TRST, sreda 20. junija 1956 Leto XII. - Št. 143 13381) “UDI J is DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCH1 It i II nad — q n urn m , ~ . ... . . višine v širini l stolpca: trgovski '8£ finančno-upravm 120^ o^rtnTce 90 lir Za'?*-°n ~ CENE OG, ASOV: Zi 'sak mm — - - - -_______________________30 llr - *a FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. * ** t i l lor.d 1 ll-Jdlt -------------- r 1.HJ /VgCUCIja Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 iiiuiti Olivnega MiozeiiuMNcga uim«*, uimvr« «.»»»»#«.»*•■ KB - 1 - 2 - 375 . lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst T1TOJN HRUŠCEV sta GOVORILA MOSKOVČANOM NA STADIONU »DINAMA Logično nadaljevanje zunanje hi stremi po enakopravnem sodelovanju nolitike FLRJ z vsemi državami ..Naša pot v socializem se nekoliko razlikuje od vaše, toda naš cilj je isti in raz-l.ke ne smejo in ne morejo biti ovira za najtesnejše sodelovanje v vprašanjih izgradnje obeh držav, je poudaril jugoslovanski predsednik v svojem govoru Neuradno poročilo o razgovorih v Moskvi BEOGRAD, 19. — Kakor Javljajo iz Moskve, bo uradno poročilo o sovjetsko-jugoslo-vanskih razgovorih objavljeno jutri zjutraj. Kakor poročata agenciji Ansa in Reuter, pa Vsebuje po informacijah agencije Tanjug skupna izjava poziv Sovjetske zveze in Jugoslavije, naj se začnejo pogajanja med vladama Vzhodne in Zahodne Nemčije za zdru- zav. žitev Nemčije. Obe vladi izjavljata nato, da bo treba ukiniti vse obli ke diskriminacije, vštevši strateške embarge, v mednarodni trgovini. Obe vladi izrekata obžalovanje, ker ni bila Ljudska Kitajska še sprejeta v Združene narode, in izjavljata, da bo treba vprašanje Tajvana (For-nioze) rešiti v skladu z zakonitimi pravicami Kitajske do tega ozemlja. Obe vladi nasprotujeta, da bi se skušala dati prednost Pri reševanju mednarodnih sporov temu ali onemu vprašanju, zlasti v zvezi z razorožitvijo in kolektivno varnostjo. Jugoslovanska vlada z naklonjenostjo pozdravlja nedavno odločitev Sovjetske zveze o znižanju njenih oboroženih sil in ima to odločitev za velik prispevek za olajšanje rešitve vprašanja splošne razorožitve. Izmenjava misli med obema državama, pravi dalje izjava Je pokazala široko podobnost pcenitve mednarodnega položaja in obstoječih mednarodnih vprašanj Obe vladi izrekata zadovoljstvo, ker se je splošna mednarodna napetost še dalje žtnanjšala v zadnjem letu. Pri tem je imela važno funkcijo konferenca štirih velikih v Ženevi julija 1955. Obe vladi izjavljata, da so Sedaj dozoreli pogoji za pospešeno rešitev vprašanja fazorožitve. Poudarjata važnost tudi delnega sporazuma 0 razorožitvi in izrekata upanje, da bo mogoče tak spora-žum pospešiti in oljšati z iz-vedbo enostranskega znižanja oboroženih sil v poedinih državah. Jugoslavija in SZ izjavljata, jja se obe strinjata, da je treba atomsko orožje na splošno Hrepovedati in da mora atomska sila služiti samo v miroljubne namene človeštva. Obe vladi menita, da hi obširen sporazum o kolektivni varnosti v vsej Evropi, o gospodarskem sodelovanju in o krepitvi kulturnih vezi prispeli k prenehanju delitve Ev-r»pe na vojaške bloke in k tfšitvi mednarodnih nasprotij. Obe vladi priporočata obšir-bo mednarodno kolektivno Skciio za pomoč gospodarsko •banj razvitim deželam in sodita, da je velika razlika med izvitimi in manj razvitimi deželami eno najresnejših vPrašanj današnjega sveta. Jugoslavija in SZ izjavlja-■ž, da bosta v prihodnosti nadaljevali svoio politiko osebkih stikov in redne izmenja-ve misli. Obe vladi se strinjata glede kadal jnjega razvoja n lune trgovine in njunih trgovinskih v“zi. Posebna važnost se pripisuje dolgoročnim trgovinam sporazumom. Moskva, 19. ■— V Moskvi se danes končali jugoslo-vansko-sovjetski politični raz-Žovori. Uradno poročilo, ki bi kjoralo pc programu biti podrsano in objavljeno nocoj, bo J? tehničnih razlogov objav- veliko škodo. »Normalizacija odnosov je v interesu delavskega razreda, "krepitve miru in razvoja socializma in izboljšanja razmer v svetu sploh.» Hruščev je poudaril da se bo KP SZ v skladu sklepi XX. kongresa trudil vzpostaviti stike in boljše medsebojno razumevanje z de lavskimi strankami drugih dr Ifno jutri. Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da so strokovnjaki zakasnili z vskladi-‘Vi j0 ruskega in jugoslovan-fbega teksta. Predsednik Tito 'k ostali člani njegovega 'Dremstva bodo jutri popoldne c® tiskovni''konferenci Koče Opoviča in po objavi skupnega poročila odpotovali z vla-k»m v Kijev, do koder se boku 21. junija vrnili skozi Romunijo v Jugoslavijo. , Okrog 80.000 Moskovčanov ” danes na stadionu «Dina-kta» priredilo navdušene ova-Sie maršalu Titu in ostalim '»nom jugoslovanske delegate ter sovjetskim voditeljem pozdravnih govorih pred-kdnika izvršnega\odbora mest-jktga sovjeta, nekega delavca k ravnatelja moskovske univerze sta govorila Hruščev in k)sršal Tito. Po govorih so ''»kulturniki priredili kratek 'Porini program. Hruščev je v svojem govo-hi poudaril, da ima prijateljsko med sovjetskimi in jugo-Jovanskimi narodi globoke Jorenine. »To prijateljstvo se h razvijalo in krepilo po ok-"ibrski revoluciji, zlasti pa se J, zadnji vojni v borbi proti 'kupnemu sovražniku. V tej JOjni so si jugoslovanski narodi Jo d vodstvom svoje komuni-Jične partije in maršala Tita Jfiborili. svojo svobodo in dali klik prispevek k zmagi nad kupnim sovražnikom-)) Hrumov je obširno govoiil o spo-*U, ki je nastal leta 1948 med Jhema državama, in je ugotovi. da je ta spor prizadejal Ko je govoril o mednarodnem položaju, je Hruščev poudaril, c’a je v svetu prišlo do ogromnih sprememb, da je socializem postal svetovni si stem. da je ideja socializma postala privlačna sila za mnoge narode. »Socialistične države se uspešno razvijajo kot neodvisne suverene države in med njimi ne more biti vprašanj, o katerih ne bi se mogli sporazumeti.« Hruščev je po udaril, da je poleg vsestranskega razvoja gospodarskega, kulturnega in črugega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo r.eobhodno potrebno ustvariti tudi aktivne stike in sodelovanje med ZKJ in KP SZ ter je izrazil prepričanje, da bo to sodelovanje velikega pomena za razvoj sovjetsko-jugoslovanskih odnosov. Kot rezultat izmenjave misli so določene konkretne oblike sodelovanja med obema partijama, kar bo omogočilo vsestransko izmenjavo socialističnih izkušenj in skupno delo v interesu mednarodnega delavskega gibanja in socializma. Hruščev je ob koncu poudaril, da je vzpostavitev nadaljnjih prijateljskih odnosov med SZ in Jugoslavijo zgodovinsko dejstvo in da bo Sovjetska zveza neumorno delala v smeri razvoja medsebojnega sodelovanja v korist narodov obeh čržav. krepitve miru in varnosti v svetu. Maršal Tito je v svojem govoru poudaril tradicionalno prijateljstvo narodov obeh držav, skupno borbo proti na-cifašizmu in je ugotovil, da je to prijateljstvo trdna o-snova, ki je m mogoče zbrisati z začasnim sporom, kot je bil leta 1948, ki je bil rezultat nepravilnega gledanja posameznikov na medsebojne odnose držav, ki gradijo socializem. in rezultat zlobnih klevet o Jugoslaviji. Maršal Tito je poudaril daljnovidno politično gesto današnjih voditeljev Sovjetske zveze, ki so omogočili normalizacijo odnosov med obema državama, in je ugotovil uspešen razvoj teh odnosov po beograjski deklaraciji. Tito je dalje poudaril da je danes, ko se je vojna' nevarnost oc daljila, dolžnost vseh držav, da iščejo mirna pota za rešitev nerešenih vprašanj, zlasti vprašanja razorožitve. V zvezi s tem je Tito poudaril, da je nekoristno povezovati rešitev vprašanja razorožitve s predhodnim reševanjem drugih vprašanj, kot na pr. nemškega vprašanja