.Gorin»' izhaja vsaki lore* in •'»boto /Vki padc na ta diie-'a praznik, dan poprej. t /»«Inlštvo *e. nahaja v „Narodni liskami", ulica Vetturini St. 9. kamor je naslavljati pisma. Ve«Tanklrana piNmn se ne sprejemajo, enako se n« uvažujejo pisma brez podpisa. Kokopini dopisov se ne vračajo. G0R1CA TELEFON St. 201 .»Mine«* stane na leto 10 K, *a poi leta 5 K, za četrt leta 2,50. Upravniitv» sc nahaja v „Narudm Tiskaml' jlica Vetturini It. 9 se plačuje od tvetesostulpn»; petit vrste po 14 vin., za ve<*kratni natis primeren popust. HwMnmt"/.n« ttfvilk«* staneju 8 vin. in sc prudajajo v raznih gonSkih trafikali. Št. 4. V Gorici, v soboto dne 13. januvarja 1911? Leto XIII. Dr. Bugatto -- žurnalisf Državni in deželr.i poshuicc dr. Bu- gatto je okrajni glavar v Dalmaciji, a jc prideljen naučneniti niiiiistcrstvu na Du- naju. Kcr itua kot državni poslanee do- pust, porablja svoj prosti čas tiidi za dopisnvanjc v razne nemške listc. Svo- je ekspektoracije objavija v konserva- tivnili listili, n. pr. v »Reichspost-i«. a poshr/.uje sc tudi frainasonskili. ultrali- beralnih listov, 11. pr. »N. W. Tag- blatt-a«. Njega - velikega katoličana prav nič ne moti barva in teudciha lista. Prctekli torek 11111 jc odprla svolc predale cclo zidovska »N. Fr. Presse-, glavui organ židovskih borzijancev. \' tcm listti piše Bugatto o razinerali v go- riškeni deželnem zboni. Kake infonna- eijc daja ta prostovoljui žiirnalist nein- škini listoin, se razvidi zc iz njegovegn dopisa v »N. Fr. Pr.". Bugatto pravi. da sc goriškega de- želnega /.bora ne more sniatrati za spo- sobnega, da bi zboroval, ker se ne bodo izrned 5 dezehiozborskili strank 3 ude- leževale dezehiozborskili obravnav. To seveda imponira čitateljein, ki ne po- znajo goriških razmer. Oni si mislijo: 3 je več kakor 2, torej ima Bugatto prav, da goriški deželni zbor ne bo nio- gel zborovati. Da je Bugatto dobil 3 o- pozicijonalne klnbe, je napravil iz enega dva in je teina dvema prištel še klnb furlanskih klerikalcev. Mož naiuree tr- di, da iiiiajo slovenski naprednjaki dva klnba, napredni ir, agrarni klub! (Antl so trije klubi: nadstrankarski (Orcgo- rin), liberalni (Ciabrščck) in klub vele- posestnikov! Op. stavca). Veliki |)olitik torej ne ve, da je Frankovo agrarstvo že davno izginilo. Bugatto je seveda tudi previdno zamolčal, da štejejo njegovi 3 opozieijo- nalni klubi« skupaj le 11, oziroma 9 cla- nov, med teni ko iinata italijanski libe- ralni klub in klub poslanecv Slov. 1J. stranke 18 clanov. Teh IS poslaneev tvori že lepo vcčino goriskega de/.clue- ga zbora, ki je torej »verhandlmigsfä"- hig«, kakor je dokazala njegova pred- včcrajšnja seja. (iospod žuriialist, c. kr. okrajni glavar Bugatto, tako se ne sine infor- mirati svetovuega lista »N. Pr. Presse«! Bugatto trdi dalje, da je vlada skli- eala goriški deželni zbor ua pritisk slo- venskega voditelja dr. Šusteršiča, kl hoče igrati tudi v goriškem deželnem zboru odločilno ulogo. Ta Bugattov strah je smešen! Se srnešnejša je Bu- gatiova trditev, da so zinerni Italijani prisiljeniprestopiti v radikalni tabor,ker je vlada Sloveiicem izpoinila željo ter sklieala goriški deželni zbor. Kje so ti- sti zmerni Italijani? Ali se niorda šteje g. Bugatto tudi samega sebe nied ziner- ne Italijane? Saj je pred Božičem on e- dini uganjal obstrukeijo v državnem zboru! Bugatto je povedal v »Presse« tudi grozno novieo, da se njegove »3 opozi- cijonalne strankc« eventualnili dopolnil- nih volitev niti ne udeležijo in da pride na ta način Slovenska ljudska stranka nasproti liberalniin Italijanom v manj- šino. Ker ni iniela Slovenska lj. stranka tudi do zdaj večine nasproti liberalniin Ftalijanoni, so te Bugattove besede brez »Neue Freie Presse« je pae lahko r»oiiosiia, da je pridobila z okrajnim glavarjem dr. Bugattoni tako toenega informatorja o zadevui? p,oriškega dež. zbora. Zasedanje goriškega deželnega zbora. Prva seja. Po dolgein 15 mcscccv trajajoecin presledku je bil s cesarskiin patentoni z due -4. t. in. /o|)et skliean naš dezelni /bor k zasedanju. Otvoritvena seja ie bila \r eetrtck predpoludne. Po sv. maši. ki je pričcla ob H> uri in kalero ie darovnl stnlni prost moiisgr. dr. Faidtitti, katere se je udele- žilo polcg vladnegazastopnikainposlau- ce\' mnogf) drugega obcinst\-a. se je vr- šiii oh 11. uri prva. to ie otvoritveua seja. Otvoril jo ie dcželni glavar dr. Pajer. konstatujoč za sklepC'uost zado- stno število navzoeih po^laneev. Koj potein ie na/nanil. da um je došlo od poslaneev italiianske liudske stranke pi- siiio. v katereni sc inn nazniuiia, da ^o odlo/.ili svoje mandate in sieer gg.: dr. liugatto. dr. Faidutti, baron Loeatelli. dr. Meizlik in Pieeinini. 