Igeala iiU lilftik Cona ma |i
IK na lato. (Za Mantello J K SO *, ■a AMriko lo drag* tal* dri»* UNI.) — (pili In dopili (•-illjajoi Urodnlltvn „Domoljub»", hjnbllana, Kopl«ar|a*o alle* Ito*. *• ■arolnlna, roklamnelj» In Inioratl pai Dpravnlltvn „Domollnba", IJcbIJana, Kopitar;.». »II«» ««• »
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN 2A6AV0.1
■ n ■ a r a « I »prejemajo po il» dat Ih uoaki Eoo.topna p.tltvrat« (ioatlaa „Domoljubo*." ilrlno 14 mm) «tane ta onkrat SO ». Pri ni-krataim objavljanja prlm.r.o j, pa.t po dogovora. — Poiulir > ttovllbo ■• prodajajo po 10 *. Lo.nl pronotpoitno-branllnlinifa arada Iti». 824.707.--
M 30.
v UotHjanl. dne ZS. talili 1907,
Leto XX.
Kmečki stan in Hit zbor.
V	državnem zboru so se zvezali vsi kmečki ixislanci v agrarno zvezo, ki tvori i''aj po številu večino vseh zastopnikov, četudi le za par glasov. Vendar bo ta agrarna zveza — t<> trdno upamo. — mogla doseči za kmečki stan v naši državi mnogo ugodnosti, ki so bile prej nemogoče. Doslej so delali s kmetom v državnem zboru tako po mačehov sko. da je bilo uprav sramotno.
V	vsakoletnem proračunu je bil vedno znesek, ki so ga odkazali poljedelskemu iiijni-strstvu, izmed vseh najmanjši. L. 1906., ko ?o preračunali 1824 milijonov kron državnih izdatkov, je dobilo poljedelsko ministrstvo samo 60 milijonov kron, in leta 1907., ko je proračun znašal 1890 milijonov kron, je bilo za poljedelstvo (razen melioračnega zaklada) določenih samo 57 milijonov kron.
Pričakovati je bilo, da bi se vsaj ta znesek bil tudi v resnici uporabil. Pa delali so nasprotno: Ravno pri zneskih, ki so bili določeni poljedelskemu ministru, ie vlada hotela vedno kaj prištediti, in res so vedno še tu kaj odščipnili in prihranili, medtem, ko so za dru-Kc namene rajši dajali več nego manj. Le oglejmo si številke :
L. 1902. je bilo določenih poljedelskemu ministrstvu 53,679.773 K. a porabili so za ta "amen samo 51,143.968 K, tako, da so prihranili 2,535.804 K, ki jih je seveda vlada potem lahko porabila v druge namene.
Za 1. 1903. je bilo določenih za poljedelsko ministrstvo 54,137.000 K, a »prihranili« so 5,403.000 K Od tega zneska so prenesli na račun I. 1904. znesek 4,388.000 K. tako, da so odščipnili kmečkemu stanu 1,015.000 K. Leta l904. so od proračunskega zneska za polje-' delsko ministrstvo 57,315.000 K »prihranili« 6,239.000 K. Na leto 1905. so pa prenesli od
tega prihranka samo 1,821.000 K. tako, da ie šlo zopet 4,418.000 K. ki so bile dovoljene kmečkemu stanu, za druge namene. Kakor se ie poljedelskemu ministsrtvu jemalo, tako so pa pri trgovskem ministrstvu vsako leto prekoračili proračun.
Pa tudi tiste vsote, ki so se porabile za poljedelsko ministrstvo, so se čudno razdeljevale. Centralno vodstvo ministrstva in učni zavodi so vedno prekoračili svoj proračun, in to so potem jemali od vsot, ki so bile namenjene za poljedelstvo samo, za kmeta. Tako so »hranili« pri melioračnem zakladu, ki je gotovo eden najvažnejših za prospeh kmetijstva in njega zboljšanje. Od dovoljenih 6,202.000 K so porabili zanj samo 3,921.00 K. in so potem ostanek porabili za druge svrhe.
Te številke jasno govore, da je doslej pri vladi manjkalo zmisla za potrebe poljedelstva. Zato ie pa naloga kmečke zveze v državnem zboru, da vladi pokliče v spomin njeno najvažnejšo dolžnost —: podpirati naš k-.iečki stan v njegovih težkih bojih.
Pa ne zanašajmo se le na državni zbor. Četudi je sedanji ministrski predsednik baron Beck izšel iz poljedelskega ministrstva in se mu v tem oziru ne more odrekati dobra volja, vendar je poklican kmečki stan sam v prvi vrsti, da povzdigne svoi glas in zahteva cd države pravice in podpore. Zato pa snuieio zdaj naši poljedelci svoje »Kmečke zveze«, politična društva, katerih namen je, da kmetu priborijo v javnosti ugled, vpliv in ono moč, ki jo potrebuje.
Tudi slovenski kmet se je oprijel te misli, in nastalo je že precejšnje število kmečkih zvez na Kranjskem, Štajerskem in Ooriškem. Naj se ta organizacija izpopolni, da bo ves kmečki stan naše domovine organiziran kot trdna armada, ki se bori za prava našega ljudstva!
I Krščanski možje slovenski!
Češki in dunajski krščanski možje že mnogo let zaporedoma vsako leto romajo, prvi na Sv. Goro pri Pribramu, drugi v Marijino Celje. Dunajčani so lete s svojo božjo pot opravili ravnokar (13. do 15. julija); bilo jih je z drugimi vred okolu 5000, med njimi dr. Lueger.
Lepe navade posnemati je vedno koristno. Pa ne samo zato, da posnemamo, ampak zato, ker je to samo na sebi res lepo in dobro. smo sklenili, da poroma m o tudi slovenski možje (katerim prištevamo tudi mladeniče) letos na Veliki Šmarin na Sv. V i š a r j e.
Možje! V teh časih, ko se boj med sovražniki in prijatelji imena Kristusovega vedno boli ostri, ko sovražniki božji vedno bolj predrzno stopajo na dan in odkrivajo svoje nakane, treba, da tudi mi vedno krepkeje razvijamo in vedno višje dvigamo prapor Kristusov, vedno odločneje in očitneje z besedo in dejanjem kažemo, da smo njegovi. Ne samo ženskam prepuščajmo svetišča : možje pokažimo, da si štejemo v čast služiti Bogu. Ce si zloba upa nastopati pri belem dnevu, pa bi se krepost ne smela pokazati?!
Skupaj možje! Pojdimo k Materi božji, pričat svojo vero, prisegat zvestobo Bogu!
Zakai ravno na sv. Višarje? — Višarje so idealna točka. 2 njimi je združene nekoliko turistike. ki je danes tako moderna. Na visoki gori se ložje dviga duša v višave. Planinska in verska misel nas bo obenem dvigala in užigala za visoke vzore, katerim služimo.
Torej na Sv. Višarje! Upamo, da nas bo dovolj, da napravimo ixiseben vlak, ki bo na Veliki Šmarin okolu desete ure odšel iz Ljubljane in obstajal na vseh gorenjskih postajah.
Časa je le še nekaj tednov. Oglašajte se takoj ali neposredno pri centrali: Uprav-
n i š t v ti »Slovenca« v Ljubljani ali pa pri svojih čč. župnih uradih, katere s tem uljudno prosimo, da blagovole nabirati udeležnike in njih imena pošiljati na zgora označeno mesto.
Kvišku: možje krščanski — na goro viša rsko!
Karol Pollak, predsednik.
Ivan Podlesnik, tajnik.
275ŠSSŠ
Polititeli predel
DR2.4VNI ZBOR.
ODPIS DR2AVNIH POSOJIL VINOGRAD NIKOM.
Posi. dr. Hočevar. 2itnik in tovariši so vložili naslednji predlog:
»V zmislu zakona z dné 28. sušca 1892. št. 61. je država dovoljevala vinogradnikom za obnovitev po trtni uši okuženih In uničenih vinogradov brezobrestna posojila. Ta posojila bi se morala po preteku desetih let vrniti v deseteh letnih obrokih. Zakon z dné 4 aprila 1902. št. 136 pa določa, da se obroki viačil podaljšajo na dvajset let.
S pomočjo države in dežele jc bilo mogoče obnoviti mnogo vinogradov! Tako je bilo na Kranjskem n. pr. od 11.631 ha vinogradov okuženih že 97 odstotkov, mnogo pa čisto (•pustošenih. V vipavski dolini in v mnogih dolenjskih občinah, deloma tudi na Krasu, jc vinoreja edini ali glavni vir dohodkov. Zato ie v dotičnih kraiih zavladala največja revščina. ker si prebivalstvo brez pomoči ni moglo obnoviti vinogradov. V zadnjih letih pa |e bilo obnovljenih zopet 4200 ha. torej dobra tretjina vsega vinore.iskega površja. V ta namen ie država dovolila 3294 vinogradnikom iKisojil v okroglem znesku 580.000 K. za hektar torej 566 K. Tega državnega posojila je sedai odplačanega že 80.000 K. dolga ic Sc okolu 500.000 K.
Ti vinogradniki so pa večinoma najrevnejši posestniki, katerim še toča in druge uimc povzročajo mnogo škode! Ker so tudi delavci jako dragi, je nač jasno, da mnogo vinogradnikov težko ali pa sploh ne bo moglo vračati teh posojil. Ce se jim na odpišejo ta državna iiosojila, zagotovi se jim gospodarski obstanek in okrepi njihova davčna moč. Konečno se nc sme prezreti, da obnovljeni vinogradi 6 -8 let ne donašajo primernih dohodkov. Z ozirom na ta dejstva podpisani predlaga'o. naj se državna posojila popolnoma odpišejo, nredlog naj se pa izroči poljedelskemu odseku. Predlog se seveda razteza na vse vinorodne kraje.«
ZAVAROVANJE ZA STAROST !N ONEMOGLOST.
Poslanec Gostinčar in tovariši so vložili naslednji predlog:
Splošno ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost je nujno potrebno. Zato naj vlada izdela in predloži načrt zakona. V tem zakonu naj so izražena načela:
I. Ustanove naj se krajevne, samoupravne zavarovalnice s sodelovanjem delojemalcev ir, delodajalcev.
2.	Zavarovati se mora vsak delavec brez razlike stanu; razdelé se pa po kategorijah. Za čas brezposelnosti se zavarovanje ne pretrga.
3.	Zavarovati se morajo tudi mali obrtniki, mali in srednji kmetje; hlapci in dekle se vštejejo med delavce.
4. Zavarovalnino morajo, izvzemšl male kmete, plačevati delodajalci, delavci in država
5 Leta vojaške službe se zavarovancem vštejejo, ne da bi vplačali prispevke za tisti čas. —
6.	Za čas nezakrivljene brezposelnosti in vojaške službe naj država plačuje pri spevke.
7.	Določite naj se dve renti, za slučaj onemoglosti v razmerju s časom In prispevki in starostna renta po enakih načelih.
Predlog naj se Izroči socialnopolitičnemu odseku.
PREDLOGI DR. BENKOVICA.
Dr. Benkovič in tovariši so predlagali: Vlada naj predloži načrt zakona, s katerim se določi za delavce v rudokopih in drugih zdravju škodljivih podjetjih osemurno, za delavce v tovarnah iti drugih obrtnih obratih pa k večjemu deseturno delo.
Isti jc predlagal, da se odpravik> fidejko-tnisi ter zemljišča po primernih cenah prodajo med kmečke posestnike.
Dalje predlagajo dr. Benkovič in tovariši, da sc podržavijo premogokopi.
PRORAČUNSKI ODSEK IN PLENARNA SEJA POSLANSKE ZBORNICE.
V	proračunskem odseku sta slovensko stališče označila posi. dr. Korošec in dr. Žitnik. Oba sta izjavila, da slovenski zastopniki nimajo povoda in razloga, da bi sedanji vladi zaupali; če pa glasujejo za proračun, store to le v prisilnem položaju, ker ne marajo da bi sc vlada posluževala zloglasnega § 14. Dr. Korošec se je pritoževal čez vladine ponem-čevalne poskuse, dr. 2itnik pa je nastopil za slovensko univerzo, za železnično zvezo Bele Krajine z Dalmacijo, za podaljšanje Vipavske železnice do Ajdovščine dalje in Kamniške železnice do Štajerskega: obenem pa na kratko označil slovensko stališče glede na nagodbo in hrvaško-ogrski spor. —
V	plenarni seji poslanske zbornice je bil sprciet Udržalov predlog, naj se melioracijska in regulacijska dela pospešijo in zvišajo tozadevna dela. Posi. Povše jc pri tem po-vdarjal, da je »Slovenski klub« že v prvi seji vložil predlog za zvišanje melioracijskega zaklada in je s prepričevalno besedo dokazoval potrebo dobave vode na Krasu in potrebo regulacije travnikov po celem Primorju. Pobijal je misel Irotovo, naj sc prispevki iz melioracijskega zaklada razdele po davčni moči k rottovi n. —
Nato ie zbornica sprejela dr. Luegerjev predlog, naj vlada v spomin cesarjevega jubileja naloži 100 milijonov kron kot glavni kapital za zavarovanje za starost in onemoglost.
Pretekli torek se je volilo predsedstvo iu zaključilo poletno zasedanje državnega zbora.
SVOBODNA AGRARNA ZVEZA.
V	agrarni zvezi, ki šteje zdaj 263 poslancev. je 70 krščanskih socialcev, 30 čeških agrarce", 29 nemških agrarcev. 28 Rusinov, 23 Poljakov, 17 iz poliske ljudske stranke. 17 Slovencev (ves »Slovenski klub« in posi Grafenauer), 17 čeških katoliških narodnjakov, 10 Italijanov, 9 iz »Jugoslovanskega kluba«, 9 nemških radikalcev, 2 Vsenemca, 1 nemški nacionalec in grof Sternberg.
PROGRAM SVOBODNE AGRARNE ZVEZE.
V	načelništvu proste zveze kmečkih poslancev so trije slovanski (Povše, Kozlovski in Zazvorka) in dva nemška poslanca (Fink in Peška). Program te zveze kmečkih zastopnikov se glasi:
Poljedelske razmere so vedno slabše in težavnejše. Kmečki pridelki nimajo primer-
ne cene, konkurenca ogrskih in drugih pridelkov je vedno silnejša, pomanjkanje poslov in delavcev raste, davki in pristojbine so /C neznosne. vojaška in druga bremena tarejo inala in sredn;a kmečka posestva.
Poslanci morak zahtevati, da se varuje iu pospešuje poljedelstvo pri trgovinskih pogodbah. pri izvažanju poljedelskih pridelkov, posebno živine, z dobrimi napravami proti kužnim boleznim, z zadostnimi prometnimi sredstvi in ugodnimi tarifi. Pospeševati se mora živinoreja, posebno konjereja, organizacija zadružništva, izboljšanje zemljišč, nujne uravnave vodà itd.
Da pa dobe kmetje novo veselje do dela in se jim zagotovi obstanek, morata vlada in parlament najpreje poskrbeti, da se polagoma znižajo in odplačajo kmečki dolgovi. Preurediti se morajo davčni, pristojbinski iu bram-beni zakon primerno kmečkim razmeram. Ustanoviti se mora državna zavarovalnica /a delavce, posle in kmečke posestnike za starost, onemoglost in nezgode. Preprečiti se morajo karteli, ki so škodljivi poljedelstvu.
Posebno važno jc tudi, da bode nova pogodba z Ogrsko varovala avstrijske koristi sploh, zlasti pa poljedelske. Pospeševati se mora kmečki pouk. posebno v nadaljevalnih šolah na deželi. Kmečki stan tvori šc vedno nad polovico prebivalstva. Zato jc dolžnost države, da podpira poljedelstvo, ki ie nicn najmočnejši steber. Podpirati pa se morajo tudi obrt. industrija in trgovina, da se sploh izboljšajo razmere v državi in socialna demo kraciia izgubi tla za svojo agitacijo.
To jc namen proste kmečke zveze, v Kateri so sc združili poslanci vseh strank in na rodnosti, da združeni in edini zatgovarbio vse želje, zahteve, predloge in nasvete v korist poljedelstva.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V ZBORNICI.
2c zadnjič smo pojasnili homatije, ki mi nastale vsled poslovnega jezika. Sedai su pa Cehi v bistvu sprejeli to, kar nasvetuje vlada in siccr: »Vsaka interpelacija in samostojni predlog se objavi v zapisniku v izvirniku in v nemškem prevodu. Vsak poslanec sme govoriti v svojem jeziku. Ako govornik sam izroči predsedniku nemški prevod svojega govora, objavi sc ta prevod v zapisniku, kakor je bilo že enkrat v navadi. Ako pa poslanec ne izroči prevoda predsedniku, pride v zapisnik le vsebina govora, katero preskrbi poseben uradnik. To bi veljalo sedaj le za češke poslance. Toda isto pravico bodo morali zahtevati ostali nenemški poslanci. — Predsedstvo je že sprejelo italijanski predlog, ki pride v izvirniku in v avtentični nemški prestavi v stenografski zapisnik.
Ccški radikalni poslanci izjavljak>. da so Cehi v jezikovnem vprašaniti v parlamentu pogoreli. Vlada, katero sestavljata tudi dva češka ministra, je češke zahteve odklonila. Češki radikalci ne prevzamejo nobene odgovornosti za delovanje skupnega češkega kluba. Baje je vsled tega omajano stališče češkega ministra-rojaka Pacaka in se kot njegov naslednik imenuje Začek. Sploh je, kakor govore, češki klub pred razpadom, ker agrar-ci niso zadovoljni z Mladočehi.
KAKO POZNAJO SOC. DEMOKRATI KMEČKE RAZMERE.
Pri proračunski razpravi je govoril tudi soc. demokrat Beer. Med njegovim govorom, je nastal velik krik, ker je Beer po krivici razjezil agrarce s trditvijo, da so plače kmečkih delavcev in poslov vedno enake. Poslanec Beer gotovo ni še nikdar pogledal v kmečko hišo, ker trdi tako budalost. Saj so se vendar plače kmečkih delavcev v zadnjih dvajsetih letih povišale več kakor za sto procentov,
I;ik<> da kmet s svojimi rednimi dohodki poslov /e več plačevati ne more. Ce pa premož-miši posestniki še zmorejo plače, pa delavcev nt. dobe. — Čudimo se. kako ie moglo toliko strijskih kmetov zaupati takim poznavate-iieiii kmečkih razmer kakor so socialni demokrati!
TROZVEZA.
I/ oficijelnc strani se poroča, da zveza med Nemčijo. Avstrijo in Italijo traja do leta 1914. Ruski list »Novoje Vrenija« trozvezo ve ostreje napada nego dvozvezo in pravi, da trozveza služi edinole Nemčiji, ki je sedaj posebno zadovoljna s podaljšanjem trozveze.
POSLANEC WOLF — PROTI »SVOBODNI SOLI.«
Zanimivo je, da se je pri proračunski razpravi celo poslance Wolf odločno izjavil proti svobodni šoli«. Rekel je, da krščanski in ju-dovski otroci pač ne smejo biti v šoli skupaj pomešani. Iii Wolf gotovo ni klerikalec, kar nai si zapomnijo slovenski in drugi zagovorniki »svobodne šole«.
HRVAŠKO-OORSKI SPOR.
Bivši hrvaški podban Nikolič ie v ogrski magnatski zbornici protestiral proti Košuto-vetuii nasilju. Košut je dejal, da ni izvršil nasilja. ampak da se pravice Hrvatov hočejo razširiti, ker bo vsak železničar moral v občevanju znati tudi hrvaški. Nato so hrvaški člani niagnatske zbornice zapustili dvorano, večina ie sprejela železničarsko predlogo.
HRVATI.
Hrvaško-srbska koalicija naglaša v svo-icm manifestu pred vsem sledeče: I. Hrvaški poslanci bodo v ogrskem državnem zboru nadaljevali jeseni obstrukcijo, dokler ne odloči o nadaljnent postopanju hrvaški sabor. 2. Hrvaška koalicija se bo borila proti uvedbj ma-žarskega uradnega jezika na hrvaških železnicah in proti eventualnim nezakonitostim skupne vlade in bana z vsemi ustavnimi sredstvi. 3. Hrvaška koalicija se ne čuti več vezano nasproti Ogrski, kateri je svojčas obljubila. da se ne bo dotikala državnopravnih vprašanj, ampak bo odslej delala na to, da se nanovo tirede razmere med Ogrsko in Hrvaško na stališču enakopravnosti.
Ogri pravijo, da v prihodnjem državno-zhorskcni zasedanju hrvaških govorov sploh ne bodo zapisovali v stenografičnem zapisku, ker nagodba pač dovoljuje hrvaškim poslancem govoriti hrvaško, ne določa pa ničesar o nrotokolaciji govorov.
MANIFEST STARCEVICANSKE STRANKE.
Starčcvičanci so izdali proglas na hrvaški narod, v katerem izvaiajo: Vlada bana Rakodcaja ie neustavna, ker temelji na najdbi iz leta 186S, katere pa starčevičanska stranka prava ne priznava. Ta nagodba je kriva, da je vsaka vlada tudi protiparlamen-turna, da je hrvaška uprava preplavljena od tujcev, da je Hrvaška gospodarsko propadla i" da sta Reka in Medmurje Hrvaški odvzeta.