in vprašanja evropske vanje o vseh vprašanjih, ki zanimajo narode posameznih držav«. »Želim se dalje ozreti tudi na določena ugibanja in pisanja nekih časopisov na Zahodu, ki na zloben in skrivljen '• »čin tolmačijo naš obisk v Sovjetski zvezi. S tega mesta lahko rečem, da ta obisk predstavlja logično nadaljevanje naše zunanje politike, ki stremi^ po sodelovanju z vsemi divavami, ki to hočejo na e-nakopravni osnovi. Ta naš obisk je izraz naše težnje, da še bolj prispevamo k utrditvi miru v svetu irf k mednarodnemu sodelovanju. Ze prej sem rekel, kolikšno je delo skupnih stikov v preteklosti, koliko ^ so {Jftiboke korenine, ki vežejo narode Sovjetske zveze in Jugoslavije, in razumljivo je, da je naša želja ii ta je izraz stremljenj naših narodov — da imamo z veliko sovjetsko socialistično državo čim boljše prijateljske stike in sodelovanje«. «Tovariš Hruščev je v svojem govoru rekel, kateri so elementi, ki nas združujejo in ki iščejo, da sodelujemo in da gremo skupno v izgradnji socializma in jaz se, razume se, s tem popolnoma strinjam. Z druge strani to v nobenem primeru ne pomeni, da bo Jugoslavija sedaj hotela pokvariti svoje odnose z drugimi državami, ker bi to bilo nasprotju z načeli naše zu-nrnje politike. Druga stvar je. če komu ne ugaja naše prijateljstvo s Sovjetsko zvezo Mi pri tem takim ne moremo prav nič pomagati«, Na koncu je maršal Tito poudaril topel sprejem v Sovjetski zvezi, velik napredek, ki so ga sovjetski narodi dosegli v izgradnji države in v razvoju kmetijstva. «Mi smo Sovjetski zvezi videli nove ljudi, ki se ponašajo s svojimi uspehi, ki se zavedajo svoje vloge v socialistični družbi in z idejno iniciativo gledajo razvoj svojih vasi in kolhozov. Kar se tiče Jugoslavije, je poudaril Tito, gre po poti izgradnje socializma po načelih Marksa, Engelsa n Lenina in bo nadaljevala po tej poti v socializem. Naša pota se nekoliko razlikujejo od vaših, toda naš cilj je isti in razlike ne smejo in ne morejo biti ovira, da ne bi države, ki gradijo socializem, najtesneje sodelovale v vprašanju njegove izgradnje«. »Mi smo, je zaključil Tito, vašimi voditelji izmenjali misli o državnih vprašanjih, o prašanjih medsebojnih odnosov in o mednarodnih vprašanjih, o partijskih vprašanjih, kajti jasno je, da je tudi tu potrebno najti oblike, ki bodo najbolje odgovarjale tako glede utrditve in razširitve medsebojnega sodelovanja kakor glede sodelovanja raznih delavskih in drugih naprednih gibanj v svetu«. Govor maršala Tita so prisotni sprejeli navdušenimi ovacijami. CK KP SZ je priredil no-n večerjo v Kremlju na Mikojan, Kaganovič, Molotov. Pervuhin in drugi. Večerja je potekala v prijateljskem in prisrčnem ozračju. Kardeljev članek v ameriški reviji NEW YORK, 19. — V članku, objavljenem v ameriški reviji «Foreign Affairs« piše Edvard Kardelj, da se politika Jugoslavije ni spremenila zaradi izboljšanja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kardelj nadaljuje: «Prav nasprotno. Dejstvo, da so se naši odnosi s Sovjetsko zvezo izboljšali in so postali prijateljski, je ponoven dokaz, da je Jugoslavija vodila pravilno zunanjo politiko, in to pomeni uspeh. Jugoslavija se bo trudila, da ohrani dobre odnose z ZDA ne glede na to ali bo dobila pomoč ali ne. Kardelj poudarja, da namen Jugoslavije, da ostane izven blokov, nikakor ne more škoditi dobrim odnosom z ZDA. Keprulu odstopil ANKAKA. 