7x pred meseei pa je dobil deželni glavar od sednnjega voditcija rkr. gla- varstva v Tr/.ieu. g. (lasseria, pismo. s katerim um ie naznanil. da ie odlo/il svoj deželnozhorski niandat. Nadalje ie dob'.l deželni glavar tudi pismo od slovenskih, kakor je rekel. !i- bei'alnih in agrarnih poslaneev, uainreč gg. dr. Frankota, dr. dregorina, Klan- eiea in Rutaria, \r katereni um na/na- njajo, da so ne bodo udeleževali de/el- uozborskili sei. Nj. Prcv/višenost knezonadškof dr. Sedej mil je tudi naznanil, da se ne bo- de udeleževal sei in sicer, ker um tega ne dopuseajo njegova opra ila. Ko jc onienil še eesarski patent, s katerim je bil skliean deželni /bor k za- sedanju, predstavil je /bornici vladnega zastopnika v osebi velcrodnega gosp. Antona Rebek. e. kr. naiuestništvenega svetnika in voditelja goriskega okrajne- ga glavarstva, katerega je / izbraninil in jako laskavimi besedami l^o/drav.' v s\ojem kakor tudi v imenu eele zborni- ee povdarjajoe njegove odliene zinož- nosti in poznavanje raznier nase deže- le. Prosil ga je, uaj bi pri visoki vladi podpiral te/.njc deželnega zbora. ki bo- do nierilevedno na to, da bi se zbolisa- le gospodarske in moraine razmere na- šega ljudstva. Vladni /astopnik, g. Rebek, se ie ravno tako v zbranih besedah zahvalil deželnemu glavarju za lep pozdrav ter je, obrnivsi se proti poslaueein, najprci v italijanskcni potem pa v slovenskem jeziku obljubil, da hoec z vsemi svojiuil močnii podpirati deželni zbor pri uje- govem delovanju, se udelcževati po- svetovanj in priporočati visoki vladi vse v okviru obstojeeih postav storjeue dežclnozborske sklepe, ki bodo imeli nainen pospešiti blagostanje goriško- gradišeanske dežele. Vsemogoeni, rekel je, naj blagoslovi skupno delovanjc v korist prebivalstva tc dcžele. Nato je deželni glavar pozdravil najprej italijansko potein pa v sloven- skem jeziku poslanee ter izrckel svoje oni naein potrebam našega ljudst\'a. ka- tero tare |)osebno \' sedanjem easu Im- da beda. Prepriean je, da bodo delovab nesebieno, požrtvovalno, ne menee se 7\\ maleukostne spletke nekaterniko\. naperjene proti niini. Ko je h koneu zaklieal še trikratni i^ivio!« na eesarja ter pozval poslanee da \'sak v svojein jeziku tudi to ston. katereimi pozivu ^o se posland odzva' . je naznanil. da bode |)riliodnia seja o») 5. uri pop., na kar je seio zakljueil. Druga seja. Nckai po r>. uri popoldne ie de/elüi gla\par \it. Pajer otvoril drugo sejo. Ko ie preeital deželni tajnik zapi^- üik prve seie \ italiianskem in sk)\cn- skem jeziku. je predsednik naznanil zborniei. da mu ie došel od tržaškega namestni.štva dopis. s katerim se nv'i na/nania. da je Ni. X'clieanstvo presvitli eesar / /adovoljstvom \-zel na znanie, da ie goriški deželni zbor v prosla\o Njegove osemdesetletniee zvišal števil) postelj \- gradeskein morskem zdravi- lišeu za škrofulo/.ue otroke kakor tudi da je iiovišal ob imenovani priliki letni prispevek onienicnemu zdravilišču. Nato se je spominial deželni glavar \- toplih besedah umrlega od\etnika dr. Kamila Fgger-ja. bivšega veeletnega tk-zelnega poslanea in svoj eas tudi biv- si'-jfa dezeiüega odboruika, ki je bil do s-.'oie smrti predsednik deželnega hipo- teenega zavoda. Pozval je poslanee. uaj v znak spostovanja do pokojnikovega spomina vstanejo iz svoiih sedežev, kar se ie tudi zgodilo. Nato je preeital tajnik v italiian- skem in slovenskem jeziku dosle vloge. katerih ie bilo res jirav mnogo. to so prošnje za naira/lienejse |iodporc od strani županstev. društev, razuih /avo- do\-, upokojenili učiteljc\ in ueiteliie. di- jakov in drugih |trivatnikov. Po preeitanju teh vlog je zboruiea liresla k dnevnenni redn in sieer k prvi toeki i/ tega: Poroeilo. zadevajoec do- polniliie volitve poslanea v volilnem o- kraju knieekih obein politienega okraja sežanskega. Poroee\alec je bil dr. S t o- P a n e i e. X'sebiua tega kratkega poroeila ie bila pribli/no ta-le: Ouienjena volitov je bila v zadujeni zasedanju izroeena verifikaeijskemu odseku \r proueevanie in poroeilo. Ker je bilo pa de/.elnozbor- sko zasedanje nenadoma zakljueeno. ne da bi se bil poprej verifikaeijski odsek niti sesel k posvetovanju. predlaga de- zelni odbor v sniislu ^ 5.^ deželnozbor- skega opravilnika visokemu zboru fo zadevo v zopetno sklepanie. K besedi se je oglasil dr. (1 r e - gor ei e ter pravi med drugini. da je bil on, ki je v prejsnjem zasedanju pre- dlagal, uaj se ta volitev izroei verifika- eijskemu odseku. Storil je pa to zaradi tega. ker je izvoljenec se iiregrcsil proti doloebani § 6 zakona o kazensko-prav- nih doloeilih v varstvo voliine in zbo- rovalue svobode z due 26. januvarj;i !°07 d. z. št. IS. Omenjeni ?J slove: »Kdor preiuisljeno javno razširja lažnii- vo poroeilo o kraju ali easu volitve, o odstopn kandidata ali o kaki drugi o- kolnosti, ki je v staun volilue uprav!- eenee odvrniti od izvrsevanja volilne praviee ali jih pripraviti, da izvršuiejo \ oliluo pravieo v doloeenem sniislu, ob easu. ko volilni upravieenei ali del ;o- sc kaznuje zaradi prestopka z zaporom od enega tedna do treh meseeev.« Ker je izvoljenec par'dni pred volitvijo v nekem listn objavil, da je dobil od neke osebe obvestilo. da se jc njegov proti- kandidat izjavil. da nosi s seboj revol- v'.-r ter da hoee izvoljenea ustreliti. ako iüu i)ride pred oei, kar vse se lahko s priiiami dokaže. zagrešil se je s tem |;roti doloeilom gore uavedenega ^ in lavno ta njegova izjava je bila take '. sebine. da ie škodovala ugledu njego- \ega protikaudidata ter mu v očeh vn- livcev lahko odvzela zaupanje. posebno Pit še zaraditega. ker je bila objavljena tik iired volitvijo. ta''o da jo njegov protikandidat ni mogcl u koristnem ea- su javno ovreei. Z ozirom na to torej jc govornik predlagal, da se ta volitev iz- roei vcrifikadjskemu odseku. ki naj bi to zadevo proud! ter ^- skušal prepri- jati o morebitnem vplivu izvoljeneeve izia\e na volivee. Od istega easa pa je preteklo ze vee kot 1-4 meseeev. ne da bi v bilo od poklieane sodue oblasti proti izvoljencu kaj storilo. Pae pa je nicd tem časom prišlo nekai drugega vines. Prišle so nainreč državnozborske volitve. pri katerih je bil izvoljenec tudi od tistih volivcev voljen za državnega poslanea. Iz tega dejstva se da lahko sklepati. da so imeli njegovi volivci tudi pri deželnozborski