti okoli deset tisoč ton pa mora Slovenija še vedno večino soli uvažati, ker lètno uporabi med 60 in 70 tisoč ton.
LJUBLJANA — Drama Iva Svetine Šeherezada v režiji Tomaža Pandurja je žela mnogo pohval tako doma kot na tujih gledališčih. Delo samo pa je navdušilo režiserja Tačmamed Mamedvelija iz Turkmenistana, da ga je predstavil na osrednjem dramskem gledališču Kulamamedova v turkmenistanski prestolnici Ašgabat. Sicer je Svetinovi „vzhodno-zahodni operi namesto eksotike in erotike poudaril filozofsko, miselno plast besedila". Besedilo je iz slovenščine v ruščino prevedla Natalja Vagapova, iz ruščine v turkmenski jezik pa Kličmurad Kakabajev.
GRAHOVO PRI CERKNICI — Novo župnijsko cerkev v Grahovem so začeli postavljati in računajo, da bodo pod streho v petih mesecih. Cerkev so požgali v komunistični revoluciji, a prva cerkev je stala tam že okoli leta 1400. Pred začetkom zidave so najprej arheološko raziskali prostor in našli kakih 20 skeletnih pokopov izza leta 1500 in več faz zidanja cerkve.
LJUBLJANA — V svojem 70. letu je ' umrl pisatelj in dramatik Dominik Smole. Sodeloval je pri Perspektivah v letih šestdeset, najbolj hvaljeno delo pa sta Antigona in Krst pri Savici.
LENART — V ribniku Siker na cesti med Mariborom in Lenartom sta v enem tednu oče in sin Justin ulovila dva velikanska soma. Merila sta 175 cm in 183 cm,
tehtala sta pa po 39 kg in 41 kg. Sicer sta Justina uspešna ribiča, saj sta v letošnji ribiški sezoni nalovila čez 200 kg rib.
ŽALEC — Štirideseti hmeljarski svetovni kongres je privabil okoli dvesto gostov iz petnajstih držav pridelovalk hmelja. Pregledali so lansko in letošnjo letino ter skušali razčistiti vpad kitajskega hmelja na zahodni trg, ki zaradi dosti cenejše cene izvaja hudo konkurenco.
STRUNJAN — V cerkvi svete Marije, ki je stala že leta 1200 in se je pred 480 leti prikazala božja Mati, so za to obletnico odprli razstavo slik iz cerkve, ki jih je v zadnjih desetih letih restavriral specialist Miha Pirnat. Slike so nastale okoli letà 1660 izpod čopičev piranskega župnika, teologa in slikarja Tomaža Gregolina.
LJUBLJANA — Flavtistka Irena Grafenauer je imela v avgustovski številki nemške revije Fono Forum intervju, na ovitku pa je bil čez celo stran njen portret. Grafe-nauerjeva je že nekaj let solistka, obenem pa tudi predava v Salzburgu.
LJUBLJANA — Velika večina slovenskih državljanov, ki so živeli v Bosni in Hercegovini, je imela možnost in jo je tudi izkoristila, da se je preselila v Slovenijo. Kljub temu je slovensko zunanje ministrstvo v stikih z vladnimi organi BiH in četami Uniprofor, da pomaga morebitnim Slovencem preseliti se v Slovenijo.
LJUBLJANA — Počitniška zveza Slovenije je v avgustu praznovala stoletnico svojega obstoja. Zdaj je tudi direktno včlanjena v mednarodno organizacijo mladinskih hotelov IYH, v kateri je vključenih več kot 5000 hotelov v 110 državah.
LJUBLJANA — Vladna uredba o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo, so: poslopje parlamenta, predsednika, zunanjega in notranjega ministrstva. Tudi diplomatska in konzularna predstavništva bodo zavarovana po mednarodnih konvencijah. Seveda pa bo notranji minister odredil lahko še začasno varovanje drugih oseb in poslopij, pa tudi predstavnike tujih državnikov, ki bi prišli na uradni obisk. Varovanje slovenskih funkcionarjev bo veljalo še pol leta po koncu njihovih funkcij.