Manifest sc obrača tudi proti sedanji hrva-s-ki večini, ki je resolucijonaška. Reška resolucija stoji na nagodbi in je največja nesreča 'a narod. Končno apelira manifest na hrvaški narod, naj se odloči za politiko starčevima nsk e stranke in se jame boriti za popolno samostojnost kraljestva hrvaškega ter presne vsako vez z Ogrsko.
RUSIJA.
»Novoje Vremja« še vedno napada Erancijo, posebno francoskega poslanika Bo-
parda, ker jc imel zveze s poslanci dume ter ministru Izvolskemii dajal netaktne nasvete.
Ruski car je baje popolnoma pod oblastjo dvorne katnarile in v Peterhofu kar mrgoli pravoslavnih menihov »čudodelcev«, ki carju prorokujejo in ga vnemajo za »sveto samo-držtvo«. — Črne stotnije, organizirane od »pravih ruskih ljudij« vladajo po svoje. Sto-lypin je nasproti njim brez moči. V Odesi preiskujejo črne stotnije ljudi na cesti, jih pretepajo, morijo, ne da bi policija kaj proti temu storila. Na drugi strani so pa nihilisti sklenili volitve za tretjo dumo bojkotirati in uganjati neusmiljeni terorizem.
OBTOŽBA PROTI STESLJU.
Obtožnica proti generalom Steslju, Fo-cku, Reusstt in Smirnovu.
Proti Steslju se navaja sledeče: Vmešaval se je v delokrog Smirnova, dajal povelja proti poveljem Smirnova. ni skrbel za dobavo živil, sestavljal neresnična poročila. Carju je javil, da manjka streljiva. dasi ga je bilo dovolj. Predal je utrdbe, ne da bi jih branil in ni sledil svojemu moštvu v ujetništvo. Smir-iiov je obtožen, da ni pokazal dovolj energije, da bi preprečil zločinska dejanja Steslja, Fo-cka in Rettssa.
AERENTHAL-TITTONI.
Avstro-ogrski minister Aerenthal in Tit-toni sta se sešla v Desiti, kjer sta se pogovarjala o politiškem položaju in o vprašanjih, ki so v interesu Avstro-ogrske in Italije. Baje se popolnoma vjemata. Podlaga tega sporazuma je vzdržanje ravnotežja dosedanjega stanja, uspeh pogovora pa se nanaša tudi na vse slučajnosti v prihodnjosti Nato sta se ministra podala v Turin, odtod sta se pa šla poklonit italijanskemu kralju v Rakonižiju.
Italijanski kralj Viktor Emanuel se je z Aerenthalom pogovarial celo uro in sicer o istih stvareh, o katerih sta se poprej v Desiu sporazumela Aerenthal in Tittoni.
SRBIJA.
Nekateri listi so poročali, da srbski kralj Peter namerava odstopiti in se povrniti v Ženevo, kjer ima precej premoženja. Oglasili so se že trije kandidatje za srbski prestol, a vsem trem se upira trozveza in Rusija. Kralja Petra zato nihče več ne mara, ker je neodločen in igrača v rokah Pašičevih in Aleksandrovih morilcev. — Vendar jc ministrski predsednik Pašič iziavil, da je na Srbskem nezadovoljnih samo nekaj polkovnikov, katerim kralj ob svojem godu ni podelil reda sv. Save in ki so zato prosili za vpokojenje. Rekel je, da med mlajšimi častniki ni upornega gibanja, da ni ministrske krize in da so povoljna trgovinska pogaianja z Avstrijo.
FOTOORAFIRAL OA JE IN PRAV DOBRO ZADEL.
Koga? »Značajnega« nemškega zaveznika - »Slovana« Hribarja! — Kdo pa? Socialni demokrat Nemec. - In kako? Tako-le: »Poslanec Hribar je dejal (v državnem zboru), da ie on kot liberalec za splošno in enako vo-livno pravico, a da se boji, da bi zmagali PO-tem »reakcionarci«. torej »klerikalci«. Mi socialni demokratje se tega ne bojimo, nam je odkrit, pošten boj proti klerikalcem mnogo ljubši nego zahrbtna neodkritosrcnost liberalcev ki niti liberalni niso, ali ki so liberalni santo toliko, kolikor je to koristno za njihov žep Ce pa gre za pravice ljudstva, so trmoglavi reakcionarci, veliko bolj reakcionarni
kakor klerikalci!« . , , . .
Kakor se kaže, socialni demokratje veliko bolj poznajo tega agenta, kakor naši bra-
tje Hrvatic, dasi se ti v istem klubu še vedno sol tičijo v cekinasti svetlobi zavrženega in za-tajenega Hribarjevega liberalnega programa!
DR. LAGINJA ZA — HRIBARJEV MANDAT V ZVEZI Z JUDI IN SOC. DEMOKRATI.
Poslanec Laginja, ki jc nekdaj kot politik užival splošno spoštovanje slovenskega ljudstva, je zašel v družbo judov -in socialnih demokratov, da bi rešil Hribarjev mandat. Temu možu torej ni dosti, da je zaradi ljubljanskega agenta razbil hrvatsko-slovensko edinost — hotel se je ponižati še tako daleč, da je kot judovski in socialnodemokraški kandidat prišel v poštev kot branitelj 'iberalnih ljubljanskih volitev z dne 14. in 23. maja. Med slovenskimi poslanci je bil samo Hribar tako grdo izvoljen, da se je moral vložiti protest proti tako »pošteni« izvolitvi. Za ta protest ie bilo treba v. legitimacijskem odseku izvoliti poročevalca. »Slovenski klub« je gledal samo ua to. da pride poročilo v čisto nepristranske roke; zato je dr. Benkovič predlagal ital. kršč. soc. Bugatta, ki dobro razume slovenski. Toda glej: oglasi se socialni demokrat Per-nerstorfer iu predlaga — dr. Laginjo! No, po volitvi se je pokazalo, da je imel dr. Benkovič za svoj predlog slovansko večino odseka, dočim je dr. Laginjo volilo devet socialnih demokratov. znani baron Hock in jttd Stand, dva liberalna Ceha in pa Laginja satu. Ko ie Laginia videl, da ie v ti pisani družbi tako imenitno propal, je baje zanirmral besedo »škandal«. Res je škandal za Laginio pa tudi za socialne demokrate, ki so ua shodih toliko vpili proti volivnim sleparijam ljubljanskega magistrata, sedaj pa višji sodrug Pernerstorfer rešuje agentov mandat! — Komedija ie vedno večja: na eni strani ie šest hrvaških duhovnikov — na drugi strani pa nemško-na-cionalni Pernerstorfer in jud Stand! Pa ia ui Hribar tudi judom in socialnim demokratom kaj podpisal, da Laginia še zato ne ve?! Pri takih mavričastih značajih kakor je Hribar, ie pač vse mogoče. —
ALI SO NAŠI POSLANCI RES »OSAMLJENI«?
Hribar z brezobzirno smelostjo v »Narodu« pripoveduje, da so naši poslanci v »Slovenskem klubu« takorekoč brez veljave 111 koliko več pomena ima tisti klub. katerega obsevajo žarki Njegove cekinaste svetlosti. — Pogleimo, če ie res. Legitimacijski odsek, ki potrjuje volitve vseh poslancev, stoii v ospredju v državnem zboru; in v tem tako važnem odseku je dr. Šusteršič voljen z veliko večino za predsednika proti socialnemu demokratu. In ravno v tistem trenutku, ko ic Hribar lagal o naših poslancih, da so osamljeni, ie dobil dr. Laginja. ki ga je predlagal socialni demokrat Pernerstorfer. 14 glasov; dr. Bugatto pa, ki ga je predlagal dr. Benkovič za poročevalca o Hribarjevi volitvi, 25 glasov. Hribar si torej lahko zračuna svoj upliv! — Dodajmo še eno dejstvo: kat. narodni klub čeških poslancev je sklenil stvoriti s »Slovenskim klubom« skupno parlamentarno komisijo in je vanjo poslal dr. Hrtibana, dr. Myslivca, Stojana in Silingerja.
Koliko stane vozni listek od zemlje do solnca?
Neki Atncrikaiiec je za šalo izračunil, koliko bi stala voznina po železnici od zemlje do solnca. Popotnik v tretjem razredu bi moral plačati za vozni listek 930.000 dolarjev. Po tarifu avstrijskih železnic bi plačal zanj 6 milijonov kron. Vožnja bi trajala — ako prevozi vlak vsako uro 60 kilometrov — nič manj nego 2,500.000 ur ali 104.166'/« dni ' ali 285 in pol leta.
Usten
Večerni zvon.
Spisal Konrad K (i ni m e I.
Bilo ie v sredi tridesetih let 19. stoletja. V nizki, poltemni sobici je sedelo deset od glave do peta oboroženih mož. Na mizi je stala velika, pletena steklenica vina. Možje so govorili po tiliem med seboj, eden izmed njih pa je stražil ob vratih. Ako povemo bralcu, ki nekoliko pozna zgodovino, da se je ta dogodek vršil v Madridu, glavnem mestu Španije, potem že sluti, kdo so bili ti možje in kake namene so imeli. Takrat so se namreč dvignili v deželi veleizdajalci, ki so hoteli pridobiti za svoje hudobne naklepe tisoče in tisoče mož in mladeničev, ki bi se uprli kraljici. Uporniki so se imenovali »progresisti« (na-prednjaki) ali »eksaltadi« (radikalci). Kakšne namene So imeli, spoznamo iz tega, da je bilo vse njihovo soraštvo in ves njihov boj naperjen proti cerkvi in duhovščini, zlasti proti menihom in samostanom. Njihov program je obsegal poleg »svobode« in »napredka« tudi izgnanie jezuitov, odpravo samostanov in ugrabljenje cerkvenega imetja. Javno so branili društva prostozidarjev, ki só bila prepovedana. Tudi so sklenili, da postavijo za bodočega ministrskega predsednika nekega ju-da. ki je obogatel po nečednih borznih špekulacijah. Vsako sredstvo jim je bilo dobro, da bi le ljudstvo pripravili k uporu; razširjali so najostudnejše laži proti cerkvi in duhovščini. Saj je to najlažji način, s katerim se more trgati ljudstvu vera iz src.
»Naša stvar stoji izvrstno,« je poročal eden izmed desetorice; »ljudstvo se zbira tru-rnoma v naših vrstah in najboljši pomagač naš je — kolera. Ves svet veruje, da so farji, zlasti jezuitje, zastrupili vodnjake in da odtod prihaja bolezen. Posebne liste imamo napolnjene s temi novicami in jih širimo po celem svetu. Naši agentje dele denar med sirote in vdove, zraven zinejo par pikrih besed o farjih in o kloštrih. ljudstvo postaja divje od jeze. in vsi komaj čakaio onega trenotka, ko bomo vse menihe požgali ali postrelili.«
»Čudovita sreča za nas!« zakliče drugi izined navzočih s svetlimi očmi; »najprej suša po poljih, in nato lepa kužna bolezen v stanovanjih »nižjega« ljudstva. Sreča sama množi naše napredne vrste. Kmalu nas bo toliko, kakor kobilic po polju.«
»Živela lakota, živelo uboštvo, živela kolera!« zakliče tretji in izprazni kozarec do dna.
Njegov sosed, mlad lepoličen mož, se pomakne ob teh grozovitih besedah nehote nekoliko v stran; nemirno mu tolče srce. In z drhtečim glasom vpraša:
»Kdaj pa naj se zgodi pravzaprav vse to?«
Predsednik ogleduje nekaj časa popir, ki leži pred njim, položi ga nato na mizo in odgovori mirno:
»Še nocoj!«
»Dobro!« mu pritrjuje vsa družba.
Nato nadaljuje predsednik:
»Še nocoj bodo pogoreli štirje samostani in upajmo, par ducatov jezuitov, frančiškanov in drugih farjev se bo odpeljalo v nebesa. Razdelili se bomo; jaz in Diego greva k samostanu jezuitov, ti, Fernan« — s temi besedami se je obrnil na mladega, lepoličnega moža — »obiščeš v imenu svobode in napredka frančiškane, vi štirje pa našuntajte ljudstvo proti bogatemu samostanu San Domingo v Agostini!. Naši agentje nam bodo privedli posamezne trume, in te se bodo združile v mogočne čete. Da se bo vse zgodilo
naenkrat, zato zapovem, da takoj, ko pozvoni Ave-marija, udarimo na samostane. Do tedaj še manjka poldrugo uro. Proti polnoči se snidemo, če se ne pripeti kaj posebnega, zopet na tem mestu. Basta!«
»Prosim besede!« se oglasi Fernan. »Ali bi ne bilo boljše, da bi počakali toliko časa, da po vseh cerkvah že odzvoni Avcmarijo?«
»Čemu?« zarohni predsednik; »ali si praznoverec ali si strahopetnež?«
Zaničevalen smchljej ie bil prvi odgovor Fernanov. Nato dč:
»Ljudstvo je še praznoverno; preveč je navajeno na molitev k Mariji in dušam v vi-cah, ko se večerni zvon oglasi raz zvonike. Pusti ljudstvu, naj odmoli »angelj Gospodov«, in potem ga popelji v boj; drugače bo ljudstvo vse zmešano. Ko potihne zadnji zvok večernega zvona, potem pričnimo govoriti mi, potem naj zazveni klic po vseh cestah in ulicah, in to bo ljudstvu dalo pogum; tovariši, ali ni to tudi vaše mnenje?«
Tovariši so pritrdili Fernanu in predsednik se je vdal.
Neko posebno čustvo se je polastilo vseh zarotnikov, ko so se hoteli raziti.
»Rad bi vedel, kaj te ie nagnilo, da si stavil tak predlog,« vpraša nekdo Fernana.
Ta odgovori mirno:
»Hotel sem pustiti menihom, ki moraio nehote nocoj v večnost še časa, da molijo zase in za duše v vicah. To dovolijo vsakemu hudodelcu, predno ga usmrte, čeprav ra-belj veruje ali ne na Marijo in na duše v vicah.«
Fernanov tovariš se ie začudil; pri sebi je tiho zainrmral besede: »Ti še nisi popoln mož-naprenjak.«
Poldrugo uro pozneje je stotero zvonov preko mesta zazvonilo Ave-marijo; vsi glasovi so svečano klicali ljudstvu, naj moli k svoji Materi nebeški in nai se spomni tudi duš svojih rajnkih, ki trpijo v vicah. Kdor je veroval, ie molil k blaženi Devici, in spomnil se je tudi trpečih bratov in sester na onem svetu.
Vihra se ie začela. Tuintam se je dvignil rdeč plamen proti mračnem nebu. Zagospodovala je »svoboda« z umori, požiganjem in ropanjem na Bogu posvečenih mestih. Še enkrat so zadoneli zvonovi, vojaštvo je hitelo po cestah, salve so pokale; dolgo je divjal boj med državno močo in uporniki. Ko je odbilo polnoči, ie že ležalo sto in sto uklenje-nih upornikov po ječah, in vojaki so jih strazili z nabitimi puškami. Seli na konjih pa so hiteli proti gradu La Oranja, kjer je stanovala kraljica, da dobč povelje, kako naj se sestavi vojaško sodišče, kako naj se obsodijo uporniki.«
Dva dni pozneje je bil Fernan obsojen k smrti. Ako bo sodba potrjena, potem bo nesrečnež čez tri dni ustreljen.
Soprogi Fernanovi je bilo dovoljeno, da obišče svojega moža, ki je bil z^prt v posebni celici. Bila je nedolžna in pobožna žena. Zi-vela je le za Boga in za svojega ljubljenega moža. Prav nič ni niti vedela, niti slutila o spletkah, v katere je bil zamotan Fernan. Ko ga je videla tiklenjenega v verige, je zavpila z rezkim glasom in je omahnila. Njena bolest je bila brezmejna. Kako srečno sta živela skupaj s tremi otroki, dokler ni prišel oni nesrečni »prijatelj«, ki je zapeljal ubogega, lahkovernega Fernana. Dajal mu je v roke brezbožne spise, vodil ga je v uporna in skrivna društva, dokler ga ni zapeljal tako daleč, da je postal član njihovega odbora. Večkrat je čutil pekočo vest, ali strah pred zaničevanjem tovarišev ga je vedno zadržaval na krivih potih. In sedaj — konec njegovega krivičnega življenja! Postal je zločinec, upornik — čeprav si še ni omadeževal rok z ne-
dolžno krvjo, — In sedaj bo umrl kot izdajalec domovine. Njegova družina bo osirotela brez očeta, bijfez varstva. Kako ga je bolela nenadna ločitev od ljubljene žene in od otrok ! V divjem obupu je gledal obličje svoje soproge, trde verige na rokah, prazne stene v temni ječi.
»O ljube, uboge duše v vicah. prosite, molite za Fcrnana!« zakliče naenkrat žena kakor po božjem navdihnjeniu; »izprosite mu usmiljenja pri Bogu! Vse življenje se vam bom zahvaljevala s svojo ubogo molitvijo — ah, rešite mi s svojo priprošnjo ljubega moža! — O Bog, o Bog, reši me v težavi!«
Oloboko je pretresla Fernana molitev drage soproge. Sklonil se je k njej in jo je dvignil kvišku. V nežne oči ji je gledal in jc presrčno govoril gorke besede: »Ljuba, ne žaluj preveč! Saj moramo vsi umreti. Vdajva se popolnoma v božjo voljo. Tisočkrat sem zaslužil to kazen od Boga, ker sem ga zapustil V nevredne ljudi sem stavil svoje upanje. Kako so me varovali ti »prijatelji« v nevarnosti, ko so se bližali vojaki in so kroglic žvižgale mimo mene? Zaklenili so pred menoj samostanska vrata, da bi obvarovali svojo kožo, in so me pustili brez pomoči zunaj. To je zvestoba in hvala sveta. Ah jaz sem zaslužil to: hvala Bogu. da me je pripelial do spoznama. Rad umrjetn, da se pokorim za vse hudo, kar sem zagrešil tudi proti tebi in otrokom.«
Zena ga je objela z glasnim jokom.
»In sedaj « nadaljuie Fernan, »te prosim že za eno reč. Rad bi se resno spravil r Bogom. Če bi bila božia voüa, da bi živel še nekai časa: jaz bi dokazal s svojim živiie-njem, da je resnično moje kesanje. Ali sedaj nc morem storiti drugega, kakor da skesano nripoznam svoje grehe in v ponižnosti prosim Boga odpuščaiiia. Pojdi po spovednika! Moli z otroci zame. da se popolnoma in resnično spravim s svojim Bogom!«
»O l'ubi Fernan!« zajoka žena na njegovih prsih, »kako si dober! Saj sem vedela, da nikdar nisi hotel biti hudoben. Zdaj se bo vse poravnalo. Trdno upam. da te bo rešil Bog!«
(Konec prih.)
POZOR. NAROČNIKI!
V zadnll številki smo zadai med »Drob-tinami« opozorili vse naše odiemaice. ki letos še niso poslali naročnine, naj to storé zanesljivo tekom tega meseca. Danes vnovič opozarjamo, da bomo poslali samo še 30. in 31. številko tudi tistim odjemalcem, ki lista še niso plačali, potem ilm pa brezpogojno ustavimo pošiljanje. Te dni nrejmo vsi dolžniki v posebnem pismu opominjevaini list In pa izpolnjeno položnico. Na ta način si prihrani vsak poštnino In pisarilo, ker se položnica i denariem vred htročl bllžnll pošti, pa Je v« opravljeno. Glavna stvar Je. da se to stori takoj po prelemu položnice.
Vpliv alkohola na hribohodstvo. Menihi iz samostana na sv. Bernhardu izjavljajo, da je med zmrzlimi potniki največ takih, ki so preje pili žganje, da se »segrejejo«. To jasno dokazujejo steklenice, ki jih najdejo v potniških prtljagah. Tudi znani gorski vodnik Zurbriggen, ki je hodil na najvišje vrhove v Andah ter štirinajst mesecev preživel na višinah Himalaja, trdi, da mu je bilo mogoče velike napore premagati le. ker nikdar ne pije alkoholnih pijač.
t
Domoljub 1907 _____	Stran 469
Razgled po domovini.
Duhovske zadeve. Premil. g. kne7x>škof ljubljanski se mudi sedaj na birmovanju v trebanjski dekaniji.
Srebrno mašo je daroval dné 2. t. m. kapucin o. Alojzij Slabanja, duhovnik v celovški bolnišnici iu v koroški norišnici.
Biserna In zlata maša. Dné 31. t. m. bo obhajal preč. g. Miha Tavčar, častni kanonik, dekan in župnik v Žužemberku, svojo biserno sveto mašo; dne 4. avgusta pa visokočastiti g. Anton Peterlin, župnik v Smihclu pri Novem mestu svojo zlato sveto mašo. — Iskreno in prisrčno čestitamo!