volitvi vanj zaupa- i:;ie in da gorcomenieiia izjava ni na-njt tako učinkovala. kot se je zaeetkasmelo misliti. Ker so mu torej volivci zaupall in so ga hoteli imeti za svojega poslan- ea, pa naj ga imajo. Kakor se vidi. njih pra\ni cut ni bil žaljen. Po teh izvajamih je posl. F o n pred- lagal, naj se dr. (Iregorinova volitev potrdi, kar se je tudi zgodilo. Hruga tocka dnevnega reda je bila: Poroeilo o dopolnilni volitvi .3 poslan- eev slovenskega veleposestva. Poročevalec je bil posl. prof. R e r- b u č. Iz istega razloga kakor v zadevi dr. (lregoriiu)\e volitve je predlagal posl. Berbuc v imenu deželnega odbo- ra, naj deželni zbor tudi o ti izvolitvl sklepa \- smisiu § 53 de/elnozborskega opravilnika. K besedi se je oglasil zopet dr. (1 r e g o r č i e. Rekel je, da je bil proti ti volitvi vložen protest zarad nepravii- nosti. ki so se pri nji vrsile. Izvoljenei so dobili pri ti volitvi. pri kateri je bilo oddanih 11_' glasov, in sieer eden dOgla- sov, eden 59 in eden 58 glasov. Od na- sprotnih kandidatov pa je dobil eden 55 glasov. dva pa vsak po 52 glasov. Od glasov, ki so bili oddaui za izvoljenec, so bili trije neveljavni. in sicer: volila ie potom poobiastila neka ženska oseba. ki ni bila ua dan volitve se polnoletna; v volilni imenik so bili vpisani kot vo- livci z oznacbo Hebat dediei iz Rene: od teh dedičev sta namreč dva volil je en sam. ne da bi iniel pooblasti- lo od drugega, njegov glas je bil torei neveljaveii; \- smisiu nekc razsodbe dr- žavnega sodišča niora plačevati vsak volivec od 100 K na zemljiskem in his- nem davku, kateri znesek ga \- našetn deli! goriške deželc vsposablja, da se ga sine uvrstiti med veleposestnike, naj- manj 50 K zemljiškega davka; neka tvrdka iz Ajdo\ seine, ki je bila vpisana v voülni imenik za volitve v velepose- stvo, plačuje v resuici nekaj nad 50 K ski'iJiiega zemljiškega davka, ne plaču- je pa niti vinarja skupuega hišnoraz- IIKIIIUIIVCII II1MII UUVfIX, M |)il V SIT11SITI lazsodbe istega državnega sodišča no sme priti v tern oziru niti v poštev. Vsled tega je bil glas te tvrdko, oddan pri ti volitvi potom pooblastila, neve- Ijaven. Bilo je pri ti volitvi pa se dru- gih nepravilnosti. Tako so volile pri ti volitvi še enkrat osebe, ki so volile po- prcj zc v kuriji kmeekih obein. Pa pustl- mo to in vzemimo vpoštev le one trt gorenavedene neveljavne in za izvo- ljence nddane glasove in pokažc se natn ta-le re/.ultar: namesto f>0 veljavnPi glasov bi bil prvi izvoljenec po odbitju goreomenjenih treh neveljavnih glasov dobil le 57 vcljavnih glasov. drugi 56 In tretji le 55. Ker je pa iniel tudi eden protikandi- datov 55 glasov, potetu bi ta prišel s tem v ožjo volitev. Na vseni teni niniajo \z- voljenci nikakc krivde. Krivda /.adeiK- kvečjemu volivno komisijo, a najbolj pa vlado, ki je pri sestavlianju volilnih imo nikov tako netočno inpovršnopostopala in s tem provzročila nmogo razburje- nja. sovrastva in drugih sitnosti. Qovor- nika ne vodijo pri tem nikake osebno- sti. NjeiTin je marveč do tega, da se stvar pojasni. Zato predlaga. nai se te volitve izroče verifikaeijskemu odseku. ki naj dotične spise prouči ter spravi stvar na jasno in ki naj, ako ne drugo, predlaga zbornici. da ista pozove vla- do, da bode v prihodnje pri sestavi vo- lilnih imenikov točnejše in pravilnejše postopala. Da se pa ne bode mislilo. da se hoče zadevo zavleči ali pa celo po- kopati. predlaga: Verifikacijski odsek naj o tem v določenem času, in sicer v osmih dneh zbornici poroča. Ta pred- log je bil soglasno vsprejet. Nato se je vršila volitev deželno- zborskih odsekov. Posl. P e 11 a r i n Je predlagal, naj bi se izvolili sledeči od- seki: finančni, pravni, peticijski, šolski in tehniško-gospodarsko-železniški od- sek, ki naj bi šteli vsak po 7 članov ter verifikacijski odsek, ki naj bi štel le 5 članov. Posl. Fon je rekel, da ninia proti temu ničesar ugovarjati, le želel bi. da bi se zadeve, spadajoče v imenovane odseke tudi v resnici flb v teh odsekih obravnavale, ne pa, da bi se zadeve, ki li. pr. spadajo v peticijski odsek obrav- navale v finančnem ali v kakem drugem odseku, kar se je v prejšnjih zasedaniih večkrat dogodilo. Deželni glavar je odgovoril, da mu to ni bilo znano in da bo v priho- dnje gledal, da se ne bodo več ponavlja- li taki nedostatki. Nato je bil dr. Pettarinov predlog vsprejet in na njegov predlog so se iz- volili per aclamationem v odseke slede- či poslanci in sicer: v pravni odsek poslanci: dr. Pi- nausig, dr. Venier, dr. Pettarin, Bom- big, svetnik Fon, dr. Stepančič in Ko- smač; v finančni odsek poslanci: dr. Pet- tarin, Bombig, dr. Venier, dr. Pinausig, prof Berbuč, svetnik Fon in dr. Stepan- čič; v tehnično-gospodarsko - železniški odsek poslanci: Zega, dr. Gregorcic, Kosmač, Marinič, Antonelli, dr. Pinau- sig in Venuti; v šolski odsek poslanci: dr. Venier, Nigris, vit. Blasig, dr. Pettarin, prof. Berbuč, svetnik Fon in Zega; v peticijski odsek poslanci: dr. Ore- gorčič, Zlobec, Manfreda, vit. Blasig, Bombig, Venuti in Marinič; v verifikacijski odsek poslanci: Ze- ga, svetnik Fon, prof. Berbuč, vit. Bla- sig in dr. Pettarin. Zadeva o imenovanju nekaterih članov v deželno komisijo za obrtni da- vek in prizivno komisijo za osebnodo- hodninski davek, ki je bila zadnja točka dnevnega reda, se je odkazala finančne- mu odseku. Nato je bila seja zaključena in pri- hodnja napovedana za pondeljek ob 4. uri popoldne. Dopisi. Solka*. ^rčna hvala darovalcem za ¦božienico v Solkauu, pa tudi vsein onirn, ki so na kateri koli naein kaj pripomo- «li. Priporocamo se še v nadalje. 