VRHOVO — Gradnja prve od sedmih hidroelektran na Savi je spet stekla, ker je vlada sprejala garancijo za najem novih posojil. Računajo, da bi lahko prve kilovatne ure (še iz poskušnega obratovanja) prišle že v začetki prihodnjega leta. HE Vrhovo bo pokrivala 1,5% električne porabe v Sloveniji.
CERKNICA — Na Cerkniškem jezeru se po eni strani zavzemajo, da bi odstranili vse objekte, ki združujejo vodo v času poletnega presihanja jezera. Temu se predvsem upirajo ribiči, ki pravijo, da bi hitrejše odtekanje v kraške kotanje zdesetkalo ribe, predvsem pa pripomoglo k skorajšnjem izginotju cerkniške ščuke in zmanjšanju števila rac. Problem pa predstavlja tudi neurejena kanalizacija iz raznih okoliških vasi, ki se steka neočiščena v Cerkniščico.
LJUBLJANA — Policisti in kriminalisti so dobili službene izkaznice, ki jo sestavljajo usnjen ovitek, identifikacijska kartica, značka ter kartonček z najpomembnejšimi pooblastili imetnika službene izkaznice. Na idenfikacijski kartici bo seveda tudi oznaka, kateri službi pripada (policiji, kriminalistom, itd).
CELJE — Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je odprl 25. jubilejni mednarodni obrtni sejem Alpe-Jadran. Obljubil je še dodatne vladne spodbude drobnemu gospodarstvu. Predsednik Slovenske obrtne zbornice Miha Grah je ob otvoritvi dejal da bi morala vlada v najkrajšem času nameniti tri milijarde SIT za pospešitev razvoja.
Osebne novice
Rojstvo: V Bariločah je bil rojen 24. avgusta Luka Mavrič, sin Marjana in Danice roj. Jerovšek.
Čestitamo!
Krsti: Dne 12. septembra je bila krščena v cerkvi Ntra. Sra. de la Misericordia Romina Elizabeta Ferreira, hčerka Danijela in Marije roj. Javoršek. Botra sta bila Marta Iglič in Raul Silveira.
V nedeljo, 20. septembra je bila krščena v slov. cerkvi Marije Pomagaj Marija Korošec, hčerka Franceta in Pavle Petelin, botra sta bila Marta Korošec in Andrej Petelin. Krstil je dr. Jure Rode!
Krščena je bila Marjana Lučija Uštar, hčerka Ivana in Ločke roj. Bergant. Botrovala sta ga. Pavla Uštar in Mirko Bergant. Krstil je prof. France Bergant.
Čestitamo!
HLADNIKOV DOM
SLOVENSKA VAS
Obisk Koroškega pevskega zbora Gallus
Po večkratni spremembi za našo skupnost določenega urnika smo vendarle v nedeljo, 6. septembra pričakali obisk koroških pevcev. Kamlu po njihovem prihodu v vas ob 11. uri dopoldne so se pevci zbrali v Hladnikovem domu, kjer so jih vaščani prijazno sprejeli. Sledil je kratek odmor v društveni okrepčevalnici, kjer se je kmalu razvil neprisiljen razgovor z vaščani. Medtem so vaščani napolnili dvorano in ob 11. uri so pevci stopili v dvorano med ploskanjem navzočih poslušalcev. Predsednik društva Slovenska vas Vinko Glinšek je koroške goste s kratkimi stavki pozdravil in jim želel dobrodošlico. Ivan Olip se je v imenu pevskega zbora zahvalil za pozdrave ter predstavil zbranemu občinstvu pevski zbor Gallus, nakar je sledil koncert.