Srebrni mašnlškl jubilej je obhajal v torek, 16. t. m. preč. g. Janez Volf, župnik v Kamilici pri Mariboru. Na mnoga leta!
Petindvajsetletnih kot župnik frančlš-kanske fare v Mariboru obhaja prihodnji mesec vlč. o. Kalist Heric. Krasna bazilika je njegovo delo, kjer se ravno sedaj stavita nova umetno izdelana oltarja sv. Antona in sv. Pillimene.
Umrl je pretekli teden v Radečah pri Zidanem mostu vpokojeni župnik č. g. Janez Zagorjan. Pokojnik je bil rojen dné 5. decembra 1842 v Postojni in bil posvečen v mašnika leta 1865. Služboval je potem kot kaplan v Dragatušu, v Rovtah, Senožečah, bil 12 let kaplan in beneficijat pri Sv. Petru v Ljubljani, od leta 1887. pa župnik v Radečah pri Zidanem mostu. V jeseni leta 1905 je stopil v stalni pokoj, katerega pa ni dolgo užival. K pogrebu, katerega je vodil č. gosp. dekan Matej Rihar, je došlo 18 gg. duhovnikov. Navzoči so bili razven enega, ki je bil zadržan vsi njegovi gg. kaplani. Veličastni pogrebni sprevod je pričal, kako spoštovan in ljubljen je bil rajni gospod župnik, ki naj počiva v miru!
š Nove maše v lavantinski škofiji bodo Imeli letos sledeči čč. gg.: Rajmund Bratanič 11. avgusta, govoril bode gospod kanonik Dobrove; Cepuder Mirko 4. avgusta pri Sv. Jakobu v Ljubljani, govori stolni vikar Po-tekar; Grošelj Mihael 4. avgusta v Železnikih, govori selški kaplan Bajec; Mart. Kram-berger 11. avgusta pri št. Lenartu, govori dekan Jurčič v Vozemčah; Janko Schiller dné 4. avgusta v Skočidolu; Martin Tomažič dné 28. julija pri Št. Lovrencu, govorita slovensko kaplan Tomažič in dekan Vollmeier nemško; Ivan Vedečnik 18. avgusta v Konjicah, govori dr. Ivan Janšič iz Žalca; Ivan Atelšek 18. avgusta v Ljubnem, govori kaplan Kavčič; Ivan Bopovič 4. avgusta v Artičah, govori profesor dr. Medved; Jožef Pačnik dné 4. avgusta v Žalcu, govori župnik Dekorti; Jernej Podpečan 11. avgusta v Galiciji pri Celju, govori ljubljanski kurat Flis; Ivan Sketa 11. avgusta v Braslovčah, govori kanonik Bohinc; Jožef Toplak 25. avgusta pri St. Lovrencu, govori župnik Rotner.
V pokoj bo stopil vodja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu g. Rihard Dolenc.
»Gospodarska zveza« je imela pretekli teden občni zbor. Iz poročila načeistva je razvideti, da je štela koncem 1. 1906 464 članov in 68 zadrug. Sprejelo se je več primernih predlogov, katere bo skušalo vodstvo »Zveze« izvesti. Jako umesten je bil predlog g- Škerla, naj bi vlada dala »Zvezi« na razpolago potovalnega učitelja. Več v »Narodnem gospodarstvu«.
Surovosti socialnih demokratov. Tudi naši socialni demokratje so ob zadnjih držav-nozborskih volitvah ponavljali slepilni klic
»\era je zasebna stvar posamnika«. Ze ope-tovano smo izjavili, da socialno demokratična stranka vara s tem klicem ljudstvo, saj je znano, da ie ta stranka strupena sovražnica vsakega verskega pojava. Sijajen dokaz za to trditev našo nam pojasnjuje dogodek, ki se je pred dvema tednoma dogodil v lnomostu na Tirolskem. Poroča se o tem: »Okrog pol 12. uri ponoči prišlo je iz neke gostilne več socialnih demokratov z nekaterimi dvomljivimi ženskami. Ta druhal se ie takoj spravila na neki križ, ki jc visel na hiši nasproti dotične gostilne. Letali so s križem po Dvornih ulicah sem in tja, zasramovali in preklinjali sveto razpelo. Slednjič so vrgli med pre-klinjevanjcm in pljuvanjem križ po ulici. Zopet ga pobere eden izmed teh lopovov in ga vihti proti svojemu sosedu rekoč: Ali te hočem s tem 1.....pobiti na tla? Bila je to
bogokletna beseda, katere ne moremo tu zapisati. To grozno početje je trajalo dalje časa. Konečno je prihitelo več oseb na kraj razgrajanja. Neki oštir jim je vzel križ. Prišla je tudi policija, ki je prijela zločince. Vsa stvar pride pred državnega pravdnika..« Taka je torej vera socialnih demokratov. Slovenski kmet, ne bodeš li z največjim ogorčenjem obrnil hrbet tej stranki, kadar se ti pride ponujat!
Občinski svetnik ravnatelj Šubic je odložil odborništvo v mestnem svetu ljubljanskem. Pričakovati je, da stori taisto tudi dr. Triller.
Uboji. V kratkem času sta bila v Trstu umorjena dva izvoščeka in sicer najprvo ko-čijaž Praznik in sedaj Anton Mogorovič. Oba sta bila ustreljena od neznanih zločincev, katere policija marljivo zasleduje. Uboji so zadnji čas v Trstu kar na dnevnem redu.
Velike nevihte so divjale zadnji čas po raznih krajih po Dolenjskem in po Notranjskem. Po Notranjskem je toča uničila mnogim posestnikom vinograde in poljske pridelke, ravno tako tudi po nekaterih krajih Dolenjske. Upamo, da bodo naši vrli državni poslanci iz-poslovali podpore za ponesrečene kraje.
Izgubil se je vodja ljubljanske gluhonem-nice g. Pianecki. Odšel je po končani šoli z doma. ne da bi se bil vrnil. Bati se je, da se mu je pripetila kaka nezgoda.
V Ormožu so sklicali liberalci shod, na katerem so hoteli neznačajnega dr. Ploja oprati. Prišlo je mnogo pristašev »Kmečke zveze«, ki so obsodili postopanje dr. Ploja na Dunaju in ga poživljali, naj odloži svoj mandat. Liberalci, na čelu jim dr. Omulec so odobravali postopanje tistega Ploja, katerega so malo preje pri volitvah najgrje napadali in mu postavili protikandidata. Kaj si neki misli sedaj g. Zadravec, ki je kandidiral proti Ploju, ko vidi neznačajnost liberalcev!
Iz Št. Jakoba v Rožu, 14. julija. Slav-nost pri polaganju temeljnega kamna za »Narodno šolo« je bila velikanska. Več tisoč je bilo ljudstva. Stavbišče za šolo v Št. Petru ježi krasno. Prošt Einspieler je imel pontifi-kalno mašo. Goste ie iskreno pozdravil domači župnik, duša podjetja. Einspieler je izvrstno govoril o pomenu verske šole, poslanec Grafenauer o narodni šoli. Pri koncertu so izvrstno peli koroški pevci, pevci iz Gorice in mnogoštevilna »Kranjska čitalnica«.
Zadružna zveza ie v zadnji odborovi seji izvolila za predsednika dr. Ivana Ev. Kreka, za prvega podpredsednika g. Vrsaloviča, za podpredsednika g. Jos. Šiška, v načelništvo
so še izvoljeni g. Gorišek, dr. M. Laginja, dr. E. Lampe, A. Belec, M. Kump. Načelstveni ìavnatelj je dr. V. Pegan.
Toča na Trški gori pri Novem mestu. Dné 7. t. in. popoldne je toča veliko vinogradov popolnoma, druge deloma uničila. Tudi 9. t. m. je zopet med dežjem toča padala. Debela je bila kakor veliki orehi. Ljudje pravijo, da je toča mnogo vinogradov »gladko« pobila; »kar gladko«, to je ljudski izraz. Malo poprej na zeleno cepljene trte so tudi popolnoma uničene. Poškodovani so vinogradi ne le za to leto, ampak tudi za prihodnje. Marsikateri vinogradnik bi bil pridelal 150 veder vina, zdaj bo pa komaj 10 veder; drugi zopet 60 veder in sedaj pol vedra, itd., in vinograd, majhna njivica in hišica, je velikokrat edino premoženje mnogoštevilne in še zadolžene rodovine; lahko si potem mislimo, kako je takim ubogim ljudem pri srcu. Treba bo zopet streljati, in sicer iz več postaj; veliko ve-ščakov in meteorologov je za streljanje, tudi Amerikanci še vedno streljajo proti toči.
Oreh je vendar občutljivo drevo; huda zima pa mu ni škodovala, ampak orehova drevesa so letos izvanredno polna; drugega sadja bo pa na Dolenjskem malo.
Prva pomoč po toči prizadetim vinogradnikom novomeškega okraja. Kakor že znano, je toča pretečeni. teden razne vinograde v novomeškem okraju tako stolkla, da bodo nekateri vinogradniki ob ves vinski pridelek in, če ne bodo sedaj s potolčenimi trtami pravilno ravnali, bo še prihodnje slabo za rod. Predvsem se morajo sedaj take trte dobro poškropiti, ker drugače jih peronospera močno napade. Ker pa mnogi vinogradniki nimajo potrebnih denarnih sredstev niti za ga-lico, je deželni odbor kranjski dovolil iz lastnega nagiba znatno vsoto za nakup modre galice v svrho brezplačne razdelitve med revne vinogradnike prizadetih občin novomeškega okraja. Ta navidezno mala pomoč prinese vinogradnikom na tisoče in tisoče kron koristi.
Novo pevsko društvo. V Mirnem, politični okraj Gorica so osnovali novo društvo: »Mladeniško pevsko društvo Slavček«.
Prostovoljno gasilno društvo v Stobu pri Domžalah obhaja obletnico svoje ustanovitve dné 4. avgusta t. I. z vrtno veselico. Zanimivi spored objavimo pravočasno.
Novo gimnazijsko poslopje v Rudolfovem. C. kr. naučno ministrstvo se je odločilo za zidanje novega — prepotrebnega — gimnazijskega poslopja, a pod pogoji,- ki so jako težki za občino: prostor poleg vile gospe Bevčeve naj dà občina zastonj, naj napravi do poslopja novo cesto ter prispeva k zgradbi s 50.000 K. Dné 26. junija je občinski odbor sprejel vse te pogoje ter tako zagotovil novo gimnazijsko poslopje v ne predolgem času.
Šola za pletarstvo In vrborejo v Radovljici. C. kr. ministrstvo za uk in bogo-častje je z odlokom z dné 21. junija 1907, št. 22.935, ustanovilo v Radovljici na Gorenjskem šolo za pletarstvo in vrborejo. Pouk se prične s 1. septembrom t. 1. in se bo vršil v prejšnjem poslopju ljudske šole, katere prostori so namenu zelo prikladni. Prostora je za 50 do 70 učencev. — Razpis za obisk tečajev se razglasi v kratkem.
Nov zakon za zaščito izseljencev. Dunajski listi poročajo, da je v ministrstvu za zunanje stvari pripravljen načrt novega zakona v zaščito izseljencev. Ta načrt se predloži
zt ornici na jesen. Sestavljen je na isti podlagi. na kateri ie bil oni pred leti, ki ga je b>'a piedi« žila vlada, o katerem se pa ni razpravljalo. V novem načrtu so vzete v ozir tudi reforme industrijalnega zakona.
Svarilo pred izseljevanjem v Argentinijo. Ministrstvu za notranje zadeve se je sporočilo, da sc je izseljevanje iz avstrijskih dežela v ArgentiuijO I. 1906 znatno pomnožilo. Temu je vzrok velika agitacija potujočih agentov in tvrdke Mislerjeve v Bremnu, ki preplavlja naše kraje s kričavimi reklamnimi prospekti. Cesto se tudi dogaja, da se izsel-niki, ki nameravajo iti v Severno Ameriko, skušajo v Bremenu pregovoriti, češ, da jih Združene države bržkone zavrnejo, da potem odpotujejo v Argentinijo. Položaj avstrijskih naselnikov v Argentiniji pa ni bil in ni ugoden. Najbolje se godi onim, ki si morejo kupiti kos zemlje, da jo potem obdelujejo in nekaterim rokodelcem, ki imajo neposredni stik s poljedelstvom. n. pr. kovači, ključavničarji, tesarji, kleparji in zidarji. Obupne pa so razmere navadnih delavcev in dninarjev in je vsled tega strogo svariti pred izseljevanjem v Ameriko.
Novo društvo. Slov. katol. izobražev. društvo so ustanovili na Selcih pri Sunibergu v novomeškem okraju. Pravila je vlada že potrdila.
Perilo se podraži. V Plznu so se te dni
zbrali vsi fabrikantje perila za moške ter so sklenili, da vse te izdelke še tekom julija |xi-tlraže za 11) odstotkov.
Za po toči oškodovane posestnike v občini Črni vrh, pol. okraj Logatec na Kranjskem in po krajih in vaseh Strmca, Terkov grič. Hribsko polje, Močilnik, Bela, Sreči Pozor, Na Kotlji, Stara Vrhnika, Ravnik, Bu-tajnova, Vrhnika proti Verdu iu Zaplana v \ rhiiiskem sodnijskem okraju, kjer je uničila v soboto toča vse poljske pridelke, je vložil že \ ixinedeJjek državni poslanec Josip Gost rinčar v državnem zboru nujni predlog, da naj država prizadetim posestnikom dovoli uspešno državno podporo.
Toča na Krasil. Dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne bila je v občinah Dutovlje, Tomai, Kopriva, Skopo, Avber precej velika toča, ki je povzročila ubogim kmetom znatno škodo. \ Avberški občini, posebno v Ponikvah, posekala je vse od kraja. V ostalih občinah vzela je četrtino oziroma polovico poljskih pridelkov.
Lmrla ie na Dunaju v soboto, dné I J. julija, gospa Josipina Strahovnik, soproga bivšega predsednika in sedanjega častnega člana »Straže«, gospoda Alberta Strahovnik. Pogreba v ponedeljek popoldne se ie udeležilo zastopstvo »Straže«-in mnogo prijateljev ter znancev spoštovane Strahovnikove družine. Naše iskreno sožalje!
Sadna letina ne bo letos tako slaba, kakor se je pred časom pisalo. Cujemo, da so jablane v škofjeloški okolici dobro obložene.
Knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ogledal si je nedavno društvene prostore društva »Dobra gospodinja v Spodnji Šiški««. Petinšestdeset otrok obiskujočih otroški vrtec tega društva, pozdravilo je Prevzvišenega z lepo Marijino pesmico, posebej pa še šest otročičev z dcklamacijo. Iz šivalne šole bilo je navzočih 25 deklet, izmed katerih sta tudi dve pozdravili Prevzvišenega. Priproste besede iz čiste duše napravile so neizbrisen vtis. Da se je sprejem v takem redu vršil, je zasluga voditeljice zavoda požrtvovalne gospe grofinje Gabrijele Auerspergove ter vestne, izkušene in neumorno delujoče vrtnarice gdč. Avguste Ci-moliniieve. Prevzvišenemu poklonil pa se je
tudi društveni odbor z načelnikom nadučite-ljem g. Anton Javorškom. Prevzvišeni ogledal si je potem društvene prostore celeg3 zavoda. V šivalni dvorani razpostavljena so bila krasna šivalna in umetno vezalna dela. katera so izvršila to šolo obiskujoča dekleta. Po končanem ogledu zahvalil se je društveni predsednik v iskrenih besedah Prevzvišenemu za obisk zagotavljajoč, da bode društvo delalo vedno v katoliškem duhu. Pohvala in priznanje našega vrhovnega dušnega pastirja. pa bode društveni odbor bodrilo k novemu plodonosnemu delu!
Srbski list o monsignori! dr. Ignaciju Žitniku. »Beogradske Novine« pišejo: »Dolgoletni slovenski narodni poslanec v avstrijskem državnem zboru iu v kranjskem deželnem zboru dr. Ignacij Žitnik, urednik ljubljanskega »Slovenca«, je odlikovan z eno najvišjih časti v katoliški cerkvi. Papež Pij X. ga je imenoval za svojega komornika. Dr. Žitnik je velik slovenski rodoljub, ki neumorno skozi leta z redko energijo neprestano dela za dobro in za napredek svojega naroda, v katerem uživa velik ugled iu spoštovanje. On jc velik slovenofil iu iskren, nesebičen prijatelj srbskega naroda, o katerem v svojem uglednem listu piše samo to, kar je najlepše. Kot Srbi in kot novinarji se radujemo tega redkega in velikega odlikovanja monsignorja dr. Žitnika, oduševljenega Jugoslovana, odličnega časnikarja in starega, uglednega parlamentarca.
Kje je volivna reforma za občinski svet?
Najnovejšega zagovornika splošne in enake volivne pravice Ivana Hribarja opozarjamo, naj preskrbi, da pride predloga o volivni reformi za občinski svet pravočasno v deželni dvorec, da se tako da deželnemu zboru prilika, pečati se tudi z volivno reformo za ljubljanski občinski svet.
Nadvojvoda Leopold Salvator sc je pripeljal T5. t. m. zjutraj v Celovec nadzorovat divizijski topničarski polk št. Dospel je v Celovec zjutraj ob 6. uri 41 minut, ter se je s kolodvora podal naravnost na vežbališče. Po nadzorovanju je bil gost v častniški obed-nici v topničarski vojašnici. Nastanil se ie v hotelu »Kaiser von Oesterreich*.
Sprejemne izkušnje za knezoškofov zavod Marijanišče v Celovcu za prvi razred ae vrše že 16. septembra. Zglasitve se sprejemajo 15. septembra dopoldne in 16. septembra od 8. do 9. Prošnje za sprejem v Marijanišče se morajo vložiti do K), avgusta pri knezoškofijskem ordinarijatu.
Orgljarska šola Cecilijanskega društva v Ljubljani je zaključila šolsko leto v četrtek II. t. m. z običajnim javnim izpraševanjem učencev iz raznih predmetov. Podučevali so letos na tej šoli gg. A. Foerster, dr. A. Karlin in P. Ang. Hribar; po Angelikovi smrti pa je začasno prevzel podučevanje g. A. Koritnik. Ob koncu leta je obiskovalo šolo 15 učencev, med njimi 4 abiturienti. Najboljši med temi, L. Bajde, je odšel s svojim očetom na Nemško. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra.
Sprejem učencev na novoustanovljeni c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem. Na c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem se sprejme večje število učencev. Le-ti se delijo v tri vrste: a) pripravnike, b) redne obiskovalce in c) izvanredne obiskovalce. Pripravniki so oni učenci, kateri se še za časa ljudske šole pripravljajo za redni obisk tečajev in se hodijo v določenih prostih urah vaditi v ročnem kretanju pletarstva. — Redni obiskovalci so oni učenci, ki so dovršili vse razrede ljudske šole in ki vstopijo v stalni pouk z namenom, da se tu popolnoma iz-
urijo v pletarstvu in vrboreji ter po dovršenem pouku svoje znanje izkoristijo na tem ikj-iju domače industrije. Izvanredni učenci so oni obiskovalci, kateri so v pletarstvu že deloma izurjeni in samo še želijo izpopolniti svoje znanje. Sem spadajo tudi oni pomožni kmetijski delavci, ki se žele naučiti priprostih pletarskih del, da jih kot svoj postranski zaslužek izvršujejo v zimskem času. Tečaj na strokovni pletarski šoli traja tri leta iu se vsako leto prične z mesecem seotembroni in konča koncem aprila. Pogoji za vsprejem so sledeči: Sprejme se učenca vsaki čas, vendar je potrebno, da se priglasi pred začetkom učne dobe, t. j. pred 1. septembrom in vsaj do 2(1. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. kr. pletarske šole ali pa lokalnemu odboru te šole v Radovljici. Doprinesti je krstni list ter izpričevalo dovršene ljudske šole. Istotako ie potrebno izpričevalo županstva o nravnosti in eventuelno tudi zdravniško izpričevalo. Pouk v pletarstvu in vrboreji je brezplačen. Po dokončanem tečaju konec aprila bo vsakemu učencu prosto ali iti na počitnicc ali ostati v pletarni ter si ondi tudi čez poletni čas s svojim do tedaj pridobljenim znanjem služiti novce. Strokovna šola v Radovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskovalce radovljiške-ga okraja, kateri imajo pri vsprejemu prednost, sprejemajo se pa tueli učenci drugih krajev iz Dolenjske, Notranjske, Primorske, štajerske in Koroške. — Dostavek. Visoka c. kr. naučila uprava je pri ustanovitvi strokovne šole za pletarstvo in vrborejo v Radovljici imela pred očmi zgolj zboljšanje gmotnega položaja domačega prebivalstva. Ker so v radovljiškem okraju dani vsi pogoji za uspešno vrborejo in se tudi po raznih vaseh tega okraja peča ljudstvo s pietà rstvom na dosedanji priprosti način, hotela je visoka c. kr. učna uprava z ustanovitvijo pletarske šole dati priliko, da se ta stroka domače industrije privede na višek modernega razvitka in tako postane nov vir domačemu blagostanju. Z oziram na blagohotni namen visoke c. kr. naučile uprave, pozivlje |x>dpisaui lokalni odlmr stariše in varuhe za ta pouk sposobnih otrok, da porabijo ugodno priliko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor. Pletarstvo je obrt. ki se danes nahaja v najboljšem razvoju in delavci te stroke spadajo med najboljše plačane delavske moči današnjega časa. Podpisani odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojas nila tako glede sprejema učencev v pletarske šolo. kakor tudi glede oskrbe istih ter pozivlje stariše in druge poklicane činitelje, da se zaupno obrnejo do njega. V Radovljici, dne 17. juliia 1907. Lokalni odbor c. kr. pletarske šole.