0 t r o š k i v r t e c. St. Ferjan. Yabilo k očnemu zboru našega »Katoliškega bralnega društva« in tel. odseka "Orel«, due 14. t. m. v ne deljo ob 4. uri popoldne v dvorani gosp. barona Tacco. Vspored: Predavanje. Pozdrav predsednika. I'orocila tajnika. blagajnika in pregledovalcev raeunov ter slučajnosti. Nato je volitev predsed- nika, S odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev raeunov. Potem bo ob- čni zbor tel. odseka »Orel«, po eiiakem rcdu. Yljudno vabljeui vsi claui. Odbor. s Zgonik. — V Saležu je umrla due 8. t. m. g.a Marija Lavrenčič. so- proga Janeza LavrenČič, brata č. g. dorn- berškega župnika. v najlepši dobi. Spo- stovani družini in sorodnikom tolažbo v üospodu. pokojnici pa večni mir! Preč. g. župniku Lavrenčiču in vsej družini naše iskreno sožalje! Polifični pregled. Demisija grofa Aerenthala? V budimpeštanskih politicnih kro- gih se zatrjuje z vso resnostjo, da zu- nauji minister grot Aehrenthalpodasvo- jo deinisijo prav v kratkem, in imenuje- jo kot njegovega naslednika sedanjega poslanika v Londonu. grofa Mensdorffa in pa pariškega poslanika grofa Szere- nya. Odstop skupnega finančnega mini- stra. »Oesterr. Volksztg.«, glasilo nem- škega »Nationalverbanda« poroča iz baje zanesljivega vira, da bo imenovan za skupnega finančnega ministra tržas- ki namestnik princ H o h e n 1 o h e, k r baje namerava skupni finančni minister Buriari v kratkem odstopiti. Novi člani gosposke zbornice. »Prager Tagblatt« objavlja imena več odličnih oseb, ki bodo baje imeno- vane za člane gosposke zbornice. Med drugimi so navedeni tudi: bivši deželni glavar Kranjske Šuklje, veleindustrija- lec baron Economo iz Trsta, bivši pred- sednik poslanske zbornice dr. Pattai in bivši predsednik nemškega »National- verbanda« baron Chiari ter dr. Ploj. Hrupna obstrukeiia Malorusov v gali- škem deželnem zboru. V četrtek je imel gališki deželnl zbor zborovanje z g'dbo. Malorusi so zahtevali, naj se uvede za nje pravič- nejši volilni red. Na to je predlagal posl. Petrusievicz konec seje. Predlog je bil odbit, nakar so pričeli Malorusi s hrup- no obstrukeijo. Posl. Staruh je dal znamenje za ob- strukeijsko godbo z velikimi činelanci (»pokrovači« pri godbi). Malorusi so pričeli nato tolči po pultih in vpiti in kričati na vse sile. En poslanec je žviž- gal na sireno, drugi poslanci so zvonili z velikimi kravjimi zvonci in je tako vladal do konca seje oglušujoč krik in vik. Zlasti je bilo iz hrupa slišati klice »Abzug- Poljaki«, »dol z vlado«. Vzlic strahovitemu hrupu pa je bilo po prvem čitanju odkazanih odsekom 45 predlog. Še ko je bila seja zaključena so ponavljali hrupni prizori. i Prihodnja seja se naznani pisme- nim potom. Splošno se sodi, da stoji ga- liški deželni zbor pred razpustom. Cesarski namestnik za Dalrnacijo. Orof Attems, provizorieni vodja na- mestništva v Zadru, je imenovan za ce- carskega namestnika v Dalmaciji. Obstrukcija v dalmatinsketn zboru? »Obor« poroča, da člani stranke nrava v dalmatinskem deželnem zboru Hrvatski sabor. Hrvatski sabor bo sklican za dne 17. februvarja ter bo zasedanje tudi kmalu zaključeno. Ker ni upanju, da se združita dve najveeji saborski stranki. stranka prava in srbsko-hrvaška koali- cija. k skupnemu delovanju, bo sabor najbržc znova razpiisčcu. Tako se po- roča iz Zagreba. Čruagora mobilizira. Porta je s posebnirn cirkularjein po- zvala svoje poslanike, da naj opozorc velesile na to, da se Crnagora oborn- zujc in da se v dc/eli Malisorov pri- pravljajo novi nemiri. Volitve v neitiski »Reichstag«. Včeraj so se pričele v Neničiji vo- litve v državni zbor. Bije se lind boj v niestili in na deželi. Agitacija je jako ži- vahna. Na milijone letakov in lepäkov se je razsirüo med ljudstvoni. Z veliko napetostjo pricakujejo vsi izid teh voli- tev. Tudi nemški cesar je ukazal. naj se ga informira o volilnem gibanju in rc- zultatih. To se mora zgoditi vsako 2. uro. Uvedla se je za to posebna služba. •V kolikor so znani dosedanji r^zul- tati, se zdi. da ne bo nobene velike spre- membe od prejsnjih volitev (1. 1907.) Ob 1 uri ponoči je bilo znanih 175 volilnih rezultatov. Končno izvoljcnih je bilo 100 po- slancev, namreč: 2 konservativea. 1 pristaš državne stranke, 1 gospodarske zveze, 48 centruma, 1 Poljak, 1 narodni liberalec, 1 kmetske zveze. 43 sociali- stov, 1 Alzačan. 1 Danec. 75 je ožjih volitev. Italijansko - turška vojska. V Tripolitaniji počivajo sedaj vojne operaeije. »Oiornale d' Italija« poroča, da se je število rednega vojaštva v na- sprotnem taboru pomnožilo. To pravi ta list, se ima pripisovati dejstvu, da Turki ne zaupajo preveč Arabcem, ter da jih hočejo s tem korakom imeti pod bolj- šim nadzorstvom. Oaze pri mestu Tripolis Arabci do- sedaj niso smeli obdelovati, ali pa so le nekateri smeli v svoja pol ja. Sedaj pa se je dovolilo vsem Arabcem v Tripoli- su, ki so se podvrgli Italiji, da smejo v svoja posestva ter jih obdelovati. Seve- da bodo pod nadzorstvom italijanskega vojaštva. Turško vojno ministerstvo je baje dobilo poročilo, da so dne 6. t. m. Itali- jani v Homsu poskušali izpad, a da so naleteli na hud odpor nasprotnikov ter so se morali nazaj umakniti v mesto. »Agenzia Stefani« i)oroca, da je ita- lijanska flota vničila v Rdečein morju 7 turških topničark in da je vjela eno ja- hto. Te turske ladije so imele baje na- men prevoziti turško vojaštvo, ki naj bi se podalo preko Egipta v Cireneiko. Nova armada