V začetku je zbor zapel dve pesmi klasične cerkvene glasbe. Po teh dveh pesmi je sledil izbran spored koroških ljudskih in narodnih pesmi, katerih izvajanje so poslušalci spremljali z veliko pozornostjo. Navdušenje ob posameznih pesmi je vedno bolj rastlo. Hvaležni poslušalci so vsako pesem nagradili z burnim ploskanjem. Vzpostavljen je bil stik med poslušalci in pevci na odru, ki so začutili odziv in domače vzdušje v dvorani. Ob koncu kulturnega sporeda so pevci na prošnjo poslušalcev dodali in ponovili nekatere pesmi.
Gospa Küpper, predsednica zbora Gallus, je izročila predsedniku našega društva več kaset njihovega zbora v spomin na srečanje v Slovenski vasi. Po koncertu so bili koroški pevci povabljeni k mizam, kjer so jim pridne gospodinje pripravile domače in okusno kosilo. Med kosilom in ob dobri kapljici smo v razgovoru s pevci marsikaj zvedeli o težkem položaju Slovencev na Koroškem. Up na izboljšanje razmer na Koroškem je slovenska gimnazija v Celovcu, ki je v teku let dala več kot tisoč maturantov. Pevci so ostali še dolgo časa zbrani ob mizah v veseli družbi. Zadovoljni pevci so povabili gospodinje, ki so bile zaposlene v kuhinji, medse ter so se jim s pesmijo zahvalili za dobro pripravljeno kosilo.
Približala se je ura odhoda. Dr. Zerzer se je z izbranimi besedami zahvalil naši
skupnosti za prisrčen pozdrav in topel sprejem. Koroški zbor Gallus naj nadaljuje svojo pot in s svojo pesmijo povezuje Slovence po svetu.
Nova maša Franceta Pavliča
Lepo sončno jutro je obetalo, da bo nedelja, 13. septembra, zares „dan, ki ga je naredil Gospod", ko bo drugi letošnji no-vomašnik Franci Pavlič ponovil svojo novo mašo v Slovenski vasi. Vaščani so novo-mašnika lazarista Franceta Pavliča prav tako lepo in prisrčno sprejeli kot tri tedne preje vaščana Toneta Burja, ki se je te dni vrnil v Slovenijo na svoje službeno mesto v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Naša mladina je na predvečer postavila pred cerkvijo praznični slavolok z napisom „Novomašnik bod' pozdraljen". Ob določeni uri se je slovesni sprevod z novomašnikom v spremstvu ministrantov, mladine v narodnih nošah, duhovnih sobratov ter bližnjih sorodnikov razvil iz zakristije v s cvetjem okrašeno cerkev, kar je s kora zadonela vedno lepa pesem „Novomašnik bod' pozdravljen". Preje so vaščani in gostje od drugod že napolnili cerkev. V imenu župnijskega sveta je Mimi Bokalič pred oltarjem pozdravila novomašnika in med drugim obljubila molitev naše skupnosti, da bi bila njegova težka služba Bogu in bližnjemu v blagoslov in rešitev.
Poleg drugih misli je zaključila svoj jedrnati govor s prošnjo: „Naj Gospodov Duh novomašnika oblije s svojimi obilnimi milostmi, da bo lahko vsako jutro ponovil svojo obljubo zvestobe božji službi."
Novomašnik je nato zapel „pridi, sveti Duh"; to pesem je nadaljeval zbor na koru izmenjaje z duhovniki pred oltarjem. Omeniti je treba lepo petje našega zbora pod vodstvom organista J. Omahne ob tej slovesnosti.
Pridigar je bil njegov sobrat in študijski tovariš Tone Burja.
Pred evangelijem sta obe Marijini sestri skupaj s Tonetom Burjom veličastno zapeli pred ambonom spev z odpevom „Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka". Po končani liturgiji je bil „ofer" okoli oltarja in je ob tej priložnostni novomašnik pozdravil vsakega vernika ter mu podaril spominsko podobico.