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Katol. slov. izobraževalno društvo v Dobu razvije v nedeljo, dne 28. julija svojo zastavo, ki je hvalevredno delo domače umetnice gdčne. Ivane Wolgemut iz Škofje Loki. Visoka zastava nosi na temnomodri strani sliko slovanskih apostolov z napisom: Sveti Ciril in Metod, čuvajta slovenski rod; na jasno-beli strani je naslikan Zveličar kot sejavei božjih semen; geslo na izredno krasni tro-bojnici pa žari v zlatih črkah: Za vero, vedo in materno besedo. — Torej — naprej, zastava slave, naprej k omiki. Dob!
g Iz Mengša. Naše katoiiško slovensko izobraževalno in podporno društvo je pred kratkim imelo tri predavanja. Dne 16. juniju je govoril g. Vekoslav Ravnikar o zadružništvu. Gospod je nam v kratkih potezah jako
li'po pojasnil, kako potrebno je dandanes zadružništvo za kmetski stan. Isti gospod je drugič predaval dne 23. junija o živinoreji. I {odi gospodu predavatelju na tem mestu izražena iskrena zahvala! — Dne 14. julija je jiovoril v našem društvu g. dh Evgen Lampi o slanmikarski zadrugi. Hvala mu! Nato je g. Lach.Szymanski, ki je prišel z g. predavateljem na shod, govoril v poljskem jeziku o krščanski organizaciji v kraljestvu Poljskem. Nato so tamburaši na čast dragemu gostu iz Varšave udarili nekaj lepih pesmi na tambu-nce. — Udje mlekarske zadruge so na obč. zboru dne 23. junija sklenili, da se bo kupo-uilo odslej mleko po tolšči. To je edino prav. kdor ima boljše mleko, naj se mu tudi boljše plača. Mleko bo preizkuševalo kmetijsko ke-uuisko preizkuševališče v Ljubljani. — Hranilnica v Mengšu lepo napreduje. Letos je vpeljala tudi tekoči račun in amortizacijo dolgov. Lansko leto se je dalo malo posojil, zato se je pa letos znižala posojilom obrestna mera (,d 5'h% na 5%. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/i%. Do julija je imela letos blizu 3n0.(Hi0 prometa. — Letina bo letos, kakor se kaže, srednja. Mnogo škode je napravil črv. Ponekod je vse spodjedeno.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g V naši telovadnici se zdaj nekoliko počiva. koncem avgusta pa se ima pričeti novo življenje. Med tem bo prišla nova bradlja, ker je sedanja premajhna. Tudi tamburaši se l odo do tedaj že naučili nekaj, da bodo pri jesenski veselici že lahko nastopili.
g Tamburaški klub ima 20 mladeničev, ki se ;>od vodstvom g. Jeločnika pridno vadijo.
g Novo mašo je zapel preteklo nedeljo g. Alojzij Breceljnik iz Zapuž. Slavnostno pridigo je imel domači č. g. p. Salvator Zobec, liidi telovadci kličemo gospodu novomaš-nikii: Na mnoga leta pri krepkem delu!
g Socialni demokratje. Velike slavnosti v Idriji sino se udeležili tudi zastopniki naše Čitalnice in telovadnega odseka. Ni nam žal, Miio vsaj videli socialnodemokraško svobodo v praksi. Surovo vpitje »proč od Rima« in pa naravnost divjaško obnašanje nas je potrdilo v mnenju, da so tem ljudem delavske koristi deveta briga. Za danes omenimo k temu le toliko, da naši socialni demokratje niso veliko boljši. Nedavno so našega somišljenika prav grdo napadli. Najbolj so jim na potu duhovniki iu pa tisti, ki se zvesto oklepajo S. L. s. Čudno, da ti ljudje za svoje podporno društvo prosjačijo najbolj po duhovskih hišah. — I reba bo malo več pozornosti na te tiče!
g Veliko pomanjkanje delavskih moči za poljsko delo je pri nas. ker vse sili v mesto ali pa v tujino, kmet pa mora posle silno drago plačevati. Zato se kmetje z veselim upanjem ozirajo na novo agrarno zvezo v državni zbornici. Da se bo čim preje moglo kaj doseči ludi za kmeta, zato le vsi kmetje v Kmečko zvezo.
g Neumen in grobokop svojega stanu je
vsak kmet. ki se še drži liberalcev. Moral bo hočeš nočeš v — socialno demokracijo, ako se ne bo oklenil S. L. S. To se vidi pri nas.
g Zirovnlkov ata se že prikupujejo socialnim demokratom. Večkrat se podajo v njihovo družbo, in ko je preteklo nedeljo šlo nekaj šišenskih socialnodemokratičnih sokoli-
čev — bilo jih ie krog 20 — skozi St Vid, šli s<> jim Zirovnikov ata nasproti in iz šolskega vrta podali vsakemu sokoliču en »pušeuc«. Ej, ej, kako je bilo to lepo!
g In ti sokollči so nalašč trobili na vso moč ravno mimo farne cerkve, kjer se je vršila popoludanska služba božja. Ali so jim tako naročili Zirovnikov ata tam na šolskem vrtu, tega ne vemo.
Iz kranjskega okraja.
g V Šmartnem pri Kranju se hranilnica in posojilnica lepo razvija. V prvi polovici letošnjega leta je imela prometa nad 181.000 K. Hranilnih vlog je sprejela 62.104 K 61 v, posojil pa je dala v tem času 38.670 K 56 v.
g Birmo so imeli v Šmartnem na kresni dan. Pri sprejemu škofovem ie posebno omeniti vrlih stražiških fantov, ki so odičeni s slovenskimi trakovi in zastavicami sprejeli višjega pastirja pri kolodvoru na konjih in potem spremljevali do župne cerkve. — Zvečer je izobraževalno društvo napravilo škofu pod-oknico in zapelo nekaj lepih pesmic. Birman-cev je bilo 280.
g Sitarska in žimarska zadruga se je osnovala v Stražišču. Izdeluje sita raznih vrst, postreže pa tudi z žimo za žimnice. Kdor rabi te vrste blaga, se mu bo dobro postreglo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo, dne 21. t. m. se je otvorila na Dobrovi pri Ljubljani hranilnica in posojilnica »Rajfajzno-vega« zistema, ki je takoj pristopila k »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Za načelnika ie bil izvoljen župnik A. Lovšin, odkorniki so še sledeči posestniki: Jožef Zore, po dom. Mainar, Dobrova; Franc Zdešar. po dom. Lončar, Šujca; Franc Velkavrh, po dom. Hlapčon, Štijca; Franc Pretekel, Hruševje; Matija Plevnik, po domače Kušar, Podsmreka; Pavel Jerman, organist, Dobrova. Prvi vlogi sta vložila odbornika Velkavrh in Kušar. Ker je naše prebivalstvo zavedno in stoji gmotno dosti dobro, obeta nova hranilnica in posojilnica dober napredek. S tem se bo naša občina postavila v denarnem oziru na lastne noge in ne bomo več dajali dobička tuicem.
g Tržič. Tukajšnji cerkveni pevski zbor je 14. julija šel na božjo pot na Sv. Goro. Drugi dan je zbor jako izborno pel pri sveti maši, ki so jo darovali domači prečastiti gospod svetnik Fr. Spendal. Po sveti maši je zbor pel na vrtu več narodnih pesmi in potem še v slovo v cerkvi dve ganljivi Marijini pesmi.-Ob 9. uri se je zbor pod nadzorstvom gospoda svetnika poslovil od prekrasnega Marijinega svetišča in očetov frančiškanov in odkorakal proti Gorici, kjer je bil skupen obed in razgled po mestu. Med obedom so se zopet čule pesmi, ki jih je popeval veliki mešani zbor, na katerega je Tržič lahko ponosen. Vsa čast pevovodji in vsemu pevskemu zboru.
g Dravlje, 18. julija. Dne 18. julija po-poludne ob 4. uri je začela goreti bajta Antona Kogovška. Hipoma je bila v ognju tudi njegova sosednja hiša. V par minutah je pogorelo vse do tal. Živino in nekaj oprave so pač rešili, a zgorelo je mnogo vrednostnih predmetov, zlasti mnogo obleke. Domači so dobili tudi precej opeklin. Da ni bilo na mestu takoj domače požarne brambe in gasilcev iz Šiške, bi bil ta konec vasi sedaj kup pepela, posebno še. ker Je ves čas pihal močan veter. Zažgali so otroci. Stariši, spravljate žvep-lienke!
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
d Struške novice. Zadnjič sem poročal, da ie v našem občinskem odboru obstrukcija. Danes pa poročam, da so občinske volitve dokončane, kajti odborniki, ki so se branili dvakrat priti k volitvi, so se tretjikrat ustrašili kazni, katera se jim je vsakikrat naložila in so prišli k volitvi. nakar je bil izvoljen po-
prejšnji župan. Se pri nobenih občinskih volitvah ni bila naša občina tako razburjena in nikoli ni bilo še takega zanimanja za te vrste volitve kot letos. Prišlo je med nekaterimi do precej hudih konfliktov. Sedaj se je pa zopet povrnil prejšnji mir. Domači preßir za to častno mesto je odstranjen. Zopet vlada hvala Bogu složnost in staro prijateljstvo, katero se je bilo nekoliko skalilo.
d »Slovenec«, ki ga ie doslei prodajal bivši trgovec Vendelin Stare, se odslej dobiva v trafiki g. Antona Pelea (»pri Ulčarju«) v Ribnici. Toliko, da se vedo pridni čitatelji kam obrniti.
d Strašna nezgoda se ie dogodila v Ribnici dné 17. t. m. Mlad deček, učenec III. razreda, je šel nabirat lipovo cvetje. Zlezel je na visoko lipo, a nesreča je hotela, da mu je spodrsnilo in priletel je s tako silo na tla na noge, da si je polomil obe nogi, eno celo dvakrat nad kolenom. Milo je bilo videti mladega ponesrečenca, ki so ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano.
d Pred nedavnim časom pa je zašla ponoči v vodo Helena Hamberger, žena pokojnega konjača, in utonila. 13ila je vdana alkoholu in v deliriju nesrečno končala svoje življenje.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Umetna ura. Piše nam dolenjski obrtnik: Lepo šolsko poslopje v Kostajevici na Dolenjskem je dobilo na pročelju umetno uro, katera dela vso čast domačemu umetniku kot najnovejši izum v najpriprostejši obliki. Gospod Marko Borušak, urar v Trbovljah, se peča z urarstvom kot samouk od svoje mladosti. Pred leti je po dolgotrajnem trudu sestavil enako uro. Kostanjeviška je peto njegovo delo. Mehanizem sestavljajo tri kolesa, katera obenem tudi posredujejo, da se na valjar navija žica treh utežov. Posebno umetna iznajdba je nihalo, ki se gane v minuti šest-desetkrat natančno vsako sekundo enkrat. Nihalo ne sloni na osi, ampak na peresu, katerega proženje je komaj vidno. Na nihalu pa se komaj opazi glavni del cele iznajdbe, ki goni ves mehanizem. Ura ima dva zvonca, ki naznanjata četrtinke in ure. Prednosti, katere ima ta ura pred drugimi, so glavne te-le: Mehanizem je najpriprostejši in deluje najtoč-nejše. Po tej uri je mogoče napeljati na vse strani električne ure, ne da bi bil meh. najmanj moten. Vse te ure, ki so v zvezi z glavno, delujejo natančno. Kazalec kaže točno vsako minuto. V teh električnih urah ni nobenih koles, edino kazališče. V sredi je magnet, ki je zvezan po bateriji z glavno uro. Iz cerkvenega stolpa bi po tej uri dobile lahko celega mesta vse ure zvezo. Ne bilo bi jih treba nikdar navijati, edino baterija, kakor je za hišni telefon, se napolni s salmijakom na tri ali štiri mesece. Tudi mraz ali navadna letna vročina ne more škodovati tei uri. Cena ure ie zelo nizka v primeri z umetnim in finim delom. Želeti ie, kjerkoli nameravajo novo uro za zvonik nabaviti, naj se obrnejo na tega domačina. Podpirajte ga z naročili, da se mu vsaj nekoliko poplača trud in s tem proslavi njegovo ime, kar v resnici zasluži. Pri tem podpiramo domače podjetje, kar je naša narodna dolžnost. Kdorkoli ima pa kaj zanimanja za to iznajdbo, naj si jo ogleda v Kostanjevici. Šolski vodja gospod Pavšič pokazal jo bode drage volje, ker je tudi njegova zasluga, da je šolsko poslopje dobilo ta domači umotvor.
d V župniji Volšnlk so imeli pretekli teden (Urhov teden) v sredo zjutraj in v soboto popoldne točo. škode ni toliko naredila, kakor so se bali, dasiravno je bila prvikrat
kar pobelila, šla je bolj med dežjem in mehka je bila. O da bi le ne bilo tega strahu za kmeta letos nič več! — Sejem Urhov v ponedeljek ni nič več tako dobro obiskan, ker so na Brezovem — takorekoč skrivaj — dobili nekaj sejmov in so enega ravno na soboto pred tem sejmom nastavili. Tega bo treba vsekako prestaviti, ker preje je bila v Polšniku prav dobra in živahna kupčija. Ako ima kak pošten in pameten trgovec veselje, lahko najde priliko tu gori v Polšniku, samo pride naj, pogleda in kupi hišo. kjer je že več časa prodajalna. — Prvo nedeljo v av gustu bo pa pri nas posebna slovesnost. Pridite torej, častilci presvetega Srca Jezusovega!
d Krška okolica. Po časopisju se zadnji čas veliko poroča o toči, kako zdaj tu zdaj tam uniči polja in vinograde. K nam, hvala Bogu, dosedaj še ni prišla v posete ta ledena botra in upamo tudi, da ne pride; je pač lani prav po mesarsko posekala vse, kakor menda drugje nikjer. Sadja bo letos jako malo, oso-bito jabolk in sliv ne bo, pač pa orehi iz-vanredno lepo kažejo, nad vse lepo pa kaže vinska trta. Ako ne bo toče in kakih dru gih nesreč, potem smemo pričakovati prav vesele jeseni. K temu pomagaj dobri Bog!
d Z Rake. Koncem prve polovice tega meseca smo imeli v fari velik požar, in sicer na Kržiščah, pol ure od Rake. Zgorela so precej obširna poslopja posestniku Jan. Siš-kotu, tako da mu ni od stanja odstalo ničesar druzega, kakor kašča. Žrtev ognja je postalo tudi enajst svinj in dve kravi. Rešiti ni bilo mogoče ničesar, ker večina ljudi je bila pri delu na polju. Da se požar ni razširil po vasi še naprej, se je zahvaliti edinole požrtvovalnim ljudem, ki so na vse kriplje zabranjevali škodoželjno mu pot. Ognjene iskre, ki so plavale visoko po zraku, so zažgale na sosednjem Qolem vrhu tudi Šlajnarievo kočo, ki je pogorela. Ogenj je zanetil Šiškotov otrok, ki je star komaj štiri leta. Posestnik je skrajno potreben pomoči. — Ker že poročamo o požaru, naj še poročamo o neki drugi stvari, o kateri se je že mnogo govorilo, oblak) in tesalo, nazadnje se pa prav nič skovalo; mislim namreč na požarno brambo. Skoro ne mine leto, da bi ne imeli kakega požara v fari, a vendar to ne vzdrami nekaternikov, da bi začeli istinito misliti na ustanovitev lastnega tolikanj potrebnega društva. Za ta posel sposobnih fantov in mož je v fari dovolj, denarja bo tudi menda (?). Zato korajžo pa na delo. Želeti bi bilo, da bi se te besede ne razgubile, kakor glas vpijočega sredi Sahare, ampak da bi se že enkrat z glavo in srcem začelo delati za to, in sicer resno. Vse ovire moramo premagati, da to dosežemo, s samim govorjenjem bi čakali na ognjegasno društvo morda dalj časa. kakor je Noe tesal barko.
d Požar. Treščilo je dne 9. julija tega leta v gospodarsko poslopje Franc Longerja in Ign. Urbančiča na Iglenku, župnije Trebnje na Dolenjskem. Omenjena pogorelca se prav prisrčno zahvaljujeta vsem gasilcem, posebno požarnim brambam iz Velike Loke in Trebnjega, kjer sta z največjo vnemo ogenj omejili in pogasili. Nadalje se zahvaljujeta vsem dobrotnikom, kateri so nepričakovano obilno pripomogli, da se pogorela poslopja zopet nadomestijo z novimi.
d Lokvlca, dne 15. julija 1907. Kako je bilo vse živahno in veselo celo pomlad in po
nehoma vsipala in klestila 25 minut. Škoda je ogromna. Koruza je vsa sesekana. Grozdne jagode so otolčene in presekane. Stari ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo take toče od leta 1875. Ker so glavni naši dohodki v vinogradih, kateri so pa sedaj tako poškodovani, se obračamo in prosimo v prvi vrsti na našega gospoda državnega poslanca in na vse druge gospode poslance, da nam priborijo kako pomoč in podporo, ker škoda je res ogromna.
letje, misleč in upajoč na dobro letino poljsko, a še bolj pa vinsko, ker vinogradi obetali so nam letos izredno trgatev. Nedavno od tega rekel je neki izvrstni viničar, da se ne spominja, da bi bili kdaj tako veliki grozdi in tako trte obložene. A up in nada splavala je nam po vodi. 15. t. m. ob tri četrt na 2. uro popoldne vsula se je toča. katera se je nepre-
Notranjske novice.
Vipavske novice.
d Iz Vrabč. Mladeniško katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi dne 4. avgusta tega leta zabavno veselico z igro in prosto zabavo na korist društva. Predstavljali bodo igri »Zamujeni vlak« in »Kovačev študent«. Še mlademu društvu želimo obilo uspeha. Le naprej! Iz malega raste veliko!
n Učiteljska konferenca. Dne 6. julija so imeli učitelji iz postojnskega okraja svojo okrajno konferenco v Vipavi. Toliko učiteljev skupaj še nismo kmalu videli mi Vipavci. Kar strah nas je bilo malo, ker toliko učenih gospodov in gospodičen skupaj videti, to pač ni malenkost. Zlasti pa je bilo tesno pri srcu nam »klerikalcem«, ko smo zrli toliko trumo svojih »prijateljev« skupaj. No, pa je vse minilo brez večje nesreče. Pa zastave so vihrale po vipavskem trgu na konferenčni dan. Izobesil je zastavo Hrovatin, da so učitelji vedeli, kje se dobi dober »gabeifrištik« ali pred-konferenčnik. Razobesil je zastavo gostilničar Hrib, ker je mislil, da bodo učitelji prišli k njemu na pivo. Razobesil je zastavo očka Mesesnel, in sicer zato, ker se to »šika« ob takih slovesnostih. Kar tri zastave pa je razobesil grof Lanthieri. Eno zato, ker je predsednik k rajnega šolskega sveta, drugo zato, ker so imeli učitelji banket v njegovem hotelu, tretjo pa zato, ker je bil povabljen na konferenco in smel cele tri ure poslušati učiteljsko modrost. Nekaj čudno-slovesnega se je pripetilo na banketu. Vstal je znani učitelj Ces-nik in predlagal, naj se pošlje brzojavna zahvala na Dunaj gospodu državnemu poslancu — vsi boste rekli: »Kaj ne, Jakliču, njihovemu kolegu, so brzojavili, da se čutijo vsi počaščene, da je eden njihovega stanu dosegel poslansko čast?« Slabo meril in nič zadel. Poslali so brzojavko gosp. Hribarju in podpisali so se »pokorno učiteljstvo«. Podpisali so razven par prav vsi. No, če prihaja beseda »pokoren« od besede pokora«, potem nimamo nič zoper to, ker je že zadnji čas, da se začno pokoriti za svoje liberalne grehe; če pa pomeni beseda pokoren toliko kot hlapčevsko vdan, potem pa sicer tako ponosne gospode pomilujemo, da so klonili tako nizko svoj tilnik. Ce še omenimo, da so se nekateri okoli pol 11. ure zvečer vračali čez Št. Vid proti Postojni in da so bili med njimi eni precej glasni (zlasti gospodične), »eni pa že precej nestanovitni«, upamo, da smo storili svojo časnikarsko dolžnost, ker smo oteli ta velevažni dogodek v slovenski zgodovini pozabnosti.
n Obsojen je bil v Ljubljani Alojzij Cuk na štiri mesece ječe, ker je udaril na Dekle-vovem volivnem shodu s kamnom Švagellna, hudega liberalca iz Lož. Prav ta Svagelj pa je pobil s kamnom očeta imenovanega Alojzija Cuk tako, da je padel in omedlel in izgubil veliko krvi. Toda čujte in strmite! Alojzij Cuk bo zaprt, Švagelj pa hodi prost okoli, nobeno državno pravdništvo ga ne vidi Mi nimamo nič zoper to, če bo Alojzij Čuk za-
prt, naj bo kaznovan, če je to zaslužil, odločno pa ugovarjamo proti dvojni meri Za vse enaka pravica! En cesar za vse, enaka pravica za vse! Ljudstvo je ogorčeno nad takim početjem!
n Iz Podrage. Dne 11. julija je bilo celodnevno češčenje v Podragi. Obhajanih je bilo nad sto in ljudstvo je prav pridno molilo. Kako so že pisali naš škof v zadnjem »Škofijskem listu«? »Dokler se bo to godilo, dokler se bodo verniki z živo vero in gorečo ljubeznijo bližali temu zakramentu, vsi sovražniki ne bodo mogli pogubiti naroda — do krvi, do mučeništva se bodo ustavljali sovražnim nakanam. Dokler so bo to godilo, se nam ni ničesar bati . . .« Dokler se bo v Podragi to godilo, je vse upanje, da tudi v Podragi prodre v kratkem času katoliška misel v celem obsegu in da noben liberalni kandidat ne dobi nikoli več večine. — Dne 14. julija pa je priredilo podraško izobraževalno društvo veselico. Veselica je vrlo dobro uspela; igrali so izborno in tudi v petju smo opazili velik napredek. Prav tako. Naše geslo bodi: Naprej! Z Bogom za ljudstvo I Kdor ne napreduje, nazaduje.