za Tripolitanijo. V Neapolju zbirajo novo armado, 30.000 mož, za Tripolitanijo. Sestavlje- na bo iz 5 pešpolkov, enega polka alpi- nov, kavalerije in topničarstva. Ministerska kriza na Francoskem. V četrtek je francoski ministerski predsednik Caillaux podal predsedniku francoske republike d^misijo vsega ka- bineta. Caillaux je namreč pri rekon- strukeiji kabineta naletel na težave, ki so napotiie vse ministre do tega koraka. Vojska med Nemčijo in Angleško? Berolinski list« »Die Post« poroča, ¦ da je dobil od nekega nemškega publici- , sta, ki živi več desetietij na Angleškem pismo, v katerem svari Nernce, naj bodo pripravljeni na angleško nevarnost. -- Nadalje pravi, da je bil admiral Wilson odstavljen, ker ni napadel Nemčije s floto kakor kak morski tolovaj. Tudi pravi, da se vrše v angleških lajjedcl- nicah velike priprave, ki so vse naper- jene proti Nemčiji. Pismo konča z be- setlarni: Stojimo pred velikimi dogodki. Oarovi Z a »S o I s k i Do m« so plačali predseJništvu: Ivan Pirjevec, racunski ravnatelj v (lorici, za novo le- to 10 K: Henrik Crnigoj, vikar v Lo- kaveu 10 K; Valentin Kragelj, župnik Podbrdoin 5 K. Nasctnu upraviiištvu je došlo za »Božičnico«: Dr. Alojzij Franko, odvet- nik v (lorici 10 K (po neljubi pomoti iz- ostalo. Priobceno bi iinelo biti že dne 23. 12. 1911.) Srcna hvala! Domače in razne v@sU. Smrtna kosa. V četrtek zjutraj je lienadonia unirl v (lorici cesarski svet- nik profesor v pokoju Motz, ki je bil v (lorici dobro /nan. PouČcval je več let na ženskem izobraževališču za učite- Ijicc. ; Osebne vesti. Naucni minister je pomaknil v sedini činovni razred ^g. Josipa C i z ei, c. kr. profesorja na žen- skein učitcljišču v (lorici ter Karla L o i 11 e s b e r g e r j a, c. kr. profesorja na goriški giinnaziji. Odlikovanja. Tajna svetnika sta po- stala kranjski deželni predsednik baron S c h vv a r z insolnograškigrof Seh af- f g o t s c h. Za župnega upravitelja v Romansu je imenovan preč. g. dr. T a r 1 a o. Kje je pa pravienost?! Prejeli smo in objavljamo: V liberalnih listih med njimi seveda tudi v »izključno« narodni »Edinosti« - je bilo čitati, da so »tialijanski klerikalni deželni poslan- ci odložili svoje mandate«. V svojem kornunikeju so neki navedli tudi vzrok, »da je italijanska liberalna in sloven- ska klerikalna večina delala na to, da na zločinski način razveljavi neljube mandate«. Doslej je bil razveljavijen edino le Oabrščekov mandat. Najmanje rečeno, čudno je čitati, da vidijo laški klerikale! zločin, v tem, da ne more prva korpo- raeija v deželi zarad ljubega miru trpe- ti v svoji sredi enega Oabrščeka - ki je razen tega najbolj zaklet sovražnik duhovščine (tudi laške) — ko so ga že. sami slovenski liberalci pometali iz svo- jih gospodarskih zavodov!!! Ali gospo-- da.laški klerikalci bi morali — predno so začeli rnetati okoli sebe z »zločini« pomisliti, da se je enak »zločin« zvr- šil pred leti na enem našem poslancu, in da je za ta »zločin« v deželnem zboru takrat glasoval tudi neki gospod ki nosl zvonec v sedauji »ogorčeni« laški kleri- kalni poslanski druzbiü »Vprašamo to- rej: Ce mu takrat ni bil »zločin«, zakaj naj mu bode zdaj?! ali je to krščanska pravičnost? Pravicoljub. Nekaj neverjetnega l — „Soča" pripoveduje, da je bilo četrtoletnikom in čeirtoletnicam tukajSnjih učiteljišč prepovedano udeležiti se dne 4. t. m. znanstvenega pred^ivanja g. prof. Seidia in pravi. da jo to nekaj never- jetnega. Vprašamo, ali je bilo to preda- vanje, kakor je o njem poročalo učitelj- sko glasilo, res znanstveno? Pravo znanstvo ne naspruluje krščanstvu, pač pa nasprotuje monizem, znanstvu in krščanstvu. Iz izkuSnje vemo, kako so nekateri naduti srednješolski profesorji, nadahnjeni teh zastarelih nazorov, ki jih zajemljejo iz lažnjivih spisov Häckel- ovih. Kar berejo. proglaSajo v sou kot znanstvo. Häckel je celo fotografije potvarjal. da je mogol dokazati svoje trditve. Ako bo imel kdaj g. prof. Seidl res z nan st vena predavanja, ne bomo branili zreli mladini, udeleževati se jih. Razunie se, da morajo biti tud; poslu- šavci za taka predavanja zreii. "Uorici je sklenila na obenem zboru, ka- kor čitamo v »fidinosti«, da se društvo razpusti in sicer zaradi gmotnih raz- mcr. Trgovsko-obrtno društvo v Gorici naznanja, da bo iniclo svoj rcdni občtn zbor dne 24. t. rn. ob 8. uri zvečer v hotelu pri zlatem jelenu. Odbor. Prancoski in italijanski kurzi sc pričnejo tc dni. Reflcktantibodisizaeden ali drugi kurz naj se zglasijo v trgovini gosp. .1. Mudved, to pa čirn prcj, da po- zncjc vstopivši nc niotijo početega dela. Brez dvonia so ti kurzi zelo livale vredni in se smc računati na rnnogo- brojen obisk, žalostno bi le bilo, ako bi se to zanimanje ined slovcnsko inteli- genco moralo pogrešati, iiicdtem ko obstojajo že več mesecev med trgoski- rrii in obrtniskimi vsltr/benci jednaki kurzi, katcrih obisk je prav ninogobro- JCTK Izpred sodišča. Na dan sv. Štefana se je podal ncki Ivan Lango iz Kala k županu, da niu potrdi vojaško knjižico. Pri županu pa je bila doma lc županova žcna. Od te je Lango zahteval občinski peeat, rekoč da ima pravico to storiti. Ker mu ga županova žena ni hotela da- ti, ji je Lango zagrozil, nakar je vsa prestrašena ugodila zahtevi. Za nekaj časa je prišel župan do- rnov. Kinalu za njim pa je prišel Lango ter mu pokazal pcčat v vojaški knjižici. Ko mu je župan nato rekcl, da bi ga lali- ko da! aretirati, je Lango zače! razsajati in je privlekei iz žepa tudi nož zagro- zivši županu, ee stori kak korak proti njemu. Zaradi goreomenjenih činov je tu- kaišnje okrožno kot kazensko sodišče obsodilo Lango-ta na šest mesecev tež- ke ieče. Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto ravnatelja doželne glu- honemnice v Gorici. Pravilno opremljene prošnje, ki naj dokazujejo zmožnost prosilcev za raz- pisano mesto, dalje avstrijsko držav- Ijanstvo, lepo vedenje, poznanje deželnih jezikov itd., naj se predložijo deželnemu odboru do 15. februvarija t. 1. Nadaljna pojasnila o pogojih, ki so spojeni z razpisanim mestom, se da- jejo pri deželnem odboru ob uradnih urah. Kletarski tečaj v Vipavi. Kmetijska sola na Qrmu priredi v pondeljek dne 5. in torek dne 6. februvarja v Vipavi dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bode o sestavi vina in njenem uplivu na dobroto vina, o umnem kletarjenju, pretakanju» čiščenju in filtriranju vina, o ravnanju z vinsko posodo, o boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zve- zi s praktičnimi vajami y kleti. Kdor želi tečaja se udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 27. januvarja pri ravnatelj- stvu kmetijske sole na Qrmu pri No- vemmestu (pošta Kandija). Pristop pra- ktičnim demostraciiam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev. Tatvine na državnS železnici v Tr- stu. Pet aretaeij. 2e skozi dve leti so se vršile v Trstu v skladiščih državne že- leznice v p^osti luki tatvine, katerim že- lezniška uprave ni mogla vkljub naj- strožjega opazovanja priti na sied. Dne 25. decembra minolega leta pa sta izgi- nila iz skladišč dva soda bavarskega piva. To je železniška uprava naznanila polieiji. Policija je nekaj časa preisko- vala st/ar in v sredo je aretirala pet o- sumljencev. Ti so: 26 letni železničar Josip Šuligoj iz Rihenberka, 34 letni že- lezničar Alojzij Čekonja iz Sežane, 27 letni železničar Albin Ergežnik iz Nove- ga Mesta, 38 letni železniški sprevod- nik Alojz Pfibik iz Plzna in 45 letni kurjač Franc Čotar iz Škrbine. Strupeni fižol Neki indijski parnik je pripeljal v Trst 2000 žakljev rdečega fižola iz Rangoona. Pri kuhanju lega fižola so dognali, da se tvori pruska kisiina, ki je strupena. Ta fižol je dro- ben, rdeč aii rdečerujav in srčaste oblike. Ker je fižol že sei v promet in ga. ni mogoče zapleniti, bodi občinstvo po- svarjeno pred nakupom tega fižola. Letošnji vojaški nabori. Pred krat- kim se je poročalo iz ßudimpeste, da sc bodo letošnii vojaški nabori vršili šele jeseni. Te vesti so se z oficiozne strani sieer dementirale, v četrtek pa je vladci izdala komunike, v katerem priznava, da se prelože vojaški nabori, ki bi se naj bili vršili letos meseca aprila, z ozirom na še ne rešeno vprašanje brambne re- forme na poznejsi čas. Pariški »apaši«(?) aretirani v Trstu. 2e več časa se klati po Trstu družba Francozov, došlih iz Pariza. ki pripada- jo baje glasovitim -»apašem«. Le-ti so zahajali večinoma po kavarnah niže vr- ste. Pred dobrim mesecem je eden teh Francozov zjtitraj ob 3. uri pred gleda- liščem »Eden« dvakrat ustrelil z revol- verjeni na nekega Tržačana ter ga ranil na nogi. Sinoči so polieijski agentje iztaknili šest Francozov v kavarni »Progresso« na »Acquedottu« ter jihod- vcdli na polieijo. Ko so jih tu preiskali, so našli, da je imel vsak pri sebi po par revolverjev in nožev. Pri enem so našli tudi 3000 frankov, večinoma v francoskih in švicarskih bankoveih. — Omenjcni Francozi, ki so lepo oblečenl, lomijo za silo tudi italijanski jezik. Pri- držali so jih v zaporu. Tržaško državnoželezniško ravna- teljstvo. Premeščeni so: asistent Ivan Kratky iz Sv. Lucije Tolmina na Bled, uradniški aspirant Fran Smerdu z Ble- da v Sv. Lucijo-Tolmin, pristav Karel Kytka iz proste luke v Trstu k ravna- teljstvenemu oddelku St. 7, uradniški a- spirant Ivan Branjek iz Kranja v Volčjo drago, revident Vaclav Milos! v Trstu pri oddelku St. 8 v skladišče v Spijetu kot predstojnik, stavbni višji komisar Marij Tomanni k oddelku St. 3, asistent Stanislav Legat iz Gorice v Podnart- Kropo. Skupni vojni proračun za 1. 1912. »Zeit« priobčuje podatke o skupnem vojnein proračunu za leto 1912 ki ga predloži vojni minister delegaeijam, ka- kor hitro se zopet sestanejo. Skupni vojni proračun izvzeti so izdatki za zgradbo novih bojnih ladii — znaša v celoti 80 milijonov K enkratnih in 71.2 milijona K tekočih izdatkov. — Med drugimi so določeni sledeči izdat- ki: za armado in sicer za prehod v skrajšano (dveletno) prezenčno službo 10 milijonov K enkratnih in 6.6 milijon- ov K tekočih izdatkov; za zboijšanje podčastniškega zbora 1,160.000 K; za fortifikacije 8 milijonov K; za mornari- čna podjetja med njimi za neke nove stavbe v Puli 1 milijon K, poleg tega pa je seveda v proračunu tudi stalna po- stavka za zgradbo novih bojnih ladij. Resnica o vojni stranki. Upokojenl viceadmiral Chiari objavlja pod gor- nijm naslovom v »Neue Fr. Presse«: od cesarja doli pa do zadnjega kmeta nl nobenega človeka, ki bi mislil na napad na Italijo, temmanje pa je taka stranka. Zato pa se rnisli v Italiji na vojno z Av- strijo. L. 1908 je Italija cclo mobilizirala proti Avstriji. V slučaju vojske bi se Avstrija ne mogla zanašati na pomoč Italije, ki tudi na nikakega interesa, da bi še nadalje ostala v trozvezi, ker bi v slučaju vojne združene flote Avstrije, Nernčije in Italije ne bile kos onirn Ru- sije, Anglije in Francije. Zato prihaja vi- ceadmiral Chiari do zaključka, da je v interesu naše zveze z Italijo, da čimbolj pomnožimo našo bojno mornarico! »Podpornemu