Ob 13. uri so bili vaščani povabljeni na agapo v cerkveni dvorani, kjer je bilo pripravljeno slavnostno kosilo za 300 ljudi. Vladalo je pri omizju lepo veselo razpoloženje. Kot prvi govornik je spregovoril novomašni pridigar, kot je običaj, nato je sledil župnik J. Petek ter predsednik društva Slovenska vas. Mladinski zbor pod vodstvom sestre Snežne je novomašniku zapel nekaj pesmi. Želimo novomašniku Franciju Pavliču mnogo uspeha pri delu za našo mladino.
L G.
BARILOCHE
Nastop koroškega „Gallusa"
V dneh od 25. do 27 avgusta so nas obiskali koroški pevci, ki so organizirani v zboru „Gallus".
Čeprav je skupina šestdesetih poset-nikov ostala le dva dni med nami, so se spletle prijateljske vezi med gosti in bari-loškimi rojaki. Sodelovalo je lepo vreme, ki je pokazalo našo pokrajino v sijoči zimski luči, pa so smučarji prišli na svoj račun na katedralskih smučiščih. Tisti, ki niso smuč-
Nad. na 6. str.


MALI OGLASI
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital -Tel.: 433-1713
PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa DENAR S.R.L. - Kocmur in kompjuterji Tel./Fax: 942-8681 /943-6023
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber- sploSna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Alas Tour Vam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk -Tel: 762-2840.
LEGAJO Na 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Jure Vombergar - Načrti in vodstvo gradbenih del: stanovanjske niše, trgovine, delavnice, tovarne, itd. Av. Gaona 2776, Haedo. Tel.: 659-1413 Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI
dr. Vital Ašič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek,
petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -
Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica.
Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave— privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656.
ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Iilia (Ruta 8) N” 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka ao petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Córdoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $3-za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 9,-
Darovali so:
v tiskovni sklad Svobodne Slovenije
je daroval Vinko Levstik iz Gorice ob priliki obiska v domovini 140 USA dolarjev
Nedelja, 27. septembra
Občni zbor protikomunističnih borcev TABOR
v Rožmanovem domu
Dnevni red: ob 10. sv. maša za vse pokojne soborce
ob 11. zborovanje in izvolitev novega starešinstva.
Vabljeni člani in prijatelji!
Odbor DSPB - Tabor
Slovenska kulturna akcija
8.	kulturni večer
p. dr. Alojzij Kukoviča Sodobno versko gibanje: New Age
Sobota, 26. septembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
9.	kulturni večer
prof. Boris Pahor iz Trsta Slovenstvo v Italiji
Sobota, 3. oktobra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
BAMLOCHE
Nad. s 5. str.
ali, so se sprehajali po katedralski vasi, pozneje pa so po kosilu v Posta delRfo vsi odrinili na razgledni hrib Cerro Campanario, kjer se jim je ponudil izredno lep razgled na naša jezera, gozdove in gore. Napravili so tudi mali krožni izlet (Circuito chico) mimo hotela Llao Llao in Buina Lopez.
Koncert je bil 26. avgusta zvečer v prostorih hotela Sol, v katerem so Korošci stanovali. Dvorano so napolnili ne le bari-loški Slovenci, temveč tudi neslovensko občinstvo. Ker dvorana ni posebno velika in je bolj malo opremljena s stoli, je dosti obiskovalcev moralo stoje poslušati petje.
Zbor je najprej predstavil nekaj Gallu-
sovih skladb v latinščini, potem pa prešel na slovenske in nemške folklorne pesmi, po večini doma s Koroške. Razumljivo je, da je predvajanje vzbudilo živahno odobravanje in ploskanje. Izstopali so zlasti solisti. Prav močno je bila pozdravljena znana južnoameriška popevka „Rfo, rio", ki so jo gostje peli v povsem pravilni izreki, dasi skoraj nobeden ne pozna španskega jezika. Prav tako je pritegnila prisrčna koroška „Gor, čez izaro".