Idrijske novice.
n Idrijska slavnosL Dne 14. t. m. je bil res slavnostni dan za nas idrijske delavce. Vršilo se je blagoslovljenje nove zastave naše »Katoliške delavske družbe«. Prejšnji večer smo napravili serenado kumici, blagorodni gospej Albini Trevnovi. Nasprotnike je to strašansko peklo, zato so pa tudi izlili svojo jezo, kar so jo le mogli. It v soboto zvečer je zbral naš debeli Tonček svoje mlade pa-storčke in naš lepi Julče pa svoje plavordeče sokolčke ter sta ž njimi izkušala serenado razbiti, a ni bilo mogoče. Suroveži so se zaleteli v našo maso. a ker se jim ni posrečilo, nas premakniti, so začeli med petjem in godbo vriskati, žvižgati ter na vse surove načine svojo oliko kazati. Petje in godba se je vsejedno izvršilo. Tudi naši električni razsvetljavi ni bila naša serenada po volji in je izlila svojo jezo tako, da je po celem mestu med serenado ugasnila. Serenada je minula, a pastorčki in sokolčki še niso mirovali, šli so namreč pred hišo »Katoliške delavske družbe« ter tam razsajali, piskali in cvilili. žendarmerija in policija je pa mirno gledala razgrajače. V nedeljo dopoldne, ko smo šli v cerkev k sveti maši, pri kateri je bila zastava blagoslovljena, nas je pričakala zopet ta surova sodrga ter začela zopet vpiti in razgrajati, popoldne, ko smo imeli veselico, so prišli na cesto nasproti vrtu gospoda Didiča ter so vpili, vriskali, piskali na piščalke, katere je njim posodil isti dobrotnik trgovec pred šolo. Na večer so dobili menda po pošti Ferjančičeve kravje zvonce, da so ž njimi zvonili ter spremili vsakterega do doma. Nekdo se je celo toliko drznil, da je kamenje metal na nas na vrtu, katera stvar je že pri sodniji. Tako so pokazali naši socialnodemo-kraški naprednjaki. kaj da znajo, mi smo se pa veselili ter se jim smejali, ker vemo, da opičarji ne znajo druzega, kakor ljudi zmerjati in napadati.
n Strašen vihar je uničil Matevžu Von-čina po domače Navršeriu v Gorenji Kanom-Iji vsa gospodarska poslopja in gospodarsko orodje, kakor vozove, pluge, brane, mlatii-ntco, slamoreznico itd. Škode je napravil vihar gotovo 14.000 kron. Mož je zadolžen in nesrečen v družini, ker ima še dva živa slepa otroka.
n Kaj bode storila »Slavila«? Tako povprašujejo ljudje, ker je nesrečni Navršar bil že dolgo vrsto let zavarovan pri »Slavili«.
n Pri strašnem viharju je bila še sreča, da niso bili ubiti trije dečki, ki so spali na
lilevu. Vihar jih je odnesel v zabolu, v katerem so spali, pod hlev, da ni nanje padalo kamenje in ostrešje. Dobro so morali delati angelji varuhi.
n Gruden še ni izposiovai za cesto na Vojsko določene podpore, ki je deželni odbor že nekaj let sem ni plačal županstvu na Voj-skem. Ce za tožbe najema notarja, naj bi vendar tudi naprosil notarja, da bi pisal dežel neinu odboru, naj izplača omenjeno podporo. Od tožba nima ljudstvo nobenega dobička, marveč mu je treba dati podpor, zato na deloi očka Zagoda. drugače ie skrajni čas, da bo vas treba pomesti tudi iz cestnega odbora, če že sami nočete odložiti te službe.
n Kanomljčani so začeli godrnjati! V naši grapi ie govoril župnik iz Vojskega o popravi ceste. Gruden ga je tožil, češ, da ga je žalil v dotičnem govoru. Mi Kanomljčani pa pravimo: Gruden kot načelnik cestnega odbora, usmilite se vendar naših juncev, da ne bodo toliko trpeli na tej zanemarjeni cesti, ki ie pravzaprav podobna kakim »gonjam«.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz vrhniške okolice. Kakor veste, se pri nas sedaj že skoro tri leta bojujemo z občinskimi volitvami in sedaj so se pa nekateri vrhniški gostilničarji, mesarji in trgovci zmenili, da nas kmetov ne marajo v občinskem zastopu, ampak pravijo, kmetje nas ne l'odo komandirali, ampak mi kmete. Jeze se tudi. da mi kmetje beremo politične liste, in pravijo, da bi bilo najbolje, če bi nobeden kmet in delavec nič ne bral, da bi jih potem lahko tako vodili, kakor so ž njimi delali še pred dvajsetimi leti. No, pa ker smo se po dvajsetih letih tudi mi kmetje iz raznih pod-učljivih časopisov nekaj naučili in ko se nam je preskrbelo, da tudi za silo tudi o politiki nekaj vemo, ne bodo več ljudje, kateri so od naših žuljev obogateli, z nami kmeti pometali, ker ne živimo mi od vrhniških gostilničarjev, mesarjev in trgovcev, ampak ti od nas. Mi si bomo že zbrali take gostilničarje in trgovce. kateri niso zoper nas kmete, kajti mi si za svoj težko prisluženi denar v sedanjem času lahko drugod svoje potrebščine nakupimo in se ne pustimo za norce imeti od tistih vrhniških obrtnikov, ki so proti nam. Naš kmečki stan vzdržuje druge stanove in kdor ie zoper nas, smo mi proti njemu. Tudi v take gostilne ne bodo zahajali, kjer imajo »Slovenski Narod« in kadar kak kmet pride, mu pa nalašč pokažejo kakega starega »Slovenca«, in »Narod« skrijejo. Mi se bomo le vedno držali takih mož, kateri kmetu pomagajo in tudi njemu dobro žele in svetujejo, ne pa tistih. kateri od kmeta težko prisluženi denar jemljejo in nazadnje proti njemu delajo. — V soboto je po naši okolici, posebno po Za-plani, vse poljske pridelke uničila toča. Padala je debela kot kurja jajca. Ze stari ljudje kaj tacega ne pomnijo. Prosi se od naših gospodov državnih poslancev nujne pomoči. Škode je nad šestdeset tisoč kron.
d Iz HotederSlce. Prostovoljno gasilno društvo iz Hotederšice priredi javno veselico v nedeljo, dne 28. julija, popoldne ob 2. uri na vrtu gospoda Korčeta. Vspored: 1. Sprejem gostov; 2. godba; 3. srečolov; 4. zvečer čarobna razsvetljava; 5. šaljiva pošta in prosta zabava. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo novega gasilnega orodja, se prepla-čila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Iz Trnja. Dne 1. julija smo pripeljali na 'epo okrašenih vozovih novi oltar sv. Trojice za Trnje in novi oltar sv. Nikolaja za Paličje. Oba oltarja je izdelal gospod Vurnik iz Radovljice. Oltar sv. Trojice je v spodnjem delu ves kamnit, nastavek in podobe le-
sene. Oltar sv. Nikolaja je ves kamnit, v go-tiškcm slogu. Obojno delo je vsestransko umetniško narejeno. Posebno lepo sta napravljena v Trnu dva kerubina. Delo je po lastnem načrtu gospoda Vurnika narejeno. Vsa cast gospodu umetniku! Da nam posvetijo oba oltarja in novo cerkev v Trnju, so se Prevzvišeni k nam pripeljali dne 6. julija. Sprejeli smo Prevzvišenega kolikor je delo dopustilo, šolski otroci. Mar. družba in domača duhovščina z duhovnjani. Drugi dan 7. t. m. so Prevzvišeni ob udeiežitvi 13 duhovnikov ter velike množice ljudi posvetili novo cerkev in novi oltar. Po sveti maši so podelili 81 otrokom zakrament svete birme. Drugi dan so posvetili v Paličju novi oltar sv. Nikolaja. Hvala Prevzvišenemu za njihov trud. Hvala vsem dobrotnikom, ki so darovali, da se je nova cerkev in oltar postavil. Za to lepo slovesnost so si vsi prizadevali, kolikor so mogli, fantje, možje, žene in dekleta. Fantje so mlaje postavljali, dekleta vence pletle. Cela duhovnija sv. Trojice, Trnjani, Palčani, Klenjani so pokazali, da ljubijo svojega višjega pastirja ter da so vdani sveti katoliški cerkvi. Kameniti taber-nakelj dobimo o Velikem Šmarnu. — Prestavljena je učiteljica gdčna. Katarina Smer-del v Senožeče. Ostane pri nas učiteljica gdč. Angela Cerar. Vsi ljudje so tega veseli. Bodi tudi povedano, da so se pri sprejemu Prevzvišenega šolski otroci udeležili sprejema brez šolske zastave, katero je imela g. voditeljica K. Smerdel zaklenjeno. — Letina bo srednja, sena po malem.
n Strela ubila. V soboto zvečer 20. julija je ubila strela Vičičevega hlapca Fr. Posega iz Postojne. Med nevihto je peljal gnoj na polje in med tem, ko ga je z voza razkopaval, je udarila strela vanj. Priletela mu je od zadaj na glavo, kjer mu jo je močno razpra-skala. V rokah je imel dobro jeklen kramp, in pravijo, da je strela nanj vlekla. Puh je omamil tudi enega konja, drugi pa ni nič občutil. Treska in hudega vremena — reši nas. o Gospod!
n Tifus v Postojni. O naši bolezni, ki še vedno razsaja v Postojni, se zdravniki prepirajo, ali je tifus ali ne. To je pravda za oslovo senco; na imenu ni nič ležeče, to pa je gotovo, da je huda reč, če bolnike vročina kuha do 40 stopinj in še čez, in se nekateri tudi mešajo in čutijo hude bolečine v trebuhu. Ko to pišemo, je umrl šele en bolnik, namreč Emilija Bürger, hči hotelirja Alojzija Bürger.
Zborovanje S. L. S. na Vrhniki.
V nedeljo, dne 21. t. m., je bilo na Vrhniki veliko politično zborovanje v dvorani vrhniškega »Katoliškega doma«, ki ie bila natlačeno polna. Zborovanje je otvoril in vodil g. Matevž Sušnik, ki naznanja, da se gre danes pred vsem za izpopolnitev naše organizacije na Vrhniki in v vrhniški okolici. Namerava se ustanoviti »Kmečka zveza« za vrhniški sodnijski okraj, izvzemši horjulsko dolino in pa »Splošno delavsko izobraževalno ln podporno društvo«. Državni poslanec gospod Jožef Gostinčar se zahvali vrhniškim volivcem na zaupanju volivcev S. L. S. pri zadnji državnozborski volitvi. Oovori o nujni potrebi, da se združujejo v sedanjih časih razni stanovi po društvih, ker je tako omogočeno posameznemu državljanu, da sodeluje po svojem društvu bodisi v občini, bodisi v deželni ali pa državni postavodajalni zbornici. Združevati se morajo vsi stanovi in pred vsem delavski stanovi: kmečki, obrtni in delavski stan V nameravani »Kmečki zvezi« naj zavlada živahno veselo življenje za blagor kmečkega stanu. Državni poslanec Jožef Gostinčar nato obrazloži, da se je ustanovil »Slovenski klub« zato, ker niso hoteli imeti poslanci S. L. S., goriške »Sloge« in »Štajer-
ske kmečke zveze« nič skupnega z liberalnimi poslanci. (Burno pritrjevanje in klici: Prav ste storili!) Poslanci v »Slovenskem klubu« so vložili že več predlogov kakor tudi interpelacij v korist svojim volivcem. (Ploskanje in živio-klici.)
V soboto popoldne je napravilo veliko škode v vrhniškem sodnijskem okraju neurje, ki je obiskalo vaš okraj. Poročalo se mi je, da je padala toča, kakoršne 88 let stari ljudje ne pomnijo. Posebno veliko škodo imajo posestniki razorski, zaplanski, kurenski, oni na Storževem griču in drugi. Samoobsebi je umevno, da vložim že jutri v državnem zboru nujni predlog za podporo oškodovanim posestnikom. Končno poživlja zborovalce, naj vneto delujejo za načela S. L. S. (Burno pritrjevanje.)
Predsednik shoda g. Matevž Sušnik predlaga nato zaupnico g. dr. Šusteršiču in poslancem v »Slovenskem klubu«, ki se sprejme z velikanskim navdušenjem. Govori še nato o nameravani »Kmečki zvezi«. Izvolil se je pripravljavni odbor, ki naj predloži pravila oblasti v potrditev.
O potrebi delavskega združevanja govori nato Moškerc, ki poda sliko delavske organizacije v starem, srednjem in novem veku. Navdušuje vrhniško delavstvo, naj se organizira v delavskem društvu, ki se ustanavlja danes tu. Govornik opiše socialno demokracijo, kakršna je v resnici. Po njegovem govoru se izvoli pripravljavni odbor, ki mu je dolžnost, da predloži oblastim v potrdilo pravila nameravanega delavskega društva na Vrhniki.
Ker se nihče več ne javi k besedi, zaključi predsednik gospod Sušnik zborovanje.
n Strela na Butajnovl. V soboto, dne 20. julija je udarila strela na Butajnovi v poslopje posestnika Franceta Bradeško, po domače Camernik. Vas z raztresenimi hišami leži v hribih dobro poldrugo uro od Polhovega gradca, kjer je gasilno društvo. Nekaj gasilcev je pohitelo na pomoč. Prišli so sosedje od blizu in daleč gasit. Ogromnemu trudu, pri katerem je bil posestnik T. Sušnik ceio enkrat v smrtni nevarnosti, se je posrečilo rešiti, kar se je sploh dalo. Pogoreli pa sta do tal hiša in gospodarsko poslopje, v hlevu so zgorela tri teleta, ki jih je strela omamila. A nesreča še ni mirovala. Drugi dan, nedeljo po-poludne, je z visokega Smolnika s cerkvice sv. Lovrenca, zopet javil plat zvona tužno vest, da nekje gori. Cerkvenik s Smolnika je z močnim glasom brez daljeglasa, katerega bi za take slučaje potreboval, klical doli v Polhovi gradeč, da gori pri Pustovrhu Janezu na Butajnovi. Zopet so leteli gasilci v hribe. Strela je udarila v velik vezan kozolec, na katerem je bilo poleg drugega okolu 100 centov sena. Pogorel je čisto. V primeri z velikansko škodo sta bila oba zavarovana za neznatne svote.
Štajerske novice.
š Zlato mašo praznuje dne 30. t. m. ptujski prošt č. g. J. Fleck.
š Matura na c. kr. gimnaziji v Mariboru
pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika dr. Karola Rosenberga se ie vršila od dne 15. do 20. julija t. 1. Udeležili so se je vsi letošnji osmošolci, 48 po številu, največje število tukajšnjih maturantov, odkar obstoji gimnazija. Uspeh se sme imenovati zelo dober in povsem časten za gimnazijo, kajti zrelostni izpit je prestalo 11 učencev z odliko, 34 s povoljnim uspehom, eden je reprobiran za dva meseca, in dva za eno leto. Po narod-
nosti je bilo 37 Slovencev in 11 Nemcev, med odličnjaki 9 Slovencev in 2 Nemca. Odličnjaki so: i. Orobelnik Ludovik iz Šmiklavža pri Slov. Gradcu; 2. Hrovat Anton iz Šmarja pri Jelšah ; 3. Kos Josip iz Velike Kaniže; 4. Ko-šan Ivan iz Maribora; 5. Kranjc Marko iz Št. Petra pri Mariboru; 6. Primus Josip iz Wartberga; 7. Schinidl Karol iz Maribora; 8. Stein-felder Frančišek od sv. Ane na Krembergu;
9.	Šlibar Frančišek iz Prekope pri Vranskem;
10.	Umek Mihael iz Pišec; 11. Zivostnik Pa-»rel iz Starega trga pri Slov. Gradcu.
š Duhovske vesti. Cast. gosp. kaplan F. Lorbek v Orižah je dobil faro Sv. Primoža na Pohorju. — C. g. kaplan Joz. Ozimič pride iz Nove cerkve v Griže. C. g. dr. Krnic, kaplan pri Sv. Magdaleni, postane mestni kaplan v Mariboru. Na njegovo mesto k Sv. Magdaleni pride č. g. I. Zolger, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini.
š Zreče, 21. julija. Gospod Ljudevit Trib-nik službuje pri nas že osemnajst let kot nad-učitelj in za sedaj je tudi županov namestnik. V pogledu na obilne zasluge za naš kraj ga je občinstvo zastopništvo izvolilo za častnega občana. Danes so mu odborniki izročili do-tično diplomo. Slavnost se je nameravala opraviti s posebno šolsko slavnostjo. Pa od-likovanec je priklenjen na bolniško posteljo. Vsled tega se je počaščenje vršilo bolj na tihem. In pač vsakdo, ki pozna vrlega moža, bo rad pritrdi! besedam gospoda župana Win-terja, ki je v svojem govoru med ostalim želel, naj bi bolnik zopet popolnoma okreval! Dal Bog!
š Dr. Plojevo glasilo o Marijinih družbah.
O shodu Marijinih družb v Svetini pri Celju, ki se bo vršil prihodnji ponedeljek, piše dr. Plojevo glasilo »Domovina«; »Na takih »shodih« se navadno nič prida ne godi in ne sliši« . . .
š Deželna zveza za tujski promet na Štajerskem izda posebne znamke s slikami štajerskih krajev za one trgovce in zasebnike, kateri si dopisujejo s trgovci in znanci v tujih krajih.
š Obsojeni dihurji. Velike ljubitelje ptuje perutnine je sodilo mariborsko okrožno sodišče. Prisodili so Andreju Zobni osemmesečno, Jeri Kehrlanko 6-mesečno in Jožefu Zobcu dvemesečno težko ječo.
š Shod »Nemške evangeljske zveze za vzhodno marko« je napovedan 15. avgusta t. I. v Mariboru.
š Ker je razbil čeljust Jakobu Petroviču, je prisodilo mariborsko okrožrto sodišče 41-letnemu oženjenemu čevljarju Štefanu i.ubecu šestmesečno težko ječo.
š V konkurzu je Aleksander Gašper Linninger, lastnik mariborske komisijske tvrdke A. C. Linninger.
š Ker se je ustavljal orožnikom so prisodili 231etnemu Štefanu Soršaku 3mesečno težko ječo.
š Z nožem jt sunil očeta v prsi 211etni R. Pudsiček. Sedel bo za to dva meseca v težki ječi.
š Lep parček ujet. V Gradcu so v neki gostilni prijeli že večkrat kaznovanega čevljarskega pomočnika L. Juvana, katerega je ovadila njegova ljubimka Marija Lahner radi nevarnega pretenja. Toda prišle so na dan še lepše stvari. L. 1905. in 1906. sta Juvan in Lahner po Nižjem Avstrijskem, Solnograškem, Koroškem, Kranjskem in štajerskem prodajala navadni cement za čistilni prašek kg do 2K, s čimer sta utržila približno 2000 kron. S tem denarjem sta udobno živela nad eno leto. Ko jima je »bec« začel pohajati, sta v Sol-tudi nekoliko iz nevednosti — postavile v boj proti Ogrski, da imajo celo ogrski denar za »fovš« in ga nočejo sprejemati. Ljubljan-
nogradu vlomila v prodajalno prekajevalca mesa Rohreggerja ter odnesla 168 kron. Naravno, da je policija ujela tudi njo ter parček odpravila v kletko pri deželnem sodišču.