društvu za slov. vi- I sokošolce na Dunaju« so dalje darovali | do 7. januvarja: 100 K: Klub naprednih slov. akad. v Celju; 30 K: odvetnik dr. Stanko in Vida Lapajne, Dunaj; po 20 K: min. svetnik dr. Janko Rabnik, Du- nnj, drž. posl. dr. Ant. Oregorčič, (jori- ca, sod. svet. Ivan Nabernik, Ljubljana, notar Janko Rahpe, Brdo in polk, v p. Ant. Susič, Celje; po 15 K: Ig. Širpan, Brežice in dr. Jos. Tičar, Kranjska go- ra: po 10 K: M. Aite, Trst, prof. dr. Ci- ril Ažman, Novomesto, žel. tajnik dr. Aleks. Fatur, Trst, dr. Jos. Olobevnik, Novomesto, dr. Horvat, Ptuj, dekan Mart. Jurkovič, Ljutomer, notar Jak. Kogej, Postojna, prof. dr. Fr. Kos, go- rica, dr. V. Kukovec. Celje, dr. Val. Ku- šar, Ljubljana, dež. šolski nadz. Fr. Ma- tejčič, Trst, Jos. Pauer, Braslovče, le- karnar I. Piccoli, Ljubljana, Josipina Puppo. Kranj, sod. svet. Jos. Rotner, Maribor, dr. Janko Sernec, Celje, dež. tajnik Ivan Skarja, Ljubljana, dr. Gvi- don Srebre, Brežice, min. podtajnik dr. Milan Škerlj, Dunaj. Anton Treon, .lese- nice, dekan Jos. Zupan, Dolina, posojil- nica Ljutomer in županstvo Boh. Bistrl- ca: po 8 K: dvor. svet. Fr. Kolenc in Karol Pauer, Gradec: po 6 K: Edmund Kavčič, Ljubljana in dr. Fr. Zizek. Du- naj: po 5 K: dr. Janko Barle, dr. Al. Brenčič, tov. Fr. Cerar. notar Jurij De- tiček, prof. Tvan Dolenc. Andrei Jakil. sodnik Jos. Janša, poštar Dora Klo- bovs. Al. Kraigher. prof. Luka Lavtar. veleposest. Marija Pahernik, prof. dr. Fr. Perne, dr. Iro Reja, dr. Otokar Ry- bar, notar Ant. Šlamberger in Juri] §enk-Makek: po 4 K: not-ar Hudover- nik in vlad. svet. Senekovič: po 3 K: Teod. Hribar. dr. A. Kraut, okr. gl. v p. Štef. Lapajne, ravnatelj dr. Jos. To- mirišek in Fr. Wisjan: po 2 K: Marija Bayer, Ivan Engelsberger, dr. Fr. Ko- goj, Ivan Krulec in Karol Planinšek. — Skupaj 631 kron. - Darove sprejema blagajnik dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj I.. Bräunerstras- se 10. Dvekronski denar. Kovinasti novci v vrednosti 2 K se bodo pričeli kovati koj, ko bode tudi ogrski parlament v- sprejel tozadevno predlogo. Kovalo se jih bode za 50 mil. K. Izventega se na- merava — a še-le v poznejšem času — kovati nov denar v vrednosti 50 vinar- jev. — Neve pismene znamke uvedejo kon- cem tega meseca v Srbiji. Oroblinice. Italijanska vlada in Vatikan. »Press- Zentrale« poroča, da se je izvršilo zbli- žanje med italijansko vlado in Vatika- noni. Italijanska vlada je zagotovila pa- peža, da ustanovi škofije v Tripolisu, Bengaziju in Derni in da bo te škofijske stolice izročila frančiškanom. §kof v Tripolisu dobi naslov »primas Africae«. Mraz na Češkem in v Galiciii. Vsled hudega mraza je Laba skoraj popolno- ma zamrznila. Promet je večinoma u- stavljen. Poleti suša pozirni pa led one- mogočujeta paroplovstvo na ti reki. V Galiciji vlada strahovit mraz. V Lvovu je zmrznil na peronu tamkajšnje- ga kolodvora 131etni deček. ki je za- spal na klopi. Ponarejevalc denarja v vlaku. V brzovlaku med Dunajem in Vliessingen ^ so našli ponarejene 20 in lOkronske zlate komade. Vlak so ustavili /.a pol ure, ali ponarejevalcev niso mogli iztak- nili, čeravno se je izvršila pri potnikih telesna preiskava. Velikanski požar v Novem Jorku. Poslopje zavarovalnice Equitable Life Assurance Compagnie na Brodwayu ie pogorelo dp tal. Kolikor je znano je zgi:- bilo zivljenje pri požaru pet oseb. Dve uri je poslopje izgledalo kakor žareč plavž. Požarna bramba se je trudila, da omeii ogenj in je s treh sosedniih hiS brizgala vodo na goreče poslopje brez vspeha. Vse trgovsko življenje v soseščini miruje. Zgorelo je mnogo v- rednostnih listin in dokumentov in cene škodo na 6 milijonov dolarjev (30 mil. kron). Kakor poroeajo, zavarovalnica »Equitable-' ima duplikate vseh doku- mentov in se bo poslovanje razvijalo brez zapreke. Celo rodbino, potem pa sebe za- strupil. Y občini Podgorica je pekovski mojster Maliovac neko iz deset oseb se- stoječo družino zastrupil na dan, ko Je ena hči iz te rodbine praznovala s svoj- ci svojo zaroko. Pek ie nanireč med kruh zamesil strup iz maščevanja, ker ga je bila imenovana hči odklonila. Ko so peka zaprli se je sam zastrupil in umrl. Srbija nabavi tri aeroplane. Srbska vojna uprava je naročila pri zagreb- škem konstrukterju aeroplanov tri ae- roplane, ki bodo dodelani najbrže že ta mesec. Dve strašni nesreči na morju. 197 oseb utonilo. Na Črnem morju je divjal strašen vihar, ki je povzročil. da se je med Galacom in Odeso potopil ruskl parnik »Rus«'s 172 osebami. Utonil je med drugimi tudi ruski generalni konzul z robino iz Galaca in 14 uglednih rod- bin. — Potopil se je grški tovorni par- nik »Antonios«. Utonilo je 25 oseb. Koliko je tujcev v Kini. Po zadnjem poročilu amerikanskega konzulata je sedaj v Kini 151.842 tujcev. Največ jih je Japoncev in Rusov in sicer je prvih 65.438, drugih pa 49.395. Od ostalih jih je iz evropskih dežel: iz Nemške 4106, iz Portugalske 3377, iz francoske 1925, iz Španije 400, iz Italije 274 ter podani- kov Avstro-Ogrske 255. Gospodarske vesti. Avstro - ogrska banka je imela v letu 1911 čistega dobička 29,524.642 K 49 vin. Hotel „Pri zlatem jelenu". Podpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem izročil restavracijo hotela „Pt{\ ZLATEM JELENU11 gosp. JAKOBU TR0NTEU, koji jo vodi na svoj račun. V hotelu se točljo pljsče edlno Iz mojlh kletl. Sobe za prenočišča, snažne in z vso moderno opravo oprem- Ijene so oskrbovane po meni sam em. Za mnogobrojen obisk ce priporočam udani ANTON PECENK0. Vsem gospodinjain IK0ÜHS.K.O CI.K0EJ..10, v k or 1st Tobak v Bosni in Hercegovini leta 1910. Rosn.