V odmoru so štirje muzikanti ob pevcu, karmortiki, basu in kitari izvedli nekaj lahke glasbe, kar je poživilo večer. Po koncertu pa so se navdušeni krajevni pevci priključili gostom in so skupaj v hotelski kavarni prepevali dolgo v noč.
Ob prihodu je na letališču sprejela zbor delegacija bariloškega slovenskega društva, in prav tako smo se od njih poslovili ob odhodu.
VA
ASOCIACION ĐR. GREGORIO ROZMAN
Sociedad Civil de Beneficencia Personerla Jurfdica Nacional Reg. N9 C 5344 (I. G. J.)
Sede legal: Ramón L. Falcón 4158 - Cap. Federal Sede social: Martin Fierro 4262 - San Justo
CONVOCATORIA
De acuerdo a los arts. 30s y 339 del Estatuto vigente, la Comisión Directiva de la Asociación de Beneficencia “Dr. Gregorio Rozman” convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el dfa 25 de octubre de 1992 a las 10 horas, que se rea-lizarà en la sede social calle Martin Fierro 4262, Barrio Peluffo, San Justo, para tratarel siguiente:
ORDEN DEL DIA
1)	Lectura, consideración y aprobación de la Memoria, Balance General, Cuen-tas de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comisión Revisora de Cuentas, correspondiente al ejercicio cerrado al 28 de febrero de 1992.
2)	Elección de tres socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 38s).
3)	Eleción de dos miembros titulares de la Comisión Directiva, por expiración del mandato (art. 19).
4)	Elección del Revisor de Cuentas, 1 Vocal y 2 Vocales Titulares, asi corno los 5 Vocales Suplentes por expiración del mandato (art. 179).
LA COMISION DIRECTIVA
La Asamblea se celebrerà sea cuàl fuera el numero de socios concurrentes, una hora después de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiese reunido la mitad màs uno de lo socios con derecho al voto (art. 339).
Las listas de candidatos a servotados, deberàn ser presentadas a la Comisión Directiva con diez dias de anticipación a la fecha de la Asamblea (art. 359).
Zerovnik José Secretarlo
Carman Pedro Presidente
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual Ns 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE
D
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Tallercs Gräßcos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
OBVESTILA
SOBOTA, 26. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast škofu Slomšku ob 9.30 v Slovenski hiši.
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri Predavanje SKA: p. L. Kukoviča: Sodobno versko gibanje New Age-Nova doba, ob 20. v Slovenski hiši
NEDELJA, 27. septembra:
Občni zbor ZSPB - TABOR SOBOTA, 3. oktobra:
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri Pri SKA: prof. Boris Pahor iz Trsta — Slovenstvo v Italiji; ob 20. uri v Slov. hiši. NEDELJA, 4. oktobra:
Obletnica pri Svetogorski Mariji, ob 16. SREDA 7. oktobra:
Sestanek ZSMŽ Razgovor o vtisih iz Slovenije ge. Mici Malavašič.
NEDELJA, 11. oktobra:
36. obletnica Našega doma v San Justu.
Vi vprašujete
Ogledan imamo avto, ki bi mi zelo prav prišel pri mojem delu. Imam nekaj prihrankov, nekaj mi bo pa manjkalo. Agencija mi sicer razliko financira, a se mi zdi, da je precej drago. Mi SLOGA lahko kaj pomaga?
Pozdrav! Jože
SLOGA odgovarja
Če ste član SLOGE, se bomo kar hitro dogovorili, če še niste, se lahko včlanite in vložite prošnjo za posojilo. Poiščite prijatelja, ki vam bo šel za garanta, in oglasite se pri nas. Posojilo lahko vračate v 10 mesečrtih obrokih po $ 136.- za vsakih $ 1.000.- posojila. V tem so vključene vse obresti, kolki in IVA. Preračunajte in če se vam izplača, oglasite se pri nas osebno ali po telefonu!
V SLOGI JE MOČ!