Koroške novice.
k Velike vojaške vaje na Koroškem. V
Celovcu se mudi že več dni komisija, da končno vse uredi za cesarske vaje meseca septembra. V komisiji so gg.: dvorni stavbeni nadzornik Schebeck, dvorni živinozdravnik Uanbeck in dvorni ceremonijski koncipist baron Liitgennorff, major generalnega štaba Kreschitzky, stotnik Vogl in nadporočnik Funk za definitivna stanovanja in hleve v Celovcu in Št. Vidu ob Glini. Popravljajo in urejajo tudi ceste in pota v okrožju, kjer bodo vaje. Dela v celovškem dežel, dvorcu, kjer bo stanoval cesar, so v polnem tiru kakor tudi v Schreinerjevi vili v Št. Vidu ob Glini, kjer bo stanoval nadvojvoda Franc Ferdinand. Na vrtu celovškega deželnega dvorca postavijo velik šotor v katerem bodo cesarske pojedine. V Celovcu bodeta stanovala tudi nadvojvoda Friderik v deželnovladnem poslopju in nadvojvoda Leopold Salvator v knezoškofijski palači. Hlevi bodo v dragon-ski in artiljerijski vojašnici. Vaj se udeleži prostovoljni avtomobilni oddelek, vojni minister fem. Schönaich, minister deželne brambe fem. Latscher, namestnik višjega poveljnika deželne brambe fem. Pannami, kavalerijski in deželne brambe nadzornik in vsi vojaški atašeji inozemskih zastopstev na Dunaju. Da za-gotove provijant, je došel iz Išla v Celovec dvorni gospodarski ravnatelj pi. Prileszky s tajnikom baronom pi. Stifftom.
k Koroška umetniška razstava bo otvor-jena od 1. do 10. avgusta v šoli na Benediktinskem trgu od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vstopnina v nedeljo in četrtek 60 v, ostale dni 1 K-
k Obrtna in industrijska dela so razstavljena v celovškem »Rudolfinumu« od 9.—12. ure dopoludne in od 2. — 4. ure popoludne. Ob nedeljah je otvorjena razstava dopoludne.
k Poroka. V torek, dne 23. t. m. se bode na Humu pri Rožeku g. dr. Ivan Arnejc, c. kr. gimn. suplent v Ljubnem poročil z gdč. Ir-mico Prettenhoferjevo iz Gradca.
k Osebna vest. Odvetniški kandidat dr. Josip Oblak, je vstopil v pisarno slovenskega odvetnika g. dr. Ferd. Miillerja v Celovcu.
k »Deseti brat« v Celovcu. V nedeljo, dne 4. avgusta priredi celovško delavsko društvo narodno igro »Deseti brat«.
k Zanimiva obravnava se je vršila prosit petek pred okrajnim sodiščem v Dobrli vasi. G. dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, je tožil radi žaljenia časti onega zloglasnega dr. Krassnigga iz Železne Kaplje, ki je 5. maj-nika vodil v zvezi s Koroščevim Pepčkom nemčursko bando na zborovanjih v Železni Kaplji in Zitari vasi. Dr. Krassnigg je žalil dr. Brejca z raznimi psovkami, kakor <>Feigling« itd. Obenem je pa tožil tudi dr. Krassnigg dr. Brejca in še nekaj slovenskih kmetov; dr. Brejca, češ, da ga je smatral za »štrasenrav-barja«, ker mu je v silobranu nastavil revolver. Obravnava se je vlekla strašno dolgo, a končno je dr. Krassnigg po posredovanju sodnika in dr. Brejčevega zastopnika dr. .Miillerja, odvetnika v Celovcu, pristal poravnavo in sicer pod sledečimi pogoji: tožnika umakneta svoji tožbi, dr. Krassnigg prekliče pred navzočimi pričami razžalitve ter obžaluje, da jih je storil, plača 100 kron za slovenski kulturni namen, katerega določi g. dr. Müller in
tudi vse stroške. Dr. Krassnigg, katerega ves nastop kaže skrajno zagrizenost in značaj ra-biatnega nemškega bttrša, je torej vlic poravnavi prav občutno prizadet.
k Bolnik zdravnika ugriznil. V Beljaku je ugriznil neki bolnik dr. tlocka, ko ga je ta ra\-no operiral. Dr. Hock je vsled tega te/ko obolel.
Iz raznih krajev.
Slovenske vesti U Amerike. Rojaka Antona Šepica sta nevarno zabodla dva Kranjca, katerih imeni še nista znani, ker ranjenec ne more govoriti. — Kako lepi ljudje so v uredništvu »Glas Svobode«, dokazuje to, da po »Amerikanskem Slovencu« Konda in Kaker niti svojih otrok nista dala krstiti. — Umrl je v Jolietu v ondotni bolnišnici Matija Rogina \ starosti 50 let, doma od Nerajca pri Draga-tušu na Dolenjskem. V Ameriki je bival il let. — 79-letnico je obhajal v Jolietu J. Stu-kel, ki se je svojčas boril na Laškem pod Ra-deckint. Mož je še vedno čil in zdrav. — Isto-tam je utonil Charles Podnar, star šest let. Smrt je ugrabila v Milwaukeu Antona Pievit iz Ljubnega na Štajerskem. — Na Janeza iiu-loha iz Hotederšice pri Idriji, je v Flemingu, Kansas, padla velika množina kamenja in ga tako poškodovala, da je še isti dan untri. V Ameriki je bival 18 let ter zapušča ondi soprogo s šestimi otroci. — Nevarno obolela sta v Calumetu St. Pavlišič in Peter Judnič, vendar je upanje, da okrevata. — Poročila sta .se istotam Svetič iz Lukovega Dola in M. Vuk od Severina. — V 23. letu je umrl v Cleve-iandu Matija Jurca iz Cerknice. — Angleži so gostilničarju Gričarju v Clevelandu, ko je šel menjat denar, izpraznili blagajno ter vzeli seboj 700 dolarjev .— Nesreča je zadela Ivana Logarja v Collinwoodu. V soboto je otvoiil gostilno, v ponedeljek pa mu je pogorela, kar mu je povzročilo občutno škodo. — Ponesrečil se je pri delu v Bridgeportu Ivan Perko, da je bil na mestu mrtev. V največji bedi žaluje za njim vdova z osmero otroci. — V Calumetu se je po triletnem obstanku razpustilo društvo »Slovenija«. — V elevelandskej bolnišnici je umrl 18-letni Kastelic. Ker niso ve-deii niti za bivališče, niti za sorodnike, je ležal štiri dni v mrtvašnici. — Poroke: Jakob Lun-der iz Velikih Lašč z Nežo Lesar iz Brež pri Ribnici; J. Levstik od Sv. Gregorja z Aug. Kaplan i z, Ribnice; And. Lužar iz Boršta pri Cerkljah z Marijo Kerkovič iz Boršta pri Cerkljah. — Pozor rojaki ! Neka lopovska družba v New - Yorku ali v okolici, skrivajoč se za imenom Anton Dite, zopet vabi naše rojake na naročbo »Črnih bukev« in »Kolomanovega žegna« ter jih hoče s tem pripraviti ob težko zaslužene novce. —- V Lyon-su, Iowa, je 23. junija pel novo mašo naš rojak John A. Štefanič. Rojen je bil v Metliki ter že kot osemleten deček prišel v Ameriko. Svoje študije dokončal v papeževem semenišču »Jožefišče«. — Umrla je v San Frančišku, Kal., 21. junija Neža Jurjevič iz Draga-tuša. Stara je bila 38 let. Pokopal jo je .slovenski župnik č. g. Türk. — Ponočni čuvaj v fclyjti. Anton Kobetič iz Kvasice pri Crnoinlin, se je v službi poškodoval na nogi, a rana ni nevarna.— V Kranjsko slovenski katol. Jed-noti je združenih sedaj 116 društev. — Slo-vensko-ameriško tiskovno društvo v Jolietu je osnovalo podružnico za nakupovanje paro-brodnih listkov v domovino in obratno in za pošiljanje denarja v domovino. Novo podjetje iskreno pozdravljamo in inu želimo najlepšega uspeha, ker nam že ime jamči za pošte-«
nosi in reclnost tega podvzetja, cesar ne moli ino trditi o raznih agentih, ki se plazijo , kolu naših rojakov. Dolžnost somišljenikov je, da opozarjajo izseljence na Slov. Ani. Tiskovno družbo, Joliet, III. — Za vročinsko boleznijo jc umrl M. Klobučar iz delniške fare na Hrvaškem. - Poročili so se v Calumetu: Nikolaj Vrancšič iz Adlešič s Katarino Spellar i/ Drage na Dolenjskem; Fr. Vidervol iz Doli nie vasi s Katarino Barič iz Orbhka pri Dru-gatiišu.
Velika povodenj na Dunaju.
Dunaj, 18. julija.
Zadnji nedeljski vihar se je v ponedeljek popoldne in v torek v toliko polegel, da smo imeli le tupatam ploho, a v sredo popoldne so se zopet zbrali pogubonosni oblaki nad Dunajem. Popoldne se je večkrat vsul gost dež, okrog 4. ure pa je začelo na zahodu grmeti, nevihta se je bližala vedno bolj Dunaju in od 6. do 8. ure ie lil dež skoraj neprestano curkoma. V XVII. in IX. okraju so silno narastli potoki in izstopili iz vodotokov ter IMiplavili cele ceste iu ulice, tako da je voda s drla v veže, kleti, podzemeljska stanovanja, delavnice in shrambe; tudi v VII. in VIII. okr. ie nastopila voda v kleteh dva do tri metre visoko. Pekom je uničila voda cele vagone moke, gostilničarjem so splavali v kleteh sodov i, mnogo vina se je pokvarilo, v nekaterih sodovih pa je ostalo vino vendar nepoškodovano, dasi so bili sodi nastavljeni, ker so se polagoma dvignili na vodi in se potem pri odtoku vode vsedli na tla.
Zlasti pomilovanja vredni so bili stano-vavci v podzemeljskih stanovanjih, ker jim ie voda prevrnila vso hišno opravo in preplavila postelje. Ker je voda silno hitro nastopila, so se nekateri stanovavci komaj rešili iu ubežali na cesto. V Neuvvaldeggu (XVII. okraj) sta utonila v podzemeljskem stanova-iii .Vietila mati Julija Schweighofen hišnica, in njen 151etni sin Karol. Bežala sta najprej i/ stanovanja in pustila vse ua mestu; a mati si ie vrnila, da bi rešila posteljno opravo; ker se dalje časa ni vrnila, je šel za njo pogledat, a tudi 011 se ni vrnil; oba sta našla smrt v kalni vodi. Ko ie prišel oče - pri-/igavec cestnih svetilk zvečer domov, je voda že popolnoma odtekla iz stanovanja, a našel je oba ženo in sina — v sobi na tleh mrtva.
Med nevihto je tudi treskalo in se bliskalo, malo pred sedmo uro je strela udarila \ zvonik vseučiliške cerkve oo. jezuitov v I okraju, a ni napravila nobene škode, pač l« veliko strahu.
Dunajščica in Donava sta silno narastli, I »onava je odnesla v takoimenovanem inun-dacijskem ozemlju vse pokošeno seno. Pre-hledelih obrazov so ljudje gledali, kako dela voda velikansko škodo, ne da bi mogli kaj l'esiti"! Potonilo je tudi nekaj živine v hlevih!
Danes ie sicer vedro, vendar se zbirajo nad nami oblaki, in še ni gotovo, da bi nastopilo stanovitno vreme.
XXX
Od druge strani se nam poroča: Velikansko škodo ie napravil Dunajčanom naliv dne 17. t. m. Po okrajih sta morala nastopiti požarna hramba in pa reš. društvo. Lichten dolina do Franc Jožefovega kolodvora je bila |M)d vodo, ki je segala ljudem do prsi. Krave so stale po hlevih do vratu v vodi. Le počasi ie odtekala umazana voda. V Hernalsu je :im-čila voda vsa regulacijska dela na glavni cesti, l-lterlcin trg je bil izpremenjen v jezero. Na Neuvvalder cesti so se privezali policisti in finančni strašniki drug poleg drugega, da so
rešili prebivalce neke hiše skozi okna. Po cestah v Hernalsu je drla voda poldrugi meter visoko. Ognjegasnemu stotniku Hirschu jc utonilo 5 konj in 7 prešičev. V Ottakringu se jc podrlo več cestnih kanalov. Hiše so zelo poškodovane. Na Dornbaški cesti je zbežalo mnogo oseb na strehe in na drevesa. Požarna hramba jih jc spravila na varno. Strela jc udarila v stolp vseučiliške cerkve, ne da bi napravila kaj škode. V župnišču je pa razbitih vsled zračnega pritiska več šip. Največ škode ie napravila voda na Ottakringu, Hernalsu, Wühringu in Doblingu. Uničena je vsa žetev na Moravskemu polju. Iznenadila je nevihta trgovskega slugo Eichbergerja v Dunajskem gozdu. Splezal je na drevo, da jc ušel povodnji. Pripovedoval je, da je videl veliko otrok, ki so iskali drva, ko jih je presenetila voda in da je najbrže več otrok utonilo.
SSSŠŽŽ.
Občni zbor „Gospodarske zveze".
Predsednik g. liabnik konstatira sklepčnost, ker je od 3893 upravičenih glasov zastopanih 1227 glasov, iu pozdravi navzoče. U. ravnatelj Škerl prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se potrdi. G. predsednik konstatira, da postopa zdaj glede umetnih gnojil »Gospodarska zveza« složno po dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo Nato poda g. predsednik
Poročilo načelstva.
Ne bom na dolgo in široko razkladal poročila o našem delovanju v pretečeneni letu, ker je itak iz tiskanega poročila razvidno, kai se je storilo. Očrtati hočem le nekoliko naše prihodnje delovanje. Borili smo se in se bomo tudi v bodoče z raznimi težkočami, katere pa bomo, trdno upam, srečno premagali. Promet se ie držal v meiali oreišniega poslovnega leta. Vsega prometa je bilo okoli osem milijonov kron. To ie gotovo lep uspeh napram našim skromnim sredstvom. Da nismo imeli veliko čistega dobička, kakor razvidite iz bilance, svedoči, da ne delamo za dobiček, ampak v korist naših zadrug iu društev. Seveda še ni vse tako, kakor bi moralo biti; gledalo se pa bo. da se odpravijo vsi nedostatki, ki so dosedaj ovirali živahneje gibanje naše »Zveze«. Imeti bomo morali stalnega potoval-ca, ki bo redno obiskoval naše zadruge. Vsem je znano, kako pogosto nadlegujejo razni .vrl-vonosi trgovine, zadruge in društva, da preslepijo z medenimi besedami in navidezno nizkimi cenami odjemalce. Da se temu kolikor mogoče odpoinore, ie potreben stalni pote valeč.
Knjigovodstvo je urejeno sedaj tako natančno, da naredimo lahko vsak hip zanesljivo bilanco. Dobro knjigovodstvo je duša vsakemu podjetju, zatorej boste vzeli to z zadovoljstvom na znanje
Po posredovanju državnega poslanca ko-mercijalnega svetnika g. Povšeta bomo dobili nabavo volov za mornarico v Pulju. Vsako leto se bo rabilo nekaj tisoč volov, razen tega nam bodo odvzeli tudi druge deželne pridelke v večjih množinah.
Da se vse to posreči, prosim navzoče gg. zastopnike zadrug in društev, naj se tesno oklepa io naše »Zveze« in od nikogar izven nas ne kupujejo blaga. Naša skrb bo, naročila takoj izpeljati, vendar se ne sme preveč zahtevati od nas. Zgodilo se je, da društvo danes naroči blago, jutri pa že hoče imeti. Iz svoje trgovske izkušnje vem. da pri največji pozornosti poide blago, ki ga ui mogoče nadomestiti takoi. Blago, ki se vedno rabi, se mora vsaj nekaj dni prej naročiti, preJno ga zmanjka.
Gosp. Škerl poroča o uspehu »Gospodir-ske zveze« leta 1906:
»Gospodarska zveza« je član »Zadružne zveze« v Ljubljani.
Koncem leta 1905 je štela »Gospodarska zveza« 382 članov, v letu 1906 je pristopilo 82 članov, tedaj koncem leta skupaj 464 članov. Izstopil ni nihče.
Članic zadrug ie bilo koncem leta 54, v letu 1906 je pristopilo 14 zadrug, tedaj skupaj 08 zadrug. Skupna vsota vplačanih deležev znaša K 3518—,
Iz čistega dobička leta 1905, kateri je ;na-šal K 012917, dotiral se je rezervni zaklad z K 2225'—, uradniški pokojninski zaklad K 1225 — ter izplačalo nagrad K 2150 —, ostanek K 529'17 pa se ie prenesel na račun leta 1906. Cisti dobiček iz leta 1906 K 259-10 naj se vsled sklepa načelstva z dne 20. junija 1907 jx> K 207 33 pridene rezervnemu zakladu, ostanek K 5183 pa uradniškemu pokojninskemu zakladu.
G. Traven zahteva pojasnila, zakaj je tako malo dobička. G. predsednik pojasnjuje, da so se v bilanci odpisale izgubljene tirjatve prejšnjih let, ki so se štele prej med aktivi, ti. Traven graja, da se takoj začetkom leta ne plačuje članarina, (i. Pravhar predlaga, da se ostro zahteva redno vplačevanje članarine, (i. Iskra predlaga, da naj zadruge pazilo čita-jo obvestila »Gospodarske zveze« v »Narodnem Gosjxidarju«. G. Pravhar se pritožuje nad agenti, ki motijo društva s tem, da jim obetajo večji odpust. G. Skerl pojasnuje, da je »Gospodarska zveza«« jxiskrbela ugodil h zvez in da se v bodoče poskrbe še boljše zveze s prvimi viri. G. Pravhar priporoča zvišanje društvenih deležev. Naj se izda zapisnik nam prijaznih trgovcev, da ne bo dežela prisiljena kupovati od nasprotnikov. Lončarski izdelki naj bi se zadružnim potoni spravljali med ljudi. (i. Alejač pojasnjuje lončarsko obrt v Komendi in obljubi, da bo posredoval, da se komendski proizvodi spravijo v zadružno trgovino. G. Pravhar priporoča, da se naj zadruge nikar ne spuščajo v nobeno zvezo z judovskimi agenti. G. Rozman pojasnjuje važnost tržaškega tržišča za veletrgovino in eks-port za naše producente. G. Gnidovec priporoča. naj se zastopstvo v Trstu ohrani. G. Babnik poroča o težavi, ki jo ima »Gospodarska zveza« z maslom, ker je »Nižjeavstrijska zveza« odpovedala odjemanje masla, ker ga ima sama dovolj. Zato je nam masla ostalo, (i. Traven popisuje težave, ki so vsled tega nastale za zadruge.
G. Grašič govori o važnosti Trsta za odjemanje naših domačih pridelkov, zlasti za oddajo masla. V Avstriji smo Z.aostali daleč za drugimi državami, ki imajo vozove z ledom, pri nas pa se morajo mlekarski pridelki voziti v vročih vozovih. Zato se naj »Gospodarska zveza« obrne do državnih poslancev, naj zahtevajo pripravnih vozov od železniške uprave. (Odobravanje.) Za Pulj in Rovinj morajo zadruge zvišati ceno mleku; tam se to splošno pričakuje, a manjka iniciative.
Občili zbor sklene: Mlekarstvo je eden glavnih pogojev našega zadružništva. Zato »Gospodarska zveza« prosi državne poslance, da izposlujejo od železniške uprave ledne vozove. — Soglasno sprejeto.
Nato se vrši podroben razgovor o nakupu in prodaji posameznih pridelkov. Priporoča se osnovanje posebne mlekarske zadruge. G. Stanovnik priporoča, da se naj za trgovce zvišajo deleži. »Gospodarska zveza« delaj pa kar inoči samo z zadrugami. Deležni kapital se mora zvišati, da bo »Gospodarska zveza« delala z lastnini denarjem.
G. Iskra priporoča zanimanje za vinarske zadruge. Zadruge ene stroke naj bi splošno
stopile v zvezo, da morejo podvzeti večjo vlogo na trgu. Tudi zadružništvo sploh naj bi gledalo bolj na notranjo zvezo, da bi proizvajalne zadruge itnele v krogu zadružništva gotove odjemalce in ne bi bile prisiljene delati z zunanjimi špekulanti. Treba je. da se blago med zadrugami izmenjuje.
G. Grašič priporoča, naj bi »Gospodarska zveza« vsaj dvakrat na mesec razpošiljala cenike o blagu svoji zadrug, da se člani spoznajo ž hjimi. G. Iskra priporoča zadružne inserate v »Narodnem Gospodarju«. G. Pravhar: Tudi »Slovenec« naj bi vsaj dvakrat na teden prinašal tržne cene.