-herc .tobačna uprava Je « imela 1910. leta 17.429.300 K dohodkov F in 8,860.000 K stroškov, torej 8.569.200 K čistega dobička. Pridclovalcev toba- ka je bilo v Hercegovini 15.879, v Bosnl pa 5312. Pridelovanje se je razširilo na nekaj novih občin. Uprava je kupila od kmetov v Hercegovini 38.001 inet. stot za 4,489.043 K, v Bosni pa 6011 inet. , stotov za 465.891 K skupaj tedaj 44.012 met. stotov za 4.954.934 K. Olede kako- vosti je bil tobak boljši nego leta 1909. Svoji k svojim! Svoji k svojim ! MIHALJ TURK na Kornu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec V Go- rici Gospodska nlica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na doniu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospo'lska ulica, št 1. RAZPIS „CERES" NAGRAD SREÖKE SO IZŽREBANE. 31 glavnih dobitkov so zadele sledeee osebe: 1. dobitek K 1000: 1. Marija Birzinger, Gradec-Ruckelberg Nernsleasse št 8. 10 dobitkov po K 200 : 2. Kamila Neuhiiuser, trgovčeva soproga Hrädek, Češko. 3. Marija Fischer, Byckovice, p Blaž- kovice. 4. Ana Hoffman, Podborany. 5. Ana lllman, Warnsdorf VI. St. 788. Andrej Stark, hotelir, Suniperk (Knišne' gore) 7 Berta Svab, Dunaj, II. Castelezg. 29. 8. Ema Weiss. Plana, Petrovo predmestje, St. 8-II. 9. Ann Lischka. Linec Schlosser- gasse st. 4. 10. Franciška Schneider, Neugesmesgrün, p. Warta nad Oharko. 11. Ana Krebs, Dečin ob Labi. 20 dobtko? po K 10: 12. J. Krasa, Prachatice. 13. Marija Trebizky, Sopronj, Elizabetna ulica St. 7. 14. Frančiška Wiesinger, Sv. Pau- kracij, p. Dirnbach. 15. Marija Anderka, Opava, Wallgasse št. 5. 16. A. Till, soproga gozdarskega mojstra, Namest pri Brnu 17. Hilda Jaroschek, Fryvaldov-Svoboda st. 84. 18. Marija Regner, Kotelice, p. Trebušin pri Litomericah. 19. Ana I/ingfmis Jirkov. 20. Julijana Köllersberger, babica, Eferding-predmestje. 21. Margareta Richter, Ruprechtice St. 256, pri Libcrcah. 22. Katarina Ullrich, Schöndorf, p. Vöcklabruck. 23. Arnošt Freund, gospodarski pristav, Dobra mysl, p. Proseene" pri H^stin- nem. 24. Marija Galleitner, Aschach ob Donavi. 25. Petronela Eckstein, Leva, Kalszai St. 24. 26. M. E. V. Me! is, Dunaj XVIII-1, Rieglergasse 4. 27. Filipina Princz, Nyiregyhöza. 28. Marija Baranyai, Temešvar, Giünackergasse. št. 29. 29. Ana Peter, Bastianperk. St. 30. 30. lvana Rmginayer, Tuhoviče št. 13, p. Opočno. 31. Ana Breiter, soproga železniškega nadpaz- nika, Sv. Ivan, Tirolsko. • Popolen imenik vseh 1031 dobiteljev se na zahtevo dopošlje. Razdelitev razpisanih nagrad smo morali zaradi o- gromnega števila vposlanih nam dobrih odgovorov preložiti za kake štiri tedne pozneje, zato da bo razsodiSču mogočevse odgovore nalančno in vestno pregledati. Zahvaljujemo se še vscm cenj. pošiljateljicam in pošiljateljem za izkazalio nam zanimauje. Nabirajte tudi nadnlje priduo ovitke nase jedilne masti „CERES" v kockah, kjijti trud se Yarn bode silno poplacal! veiespoštovanjem Tovarne „GE^ES41, tvrdke JurlJ Schicht d. dM Ustje (Aussli) 6eško. ROJK je oč;r\ krojaško delavnico V r,a-teiu 23 in se priporoča slavt..,.nu občinstvu in cast, du- hovščini posebno za talarje in vto stroko spadajoča dela. „CENTRALNA POSOJILNKA" FiEQISCROVflnA iflDRUQfl Z OTTIEJeTlO ZAVCZO +++±±± v G0RICI ¦^^¦¦¦¦> obrestuje hranilne vloge po 412°|o. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 51!4°0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni nisi Gorso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. O D B O R. MF* Nova trgovlna z železnlno "VI Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, 6 0RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom = najtopieje. : Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici nlica della Croce štev. (>. Kupujte! ,e pri tvrdki Kupujtel Kerševani & Cuk G O R I G A - Stolni trg štev.[9 -«|(Plazza Cuomo) ker ta vain nudi lr"najboljše in najconuje^šivalne strojo. dvokolesa. puške. samokrese. >Gramofo- nov« in ploščp. v!-akovistno kinctijsko orodjc. slamoreznice. stiskahiice, drozgalnice (stroje za -- masteiije grozdje) orala, brane itd.. itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so pripravni zu umetiio vezanje in krpanje, iniajo i lahki tek, šivajo naprpj in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvonia gasovama za hitri in počasni lok, so po 20 letni rabi š« vedrio brezšumni. Z „Original Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do BOOOJubo- dov (štihov). Za „Origiaalni Victoria" šivalne stroje jamöinio 10 let. (Trvdka EERŠEVAM &, CUE, opazarjaf cenj. kolesarje. da ima ko- lesa raznih tovarn, kakor Pucb, S t y r i a, "W a f fe n r a d, D ii r k o p p ter domače izdelke. Ysak""" kolcsar. kateii kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Cuk dvokolo, dobi solidno in pošteno postrežbo in si je objed- iicm tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdkane vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki KerSevani in Čuk po ceni blago. tvrdka EERŠEVANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. . UUl ilMUjd „Ljubljapske kreditne banke" ------se bavi z vsemi v banöno stroko spadajočimi posli.------ Ologe na hnjizice obrestuje po 4V2%, vlooe v tBhocem racunu po dogouopu. TT si AT) fll V It 111 i PODRUZN1CE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - -------- ------------ Izdajatelj in odgovorrJ urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna^ (odgov. L. Lukež i č.)