19. — V pooblaščenih krogih potrjujejo, da je turški zunanji minister odstopil. Ni še znano, ali bo njegova ostavka sprejeta. Prav tako ni znan vzrok odstopa. Mariino u Parizu RIM, 19. — Zunanji minister Gaetano Martino je nocoj prispel v Pariz, kjer se bo udeležil seje treh ministrov, katerim je svet ministrov NATO poveril nalogo, da pripravijo predloge o se-delovanju atlantskih držav na političnem in gospodarskem področju. Pred odhodom se je Martino razgovarjal s predsednikom vlade Segnijem. Zjutraj pa je predsedoval v palači Chigi sestanku, kateremu sta jirisostvovali podtajnika Folchi in Badini Confalo-nieri. Po razgovoru s Segnijem je izjavil, da bo po razgovorih v Parizu odšel tudi v London, kjer se bo razgovarjal s Selwynom Lloydom o delu odbora treh ter o splošnem mednarodnem položaju. S Selwyr,om Lloydom se bo sestal 25. junija mečnem ko bodo trije zunanji ministri imeli v Parizu razgovore od 20. do 22. junija. Pozneje bo Martino odšel v Bruselj, kjer se bo udeležil konference za sestavo sporazuma o skupnem evropskem tržišča in eurato-mu. Na letališču Ciampino se je Martino pred odhodom razgo-1 bo kandidiral pri volitvah za varjal z grškim poslanikom. | predsednika republike ter je NASER POUDARJA ZMAGO REVOLUCIJE NAD NJENIMI ŠTEVILNIMI SOVRAŽNIKI Ukinjena obsedno stanje in cenzura nad tiskom - Na velikem zborovanju je Naser napovedal svojo kandidaturo za predsednika republike • Vznemirjenost na Zahodu zaradi obiska Šepilova v Egiptu in zaradi sprememb v izraelski vladi KAIRO, 19. — Egiptovski ministrski predsednik Naser je danes proglasil konec obsednega stanja v Egiptu v govoru, ki ga je imel v Kairu pred več kot sto tisoč ljudmi. Naser je tudi sporočil, da je egiptovska vlada sklenila od jutri dalje ukiniti cenzuro nad tiskom, ter je dejal, da je cenzura bila v veljavi »zaradi borbe proti agentom imperializma, fevdalcem, reakcionarjem in oportunistom«. «Ker je revolucija zmagala nad svojimi sovražniki, je dodal Naser, ni več vzroka za cenzuro. V naši deželi se je vladalo pod režimom obsednega stanja po zadnji svetovni vojni, toda od danes je državljanska zakonitost vzpostavljena v celoti«. Naser je tudi napovedal, da VLDNO BOLJ ŽIVAHNI KOMENTARJI 7 O G L!A 7 Ti JE V IH IZJAV V pričakovanja zasedanja GB EPI in Nennijevega članka «Mondo operaio čast predsedniku Titu in članom jugoslovanske delegaci- Izjave voditeljev posameznih političnih skupin kažejo še vedno na Jez-orientacijo - Saragat napada v svoji izjavi leninizem, vendar dopušča, daje KP SZ storila korak naprej - Komentarji inozemskega tiska (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Vsesplošna pozornost, ki so jo zbudile To-ghattijeve izjave o poročilu Hruščeva glede kulta Stalinove osebnosti, je danes še večja. Tisku v Italiji in v svetu so. se pridružile še izjave raznih vodilnih politikov. Glasilo KP1 «Unita» poudarja. da pomeni Togliattije-va izjava prispevek KPI k razpravi, ki jo je načel moskovski kongres. Hkrati pa so Togliattijeve izjave konkreten piisptvek pri iskanju italijanske poti v socializem. »Togliattijev .intervju je dokazal, piše list, da italijanski komunisti znajo upoštevati, kar je živo in kar je mrtvo v preteklih izkušnjah, znajo gledati v bodočnost na izviren in samostojen način, ki je odprt za nova in še nerešena vprašanja. In kdor hoče računati z italijansko stvarnostjo, mora začeli razpravo na tem terenu in na teh temah, ki so naši in ki spadajo v okvir naše politike«. Jutri se bo sestalo vodstvo KPI, ki bo razpravljalo o Togliatti-jevem in Pajettovem poročilu na petkovem zasedanju centralnega komiteja. Za to zasedanje — kot smo že poročali — vlada danes še večje zanimanje, ker bodo vodilni člani partije razpravo o rezultatih XX. kongresa KP ZSSR razširili in poglobili na podlagi nedeljskih Togliatti-jevih izjav. Prav tako vlada veliko zanimanje za Nennijev članek, ki ga pripravlja za objavo v «Mondo operaio« ter se je za- je. Večerje so se udeležili racij tega umaknil iz Rima . Hruščev, Bulganin, Vorošilov, | p01mio. Jutri bo na seji izvrš- nega odbora PSI Nenni svoj članek prečital, da bi nato o njem člani vodstva razpravljali. Politični opazovalci si v zvezi s tem člankom postavljajo vprašanje, ali bo že v tem članku nakazana tista posredovalna