Dr. Lampe priporoča trdnejšo zvezo in medsebojno podpiranje zadrug. Prva skrb mora biti, da v okviru našega zadružništva zadostimo medsebojni potrebi. Zato naj zadruge blago, ki ga morejo dobiti od domačega producenta v naši organizaciji, kupijo vedno pri nas. in le to, česar naši domačini nimajo, naj se naroči od zunaj. Izmenjavanje blaga se zlasti priporoča z ozirom na Istro. Tam rabijo sena. koruze, žita, a imajo mnogo dobrega vina. ki jim leži v kleteh. Če se po zadružni tr-govini blago izmenjuje, je to v korist na obe strani in dviga domačo produkcijo. Ko zadostimo domači potrebi, skrbimo za eksport. ki naj otvarja na zunanjem trgu dohodke našim zadružnikom.
Dr. Lampe priporoča, da naj vsaka zadruga za svoje okrožje sestavi kolikor mogoče natančen pregled blaga, ki se tam izvaža in uvaža. S tem dobi »Gospodarska zveza« za dobavo potrebni vpogled v krajevne razmere. Gospodarska Statistika je pri nas še čisto zanemarjena, zato naj zadruge same v tem pogledu store, kar je v njih moči.
G. Hladnik priporoča vprašalne pole za vse zadruge, v katerih se naj natančno označijo vsi pogoji, čas, krajevne razmere, v katerih je mogoče uspešno dobavljati razne pridelke. Naj bi se po posojilnicah vršilo izplačevanje in posredovanje. G. Iskra priporoča, naj »Gospodarska zveza« predvsem vse ugodnosti nakloni društvom, potem šele posameznikom. Naj bi zadruge natančno proučile zlasti pogoje živinoreje, kako bi se mogla povdig-niti.
Z ozirom na žito, koruzo itd. naj bi se stopilo v zvezo s poljedelsko banko v Zagrebu, da deluje'zveza z zvezo. G. Kavčič pravi, da se dobi lahko v naši deželi živine za pre-skrbovanje vojaštva.
(i Kovačič poroča, da je nadzorstvo pregledalo račune in jih našlo v redu, kar vzame občni zbor na znanje. Po daljšem razgovoru o podrobnih zadevah društva zaključi prednik občni zbor, vzpodbujajoč člane, naj zvesto vztrajajo pri zadružnem delu, v katerem je naša gospodarska bodočnost.
Za čebelarje.
Interpelacija poslanca dr. Kreka in tovarišev na gospoda poljedelskega ministra.
Čebelarstvo je v Avstriji skoro popolnoma zanemarjeno i v zakonodavnem i v upravnem oziru, le Štajersko je v tej zadevi častna izjema. V pojasnilo si dovoljujemo navesti do-slovno razglas, ki je bil razposlan leta 1902, št. 33.672, vsem štajerskim podrejenim političnim oblastim:
Osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva v Gradcu je na prošnjo čebelarjev v trgu Wildon vložilo to prošnjo za varstvo proti ravnanju lectarjev, ki je jako kvar-Ijivo čebeloreji. V njej se povdarja zlasti sledeče:
Ker so vrata v lectarskih delavnicah odprta, duh medu privabi čebele, ki posedejo na tisoče po stenah, zlasti pa ob zaprtih oknih,
se trudijo, da bi prišle na prosto in končno izmučene popadajo na tla. kjer jih pometejo skupaj in vržejo na gnoj ali pa v ogenj, kjer poginejo. .Mnoge se oparijo s paro in papadajo v kotel, kjer se skuhajo.
Kot posebno škodljivo se navaja v prošnji, da se pušča med in posode z medom na prostem, ker se s tem lahko provzroči in razširi gnjiloba. ki lahko uniči panjove po celih okrajih.
Lectarji kupujejo namreč cele panjove, pomore čebele z žveplom ter vse skupaj — med. zalego in čebele, ki so v stanicah — stlačijo v sode. kjer hranijo toliko časa — tudi več mesecev — dokler ne začno kuhati medice. Medtem pa začno zalega in čebele gniti, med pa največkrat v reti.
Ce torej čebele vživajo in uporabljajo tak med za pitanje zalege, se okuži tudi zdrava zalega in čebelarju ne kaže druzega, kot cel panj pokončati v ognju.
Osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva prosi torej, naj se lectarjem zabra-ni tako ravnanje in v ta namen izdajo primerne odredbe ter predlaga sledeče:
Na oknih v delavnici se morajo pritrditi mušje mreže, vrata morajo biti zaprta v vseh onih prostorih, kjer se predelava med ali medica ali kjer se shranjuje, in strogo naj se prepove, puščati z medom namazane posode na prostem, kjer morejo priti čebele do njih.
Podrejenim političnim oblastim se torej naroča, naj poizvedujejo, ako se vse to, kar navaja osrednje vodstvo štajerskega čebelarskega društva glede ravnanja, škodljivega čebeloreji. vjema z resnico in če bi mogle predlagane odredbe isto zabraniti, ne da bi pri tem lectarji trpeli občutno škodo.
O uspehu poizvedovanja se mora poro-čait do 20. oktobra 1902.
Na podlagi teh poizvedeb je c. kr. štajersko namestništvo izdalo sledeči ukaz dne 30. decembra 1905, št. 42.026/02:
Vsem podrejenim političnim oblastim na Štajerskem ! Namestništvo se je prepričalo, da se pri nekaterih lectarjih nedostatki. kateri so se povdarjali v tuuradnem ukazu z dne 11. septembra 1902, št. 33.762, resnično nahajajo.
Podrejenim političnim oblastvom se naroča, naj po možnosti te nepravilnosti zabra-njujejo in zlasti pazijo, da bodo na oknih pritrjene mušje mreže, da bodo vrata do prostorov, v katerih se predelava ali shranjuje med ali medica, vedno zaprta in da se posode, namazane z medom, ne bodo nahajale na prostem. kjer pridejo čebele lahko do njih.
Nedostatki. katere je štajerska vlada vsaj poizkusila odpraviti, so v drugih kronovinah, zlasti na Kranjskem, kar najbolj razširjeni. Kranjski čebelarji so se v tej zadevi že često obrnili do deželne vlade, da odstrani oškodovanje domače čebeloreje, toda kranjska čebela, sloveča po celem svetu, doma ni našla varstva.
22. februarja t. i. so čebelarji, zbrani na občnem zboru »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva«, ponovili svoje upravičene pritožbe in vložili pri deželni vladi v smislu navedene resolucije štajerskega čebelarskega društva prošnjo z novim važnim do-stavkom, da se morajo prostori izven delavnice, kjer se je pretakal med ali medica, takoj izplakati z vodo, da duh po medu ne privabi čebel. Do danes imenovano društvo še ni dobilo odgovora.
Zato vprašajo podpisani:
1.	Hoče-li gospod poljedelski minister administrativnim potom ukreniti, da se navedeni nedostatki odpravijo?
2.	Hoče-li izdati zakon v varstvo čebeloreje in medu?
Dunaj. U. julija 1907.
Uspeh interpelacije je bil. da je »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« takoj drugi dan potem, t. j. 12. julija, sprejelo od deželne vlade kranjske tozadevni odlok, ki smo ga že priobčili.
Drobtine.
g Vabilo h koncertu mekinjskega pevskega in tamburaškega zbora »Planinka«, v nedeljo, 28. julija 1907 na gostilniškem vrtu gosp. V. Jerana po domače »pri Marabu« v Smarci. Sspored: 1. V. G. Brož: Slava Slovencem«, koračnica. 2. Mil. pl. Farkaš: «U boj«, koračnica. 3. Dagut. Hruza: »Savski valovi«, valček. 4. Dr. G. Ipavec: »Planinska roža«, poje moški zbor. 5. V. G. Brož: »V sladkoj sanji«, valček. 6. M. pl. Farkaš: »Vie-nac hrvaških narodnih pjesma«, 7. O. Teich: »Zauber France«, kuplet. 8. V. G. Brož: »Ha-novac«, koračnica. 9. Volarič: »Colničku«, poje moški zbor. 10. Viktor Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček. 11. ••• »Pozdravljam te'« mazurka. 12. Alfonz Gutschy: »Domovini«. 13. Fr. Maier: »Tičica gozdna«, poje moški zbor. 14. * * * »Složno«. 15. Alojzij' Sachs: »Kdo more za to, če res je tako«, ku-| plet. 16. V. G. Brož: »Na valovih Jadranskega morja«, veliki koncertni valček. 17. Mil. pl. Farkaš: »Naprej zastava slave«, koračnica. 18. * * • »U tebi domovina«, poje moški zbor. 19. * * * »Na straži«, poje moški zbor. 20. J. Ivanovič: »Brzopolka«. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 v. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Novi izumi Edisonov!. Slavni izumitelj Edison je dolgo časa obljubljal javnosti, da bode sestavil električno baterijo, ki bode povzročila cel preobrat v elektriki. Ker le ni prišla baterija v promet, so ljudje že začeli dvomiti, če je Edisonove obljube smatrati resnimi, a učenjak se ni dal oplašiti in je s pravo ame-rkansko vztrajnostjo študiral, delal in žrt\o-val velikanske vsote, dokler ni pred kratkim mogel samozavestno izjaviti: »Naloga je rešena.« S kobaltom je napravil zlitino; vsled tega bodo baterije za avtomobile tehtale le 30 funtov, dočim so stare čez 100, in bodo vršile svoje delo tri- do šestkrat dalje kot prejšnje. Njegov glavni namen je bil, sestaviti baterijo, ki bi bila cenejša kot konjska moč in bi si jo lahko vsakdo nabavil. Z novo baterijo gnani avtomobili se bodo gibali brez šuma in zibanja ter jih bode mogel po kratkem pouku vsakdo voditi, česar pri sedanjih na bencin ni bilo mogoče. Sedaj Edison gradi tovarno, kjer bodo proizvajali njegove novo-izumljene baterije ter izjavlja, da bodo sedanji električni avtomobili in lokomotive popolnoma zastareli, ko pride njegova iznajdba v promet in prorokuje, da bodo v velikih mestih izginili konji z ulic. — Nadalje je Edison izumel posebne vrste cement, ki bo po njegovih besedah »gradivo bodočnosti«. V New Yerseyu je že zgrajena tovarna, kjer izdelajo tsak dan 10.000 ton najfinejšega hidravličnega Portland cementa. Če se pomeša s kremenom, peskom in vodo, je ta zmes tako trda, da jej niti dinamit ne škoduje. Edison namerava po načrtih kakega slavnega stavbenika napraviti cel model za hišo. Ta bi se sestavil, notri vsula prej omenjena zmes ter tlačila in čez par dni, ko bi odstranili deske, bi stala na prostoru lepa hiša, ki bi bila poleti hladna, pozimi topla in kar je najvažnejše, jako poceni; zlasti pri gradnji delavskih hiš bo njegova iznajdba velikanskega pomena. — Edison je delal tudi poizkuse z radijem, toda ker
so oboleli nekateri njegovi pomočniki, ga je žena pregovorila, da je opustil te poizkuse. Ko bodo vse te iznajdbe, s katerimi se sedaj peča, zavržene, bode opustil delo na industri-alnein polju in se začel pečati z največjimi ugankami narave, bistvom elektrike, razvojem rastlinskega življenja po naravnem izboru in z neozdravljivimi boleznimi, zlasti z rakom.
Zrakoplovi za francosko armado. Proračunska komisija francoske državne zbornice namerava predlagati v proračunu za vojsko poseben kredit, s katerim naj se zgradi v vojne namene še pet zrakoplovov po vzorcu »Patrie«, ki se da voditi.
Katoliška cerkev na Kitajskem Clan cesarske hiše kitajske je sestavil spomenico o ustanovitvi kitajskokatoliške Cerkve. V ta namen naj bi se naprosil papež, da odpošlje v Peking svojega nuncija in imenuje kitajskega nadškofa, da se preprečijo prepiri. Kitajska vlada se še ni odločila. V Rim je že odpotoval škof Henninghaus iz Južnega Šantunga, kjer ga bode sprejel sv. Oče.
Povodnji In nevihte. Iz Prage se poroča, da Vltava vsled deževja stalno narašča. V časlavski okolici je orožništvo deložiralo prebivalce iz 39 hiš. Voda je narastla 1 m visoko.
V	Rihuwu je utonil neki krojač, ki je hotel rešiti svoje štiri otroke. Iz Vratislava poročajo, da je v kladski pokrajini povodenj podrla 20 hiš. Uničena je vsa žetev. V lo\venberški okolici se je prekucnil rešilni čoln. Utonili sta dve osebi. Pet oseb je pa splezalo na neko drevo, kjer so ostale 16 ur, dokler jih niso rešili vojaki. Velikansko škodo so napravile zadnje nevihte na sadnem drevju na Češkem, Moravskem in na Nižjem Avstrijskem. Reka Bečva je izstopila. Preplavljene so ulice v Hranicah. V bolnišnici stoji voda v pritličnih prostorih 1 m visoko. V Vsetinu je preplavljen spodnji del mesta. V Bukovini je poplavila voda v Avguštinovi vasi temelj za novo cerkev, ki se je nato podrla. En delavec je ubit, osem nevarno, šest pa lahko ranjenih.
V	Pruski Šlcziji je narasla voda podrla več mostov in neko letoviško hišo.
Solnčna toplota in železniške šine. V Zje-dinjenih državah Severne Amerike se je primerila železniška nesreča, katero je zakrivilo solnce. Po hladnem jutru je nastal silno vroč dan; železniške šine so se vsled velike vročine skrivile in ravno na istem mestu je skočil vlak s tira.
74 let star knez kot novic. Iz Berolina poročajo, da jc v dominikanski samostan v Bcnnu na Nizozemskem stopil kr J novic 74 let stari knez Karol zu LöwenFtein.
Keèskemety umorlen? Nekemu budim-peštanskemu časnikarju je pokazal 91 letni Kecskenietyjev oče pismo svojega pobeglega sina svojemu prijatelju Gratzlu, ki je na to izginil. Sodijo, da je odpotoval za Kecskemety-jtm v Ameriko, kjer ga je umoril.
Upor na ogrski lad«. Na nekem parniku »Ogrske rečne parobrodne družbe« je odrekel neki mornar kapitanu pokorščino in se je jx>-lastil kapitana Carike. ki se mu je pa izvil. Ko so hoteli mornaria zvezati, se je postavil v bran z železno palico; a so ga kljub temu premagali. Kurjači so hoteli pometati ogenj iz kotla, a so to preprečili mašinisti. Upornike so izročili policiji.	.,
Palača miru. V Haag je došel amerikan-ski milijarder Carnegie, da položi temeljni kamen »palači miru«, katero bode zgradil z lastnim denarjem.
V desetih minutali štirje poizkusi samo-umorov. Kuharici Mariji Mathon v Parizu je postal nezvest njen ljubimec; zato je sklenila, da se konča. Kupila si je samokres, trikrat ustrelila nase, a vselej zgrešila. Prestrašen
le prihitel njen gospodar, da jej iztrga orožje, toda Mathon je bila v hipu na ulici in se je vrgla pred voz cestne železnice. Vozniku se je posrečilo voz vstaviti o pravem času, toda nesrečna Marija je hotela umreti ter hitela na vso moč k Seni. Pa imela je smolo; opazil jo je pravočasno stražnik ter jo potegnil proč. Marija je obupala, da se jej posreči samo-umor, zato je vzela britev in si prerezala na roki žile; težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Cel ta dogodek se je vršil samo deset minut.
Revež — bogatin. Na Dunaju je umrl zasebnik Weissmann, ki je živel jako ubožno. A po njegovi smrti so našli v nekem tajnem predalu hranilnične knjižice vredne 17.500 K.
Izpričevalo katoliškemu duhovstvu. Francoski učenjak Bertlin je izdal statistiko na ječo obsojenih ljudi raznih stanov od leta 1898. do 1901. Na 100.000 pravnikov je bilo na ječo obsojenih 48. na 100.000 zdravnikov 16, umetnikov 28, učiteljev 5. Na 100.000 duhovnih in oseb, ki so pri duhovnikih nastavljene, torej cerkovnikov, cerkvenih peric itd., torej vseh. ki žive od cerkvenega denarja (fabrica eccle-siae) pa samo 3. Poleg tega je dokazal, da se proti nravnosti več pregrešujejo oženjeni, nego neoženjeni.
Stroi za glasovanje. V poslanski zbornici izgube mnogo časa, včasih tričetrt ure, z glasovanjem. Nekdo je zato predlagal, naj se nakupi električen stroj za glasovanje. S takim strojem bi vsako glasovanje trajalo le 5 sekund. Za predsedniško mizo bi stala veiika tabla, h kateri bi od vsakega poslanskega sedeža vodil električen tok. Pred vsakim poslancem bi bila dva gumba, eden za besedo »ne«, drugi za besedo »da«. Vsi poslanci bodo oddali obenem glasove, električni aparat pa prinese takoj rezultat na tabli.
Stavka brzojavnih uradnikov v Zcdinje-nlh državah. Ker so se pogajanja med brzojavnimi družbami in njihovimi uslužbenci razbila, se boje, da ne bi izbruhnila po vsej državi stavka telegrafistov.
Brivski pomočniki stavkajo v Vesspremu na Ogrskem. Stavkolomce, ki so prišli iz Budimpešte. so pretepli.
Tirolske deželne strelce na konjih hočejo iz Inomosta prestaviti na Južno Tirolsko.
Dva mllliona za eno dramo. V londonskem gledališču Lyceum bodo zopet začeli igrati dramo »Kristjan«, s katero si je Hali Caine. kot so izračunali angleški listi, na tantiemah prislužil dva milijona kron.
Počitniške naloge za učitelje. Vse z največjo nepotrpežljivostjo pričakuje lepega časa prostosti, ko ne bode treba več sedeti v za-dnhli sobi. ampak bode mogoče vživati nemoteno in neome'eno vse prijetnosti narave ter se pošteno oddihniti. Preje so učenci tudi čez počitnice dobivali naloge, moderna učna uprava iih je odpravila, zato pa v Berolinu vpeljala počitniške naloge za — učitelje. Neverjetno a žal resnično. Učitelji na vseh nadaljevalnih šolah, zlasti obrtni učitelji, ki imajo tudi več ali manj opraviti v svojej obrti, so dobili čez počitnice vsak svojo nalogo, katero morajo začetkom prihodnjega šolskega leta izgotovlieno in popolnoma pripravljeno za tisk izročiti svojemu ravnatelju.
Hvaležna mačka. Sicer mačkam očitajo, da so potuhnjene in nehvaležne, vendar to ni vedno resnično, kar dokazuje sledeči slučaj, ki o njem poroča učitelj Späth v Gomarin-genu (okraj Reutlingen). Piše namreč: Lani je nrišel nekoč moj oče v skedenj t?r slišal žalostno mijavkati mačko. Nevoljen .io je že hotel spoditi, toda ko je natančneje pogledal, videl je. da je prišla v slamoreznico in da jo ie priielà klinia kolesa za ušesom, ko ,'e hotela skočiti doli Oče je seveda oprostil mačko iz te nevarne pasti in od tega dne je čakala vsa-
ko jutro pred vrati, dokler mati ni prišla iz sobe. Potem se je splazila v sobo, hodila okolu postelje ter parkrat zannjavkala. Ce se oče ni takoj oglasil in jej privoščil prijazne besede, takoj jo je zaskrbelo zanj, skočila je na stol poleg postelje gledajoč, če oče še leži. Preje tega ni nikdar storila, po rešitvi pa redno vsako jutro, kar gotovo dokazuje, da ima tudi mačka zmisel za hvaležnost.
Velik požar je napravil v Hamburgu več sto tisoč mark škode. Požar je povzročila petrolejka. ki je razpočila.
Bojkot unijatskega škofa Drohobeckega. Več odbornikov gospodarske podružnice v Križevcu bode odložilo svoja mesta, ker nočejo sedeti v odboru, kateremu načeluje uni-jatski škof Drohobecki.
— K evharlstičnemu shodu v Metz pošlje sveti oče kardinala Vincencija Vannutellija, ki dojde tja dne 6. avgusta.
Musolino — zblaznel. Rimski listi poročajo, da je sloviti ropar iz Kalabrije, Musolino, zblaznel v kaznilnici Portolongone, kjer je zaprt za celo življenje. Ob tem poročilu se zopet dviga spomin na krvava dejanja ljubljenca kalabreškega prebivalstva. Rojen je bil 1876 v maihnej vasici v Kalabriji. eldo-radu banditov. 2e v 21. letu je bil radi poiz-kušenega umora obsojen na 21 let ječe. dasiravno so bili dokazi proti njemu zelo pomanjkljivi in je Musolino prisegal, da je nedolžen. Vse ni nič pomagalo, mesto skalovitih gor Kalabrije so ga obdajale gole stene ječe. V njem je vrelo gneva in prisegel je strašno osveto svojim sovražnikom in protipričam. Cez dve leti se mu je posrečilo uiti s tremi tovariši na čudovit način in tedaj je začel izvrševati svojo prisego na grozovit način. V dveh letih je umoril sedem, ranil pa pet oseb. ki so v omenjenej razpravi nastopile proti njemu. Karabinieri so napeli vse sile. da groznega roparja dobe v roke. a njih trud je bil za man. Musolino je vsakokrat odnesel zdravo kožo in pete. ker so mu šli povsod in vedno na roko prebivalci sami. Velikodušni bandit namreč ni nikoli ropal ali kradel, pač pa često marsikakega preganjanega reveža sprejel v varstvo. Postal je ljubljenec vseh in poetična ljudska domišliija ie spesnila o niegovi osebi cel venec legend. Ko so ga 1901 končno vendarle vjeli pri Aaualagni v Kampanji, prevzela je srca vseh kalabrijskih prebivalcev globoka žalost radi nemile usode njihovega junaka.'
Veliki nemiri na Koreji.
Japonci vkrcujejo čete na Korefl.
Söul. 22. julija. Korejski vstaši so obkolili stanovanje prvega ministra, toda japonska policija jih je s pomočjo topništva pregnala. Prvi minister je zbežal v cesarjevo palačo, dočim so se drugi ministri podali v japonsko poslaništvo. Prišlo ie do sponada med korejskimi vojaki in japonsko policijo. Baje se je cesarska garda zarotila, da umori vse ministre, ki so nod pritiskom Japonske cesarja prisilili, da odstopi. Japonci so zasedli cesarjevo palačo in prestolonaslednika ustoličili. Cete japonskega generala Hasegava stražijo palačo. Iz Japonske je došel polk iz Pingvanga.
Söul. 22. juliia. Uradno se poroča, da ie pri nemirih bilo ubitih 10 Japoncev in 30 lanjemh. O številu ubitih Korejcev se nič ne poroča. Množica je plenila po vseh stanovanjih ministrov; pri palači vojnega ministra so japonske čete napad množice odbile.
Söul. 22. julija. Japonsko vojaštvo je okoli cesarjeve palače postavilo strojne puške in zgradilo obkope. Neprestano dohajajo iz Japonske novi polki, da zadušijo upor in razorožijo korejsko vojaštvo.
Ker se člmdalje bolj draže vsa živila, je
skoro dolžnost opozarjati na živilo in poživilo. ki ga moremo pogrešati vsak dan manj, ki pa je ostalo vedno enako po eeni. na Ka-threinerjevo Kneippovo sladno kavo. Zrnata kava je kakor znano tako škodljiva za naše živec, in pri tem kar nič rcdilna. zdravstveno tako dragoceni slad v Kathrcinerjcvi kavi. na polovico zmešan z zrnato kavo, pa daie okusno in redilno kavino pijačo. Otrokom, ženskim, bolnikom in takim, ki okrepijo. bi se morala dajati le Kathreiner.ieva Kneippova sladna kava. ki ima priljubljeni okus zrnate kave ter jc obenem lahko prebavna iu krvotvorna. Pripravlja naj se tako, kakor je povedano na zadnji strani izvirnih zavojev, pri nakupovanju pa naj se jemljo le ti z varstveno znamko župnik Kneipp in z imenom Kathreiner. Resničen prihranek, okus in zdravje priporočal» rabo Katlireiner-ieve sladne kave v vsakem gospodinjstvu.
Cesarjev sin na vseučilišču. Sin nemškega cesarja Viljema. 20letni princ Avgust Vi-liem, se vpiše jeseni na štrasburško vseučilišče.
.Icbilei vladanja bolgarskega kneza Ferdinanda se bo vršil v Tirnovu.
Narodno gospodarstvo
PRAVILA ZA GOVEJI HLEV.
Splošna pravila.
1.	Hodi živini prijatelj iu ne muči ie ni koli; bii previdno, pa ne brez posebnega povoda. čuvaj se nepotrebnega karanja in ravnaj z živino prijazno in vestno!
2.	Skrbi, da bodo okna čista, tako da pride svetlo solnee v hlev! Svetloba pospešuje zdravie.
,1. Hlev nai Im» suh in čist ne samo korita in liodišča, nego tudi stene, strop, vrata in hlevsko orodie, najboli pa ti sam.
4.	Prezrači kolikor mogoče veliko, posebno zgodaj zjutraj, po zimi pa glej. da ne bo prepiha v hlevu!
5.	Skrbi po zimi za pravo toploto! Toplomer. katerega obesiš sredi hleva, naj kaže: v hlevu za veliko živino 12 15" Celzija, za teleta 15- 17" C. kjer je pa bolna živina, ravnaj se po posebnem predpisu. Topel hlev je prijeten in ti prihrani na krmi, pretopel hlev pa omehkuži in oslabi.
fi. Živina naj bo čista, pravočasno odstrani ali pokrij gnoi, skrbi, da se pravilno odteka gnojnica! Debela, mehka šotna nastilja kot pomožna nastil.ia ti prihrani dela pri oče-denju. ti popravlja zrak v hlevu in izboliša hlevski gnoj.
7.	Razstiliaj hlevski gnoj na gnojišču enakomerno in skladaj ga trdno, pa mokrotno.
8.	Skrbi, da ne bo živina ne predaleč in ne preblizu privezana, tako da more udobno leči in vstajati, ne da bi druga drugi nagajala.
9.	Ne trpi na živini mrčesa, pobijaj podgane, miši, dihurje in kune; varuj pa lastovke in sove!
10.	Kar ti manjka, zabeleži si točno in pravilno.
11.	Rrez tvojega dovoljenja ne pusti nobenega tujca v hlev in ne dai se izpraševati o vsem od strani kupcev.
12.	Pazi na luč. Ce prične goreti, kliči takoj na pomoč, pa skušaj najprej rešiti ljudi in živino!
13. Skrbi, da se ne dela prah v hlevu; pomoči, ako
.ie potrebno, hodišča z vodo, predilo pometaš!
14. Skrbi za dobro in udobno naprego in pazi na parklje in kopita!
Pravila za krmljenje.
15. Ne vporabl.iaj nikoli v hlevu plesnive-ga sena ali slame ne za klajo iu za nastiljo. ker pokvarijo plesne glivice, ki odletajo, zrak v hlevu! Preiskuj posebno, ali je seno zunaj hleva suho in brez plesni in ali ne diši po njej! Pokvarjeno kla.io iu pokvarjeno nastiljo nesi na gnojišče ali kompost, ne pa v hlev!
Ifi. Skrbi, da bo dodatna klaia (Kraftfutter) suha. da jo ohraniš zračno in ne previsoko, tako. da se ne segreje, splesni in postane žaltava!
17.	Odstrani zemljo od repnate in gomo-Ijastc klaia. predilo io vporabiš; pazi. da ne pridejo v kla.io koščeki železa ali stekla!
18.	Ne krmi nikoli s premrzlo ali zmrzlo klajo! Pazi. da bo pitna voda čista in topla za vsaj 8--11" Celzija! Premrzla voda ie nezdrava, pregorka oslabi, žeje pa ne vgasne.
Pravila za molžnjo.
19.	Očedi kravja vimena pred molžnjo z lazkavim, čistim in suhim kosom sukna; če so polna blata, s suho slamo, senom ali travo; če moraš oprati z morilo vodo, osuši vimena predilo molzeš!
20.	Molži s suhimi rokami, ne z mokrimi; pr vek rati pomolzi v tla in ne v posodo! Sam bodi snažen pri molži! Pomolzi s pritiskom cele roke! Mleko vrži po mogočnosti zunaj hleva v skupno posodo! Vporabljaj hladilne naprave, če iih imaš! Odstrani mačke in pse od molžne posode!
21.	Pomolzi vse, ne pretrgaj molže, h koncu povaljaj vimena in ne zabi še enkrat pomolzti! Zadnje mleko ie naibolj mastno.
Ravnanje pri boleznih.
22.	Ne mešaj mleka živine, o kateri sumiš, da ie bolna, ali pa jc res bolna, z onim zdrave živine. Pomanjkljivosti na vimenih in pomanjkljivosti mleka pusti takoj preiskovati.
23.	Opazuj vsak sumljiv pojav bolezni! Pazi posebno na to, ali ima vprežna živina rane vsled pritiska in skrbi, da iih takoj odpraviš!
24.	Hodi usmiljen s trpečo ali bolno živino, neguj jo. in ne trpi da bi se prenaglila krava pri storitvi, ali pa da se zanemarja in ž njo surovo postopa!
25.	Ne pusti st< reče živine ne prej in ne po storitvi, pa tudi ne, ako je bolna, stati na mrzlih zunanjih vratih ali pa pod odprtimi okni, varuj jo prepiha in prehlada. Bolno in bolezni sumljivo živino krmi, napajaj in pomolzi posebej.
»Naroden Gospodar.«
j Prihodnja številka „DOMOLJUBA' Izide dné 1. avgusta 1907.
Sprejme se zanesljiva moška oseba kot
hlapec
za vsako delo. Imeti mora daljša dobra spričevala ter biti vojaščine prost.	1433 4
Pismene ponudbe pod naslovom „Delo 221* postrestante Ljubljana.
v Novem mestu, 19 korakov od glavne « ceste se Proda Pod ugodnimi pogoji močno zidana, suha, s 3 stanovanji, skladiščem pripravnim za vsako delavnico, 2 kletima, vodovodom, vrtom in dvoriščem. Pismena vprašanja na U2^■^Pe1t^l{■, No,,on,eSto' Kapiteljske ulice 224.
13oU 2—1
Loterijske srečke.
Dunaj, 13. julij	45	85	77	30 25
Gradec, 13. julij	78	76	9	32	24
Trst, 20. julij	5	58	47	78	34
Line, 20-julij	57	17	35	41	b2
Kovaškega vajenca
in enega pomočnika sprejme takoj Valentin Urbančič, kovač v Ljubljani. Dolenjska cesta št. 1.	2636 1 1
\feinj» tr»j» d»< 3 d""

<n«jnevtjéimi leti t305 m 06grajenimi vtfiVjnslymi pamil^ . m	f\	te stóaj wliKj pai-n'<> itZfiOC'mn
fbjasnila dajezastopnilt |*r.£eiinÌC|,
31 yb'Jana J^lo^or^e-uliceIfv28
''Odhod rzjjutljane v$a\> pr;nede>rK cqHpK, v tedru.
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 13
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
r*"«'f II»» Trat-Mav-Vork J* najprlpravnajta. najoanajte
ln n»jbo]j0a pot Ii Ljubljana t mm Amari ko, kar lad al dalfo-trajne maóna «inj« po raznih železnicah, nobenega preeedorzaji ■< prenočevanja in sploh nobenih postranskih straftar maj potjo. Par-aikl sa proaterni, varni, zračni in enainl; Tožijo veake 14 dni. Hrana in postrežba aijbeljla. Pejasaila daje la kart« prodaja glavni za-«**I®lk	' tOOi H
Andrej Odiasele. Ljubljani, Slomikove nllce 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Postavno zavarovano.	Vaako ponare|an|e kaznivo
Edino prlatcn ]• 85
Thiappy.jew balzam
z zeleno znamko .redovnica". I Cena U majhnih ali 6 dvojnatih steklenic sil > velika ipecijalna steklenica s palent. zamalkom K 6'— franko.
Thlerryjevo centifolljsko mazilo
proti vsem ie tako storim ranam, vnetlem, ra-nitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: » lončka K 3 00 se poilje le proti povzetju sli denar naprej — Obe domači sredstvi st« P°" vsod znani In slovita kot na|boljii. Naročila « naslavljajo na:	,
Allein scMerBalsa« Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaiki Slatini.
a. Thlw le hona iroinra • tisoči originalnih pisem gratis In franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarn« oljnatih barv, flrnciev, lakov In it«-
klarikega kleja. Najnižje cene.	Najnižje cene.
/ni/ti t- JkmariJco Jtfaten Kf/i/v tiubrt', po ceni in . fa^neml/iiH* pt>it>vuli na/ se obrne/o I
- -Si/71 on<Ti/öri etetea
v £jul>//u)ii 'Jčbloduorshe ulice26. YsfkvvrstruiCPv/asnilu etyc se Iraphtčnc. I
■atotam «prejmejo •• dobri in zanes-Ijivi zastopniki.
Dn7nr1 Kdor ho£e nae|0 in tain0 Prodatl ai'
rUAUI I kupiti posestvo, trgovino ali obrt, hotel, vilo, gostilno, opekarno, zdravilišče itd. v mestu ali "a deželi, ali dobiti posojilo, naj se obrne zaupno na Erste Realitäten-Verwaltung, Dunaj Vili. Al-bertg. 30. Kdor želi brezplačen obisk glavnega za: stopnika zaradi posredovanja, naj se^obrne na zgornji naslov	lo24
1 nnlonrn »prejme takoj «mua< Rapiti so-j VUjenCB darski mojster v Ljubljani, Trnovo, v starosti od 15-17 let. Hrana in stanovanje
brezplačno	l524
Vino
mnogovrstno istrsko, vipavsko, bizeljsko in dolenjsko prodaja zajamčeno pristno tvrdka
Hammerlftz & HladnlK v Logatcu
po primerno nizkih cenah ter na željo naročnikov dopošilja brezplačno vzorce s cenami.
1316 4
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen* nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpoiilja franko in zastonj Bauer & O, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1.
1215 6
Odda se v novi hiši v Predosijih, po prijazni stezi dobre pol ure od Kranja, par manjših
stanovanj.
France Gaéperlin, Predoslje 18, p. Kranj.
2 krepka dečka-učenca
sprejme takoj J. Wider, vrtnar, Ljubljana.	1623
Slovito zdravilno drevo proti mrzlici
Eucalyptus globulus
ki vsebuje zdravilne moči proti influenci, astmi, dovici in jetiki, bi moralo biti v vsaki sobi in spalnici. Mlada drevesa rasto izredno naglo, rada prezimiio, čistijo zrak škodljivih sopar. Suhi listi preženo molje in drugo golazen. Eucalyptus globulus je po svojem aromatiškem vonju in višnjevo-zelenih listih ena najlepših listnatih cvetic. — Ena cvetica 70 v., 6 komadov poštni zavoj 5 kron franko priporoča Henrik Suchant, trg. vrtnar Weckeladorf, ČeSko.	1625 3 1
2 vajenca
sprejme Ivan Smole, ključavničarski mojster, Male čolnarske ul. 6, Ljubljana. 1627
Suhe gobe in suhe češplje
kupi Tomaž Chaloupka, Svetec pri Bilinu, Češko.	1626
Tovarna za alala
Franceta Jvljellna
da Brega, p Boronla, Iruijiki izdelke _
vsakovrstne stola
'd preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brei konkurence, llustrovan cenik poà|]e se na zahtevo
žsofi 26—15 «astoni 'n franko.
a
FRANC JOZEFOVA
grenki • oda.
— Kraljestvo Sajko
Technikum Hainichen
Slroj. In elektr. inženirje, tehn. poslov., novodob. laboral. Prosp. Ir. i-'
^^Jtov del za učenje
ten A
K. ■ i>b. H
J
Leposlovni mesečnik
„Dom ln Svet"
stane za celo leto K 9'—. Naroča se v Ljubljani.
19
ČAS
tt
znanstvena revija, libtja 10 krat v letn In (tane po S K
na telo. Naročnino prejema upravnlitvo v Ljubljani.
Najboljše poljedelske stroje, posebno pa miailiniUC mlatilnice za rabo na roko, kakor na vl-
telj (gepelj), bodisi da se isti goni z živino ali vodno močjo, kakor 61-stilnice in razno drugo orodje priporoča
trgovina z železnlno „Merkur", P. Moldlč, Celle.
Bogata zaloga travrz, cementa, vodovodnih cevi in naprav, cevi iz kameničlne, voznih in komatnih nepremočljivih plaht. 1526
Stanje hranilnih vlogi nad 22 milijonov K.
Rezervni zakladi nad 768.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiSi v Prešernovih ulicah it. 3
■	poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.
snreiema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, flh obrestuje po 4 »/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentnl davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem
Posoja se na zemljišča po 4 »/«•/, na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik ti-kiilrn na kaDital da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposo enega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplača? dolg „a primer v 33 letih tedaj mora plačevati na leto 6 o/, izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	10»3 J
Vljadno it priporoča
trgovina i klobuki in čevlji
Ivan Podlanik ml.
UIMJOM, Mkhl
Velike sologo. — Solidnt blogo- — Caiapns «sne
2178 52-43
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopf patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zal ga švicarskih ur	1553 10-2
S. UM, Krakov 95II.
N 3 o O.— NI
■2. h g g,?
o" . S » "o
2 3
— .C/i Q. D.
ro»,
—' TO O" K • -i -i
TO —
Bum 3
«S^S
2 5» o
O , O 00 T'
g
p
sp as
Me kupite nobene ure
cU ulita (rajali »jap v liiert omika :
I le lofi n. . (I. i-M
«V.l«0 . ■ ■ .	I —
dvojiin puima ,	4-—
s • ar.br, . ,	I"—
. ik. J .klana tue . .	l-io
pran Roakopf-palaot. .	d'60
praee ,0n.g»" . . .	tfM
arabr. «klopu rerlilef .	r—
11 karatna alata ora . „	860 Ukaratne alata Torli. . W-
Mkaratll zlati pratanl .	I —
atanaka on 70 en . .	160
i bitjem liki av.ni . .	6 —
pit»......r-
nka.loa.....i-M
lakioja ora . . . . Wo
budilka...... l'M
, ponzai ta«. . 1-10 drojolB zvoncem . _ 16C budilko i bltj.ii ln
lTon.nj« liki zvona „ 1*60 Trlletae plim. o j anatro, «a i primemo 4«ur aazaj. Bazpodll a po tenelja.
Maks Böhnei
orar, zapria.i.ii aodii cenilec
dunal, VI., Margara-thanstr. 27(f Ustolklil)
Zahtevajte mol cenik ■ 2000 .lik.ml iMton) In poltnlne proito.
F. N. Nßtsctiek, LJubllana
o. kr. dvorni dobavitelj
„Pri veliki tovorni"
ResUevo cesto JU Sv. Petro cesto it. 37
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo narejenih oblak zagospode, dame dečke, deklice in otroke. Cene nizke] Solidna postrežba.
VelespoStovanjem	873 8
A. Lukió, poslovodkinja.
I. krnnjako podjetja » umetno itek-Inratvo In illknnjo na ateklo --
Aug. Agnola,
Dnnajaka celta 13a, poleg,Figove»' ae priporoči pregiatiti duhovičlnf lo p. a. ilivo. občinstvu zinipnvo cerkvenih oknev I atnctijm steklirslvom lil «Ukine m ateklo, ■tirbenlh del, niprivo okvirov, Itd. Itd — Ima todi v zalogi različno porcelioako lo atekleoo posodo ca nimlzje gostiln In za-■cbolke, svetilke, okvire Itd. po nejnlijlh cenili. - Nirlai, ceniki in proračuni na zahtevo intoni, mnoga ipričevileie dovrieoe dele 10 cenfealm odjemelcem v ogled ni rizpoligo.	1804 51- 50
Za 5 vinarjev
•I more viak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorSmh tlcer nI dobiti, kdor proti po dopiinlci za vpo-slatev vzorcev pri «oliki trgovini bratje Lechner » Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske oblek« črno in barvano perilno blago, posteljnino, oktford, loden, lukno, vie vrite platno z. perilo in poiteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vritab perila i. t. d. — Zložno il more viak doma izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrito let vse ivoje potrebščine le od tam, ker io ie prepričali, da ima ta itrogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnoit svojih odjemalcev.
1311 12-7
FLOW
jenajboljìe krepčllo za želodec!
Priznano od uòenjakovl
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian"« • Ljubljani.	■
Služba organista in eerkvenika
spojena s kmetijo, v Besnici nad Kranjem se razpisuje do 15 septembra. 1596
Pozor I čitejl Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih Itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20-U
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic 0 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se poftlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Pro simo, da se naroča naravnost od:
P. Juri žica, lekarnarja v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Nijboljle ivicirake are, zllt-nim in »rebrnim le dobe po ni|nli|ih cenih pri «loveči du miti tvrdld	357
H. Suttner, orar
Ljubljana, Olnvnl trg, na
•proti rotovia. Prosim zihtevijte nov velik cenik, kiterl |c rivno iziti in ae polije ziston) In polt. proito
r. p. Vldlc & Komp, Ljubljana
•pekarna In zaloga p«5l, nudijo viako poljubno množino patent
zarezanih strešnikov
Sistem Jtmolii" (Strangtalzzlegel) Strtem .jtanola"
Barv« t a) rdeči naravna žgani, b) črno laipregniranl.
Najličaejie, lajceiejše i« najpriprntcjic »trdne kritje.
Viak itrešnlk ie zamore nft late pribiti ali pa t ileo privezati kar je gotovo velike važnoiti za kra|e, ki trpe po močnem vetru in burji. - Vzsroo la preipekte pošljem« na željo brez»laine Takojšnja In najcanesljlvejia postrežba. 854 12 Sprejmejo ae zaatopnlkl.	Sprejmejo ae zaatopnikl.
Iidajatelj la odfOTorol aradalk: Dr Ignacij Žitnik,
TUkala: , Katoliški TUkana'