funkcija PSI med komunisti in socialdemokratk ki bi bila po mnenju množic važna za dosego socialistične enotnosti, ker bi omogočila nadaljevanje stikov med Matteottijem in Nenni-jem. Brez dvoma pa je s teoretičnega stališča stališče PSI težavno Ce torej upoštevamo vse te številne priprave na kongres KPI, ki bo, kot te zdi v oktobru, in priprave na razpravo o seaanjcm položaju v delavskem gibanju v svetu ter v Italiji še posebej, potem imamo pred seboj komaj približno sliko o tem. da bo razprava o italijanski poti v socializem še dolgotrajna in prav nič lahka. S svoje strani je komunistični senator Ot-tavio Pastore izjavil med drugim, da bo KPI v vedno večji meri delovala v prihodnosti kot nacionalna napredna demokratična sila. hkrati pa bo obdržal z ostalimi komunističnimi strankami bratske odnose in z njimi izmenjavala izkušnje, 'ako kot so v 18., 19. in 20. stoletju izmenjavali misli, pomoč in izkušnje liberalci v borbah proti polfevdalni in despotski monarhiji za zmago kapitalistične ureditve in liberalnih držav. Med številnimi voditelji italijanskih političnih strank, ki so danes podali svoje izjave o Togliattijevem intervjuju, so La Malfa, Saragat, Malagodi. varnosti. Glede nemškega vprašanja je Tito poudaril, da je potrebno priznati, da obstajata dve suvereni nemški državi ter omogočiti vladama in narodom obeh držav postopno reševanje vprašanja združitve. Poudaril je tudi. da je treba resno načeti vprašanje evropske varnosti, ki ni samo stvar evropskih narodov, temveč vsega cveta. Obe svetovni vojni, zlasti druga, sta bilč rezultat nepravilnega in nemarnega odnosa takratnih odgovornih ljudi do vprašanja varnosti, ki je spodbujal mračne sile v Evropi na vojno. p0 drugi svetovni vojni se je ustanovila Organizacija združenih narodov, ki ifna nalogo skrbeti za rešitev vseh vprašanj na miroljuben način in preprečevati novo vojno. \ na žaloet Združeni narodi še nimajo univerzalnega značaja. Tito je izrazil upanje, da bodo Kitajska in druge države sprejete kot članice. Maršal Tito je govoril tudi o drugih mednarodnih vprašanjih in poudaril, da se ta vprašanja ne smejo podcenjevati in da je treba storiti vse da bi se preprečil vsak konflikt, ki bi pripeljal do vojne. «Ce zavržemo vojno kot sredstvo za reševanje spornih vprašanj med državami z različnimi sistemi, in to moramo storiti, tedaj je edini izhod miroljubna in aktivna koeksistenca, a to je nenehen proces stikov, sodelovanja in iskanja poti za reševanje spornih vprašanj^ a ne sta-gnirana koeksistenca. Razume se. Ja mora miroljubna koeksistenca imeti osnovo v strogem spoštovanju načela suverenosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Danes obstajata v svetu dva sistema: socialistični in kapitalistični Teda to v nobenem primeru ne pomeni, da se med tema dvema sistemoma ne more razviti konstruktivno sodelo- Pineau in Dulles govorila o položaju v Severni Afriki Francosko-ameriška komisija bo proučila možnost povečanja medsebojne trgovine - Podpis atomskega sporazuma med obema državama WASHINGTON, 19. — Drugi razgovor med francoskim zunanjim ministrom in Dulle-som je bil danes popoldne v državnem departmaju. Po razgovoru je Pineau izjavil: «Govorili smo o Severni Afriki, o Maroku in o Al-žiru. Povedal sem, da nočemo nobene pomoči ameriške vlade, pač pa samo razumevanje.« Dodal je, da se je z Dullesom razgovarjal o arabsko - izraelski napetosti na Srednjem vzhodu in o pošiljanju francoskega in ameriškega orožja na tamkajšnje področje. Povedal je tudi, da je vztrajal za povečanje trgovinske izmenjave med Francijo in ZDA, ter je dodal, da so sklenili ustanoviti skupno francosko - ameriško komisijo trgovinskih izvedencev, ki bo imela nalogo proučiti to vprašanje. Iz New Yorka Javljajo medtem. da se bo Varnostni svet sestal v četrtek zjutraj, da prouči zahteve 13 arabskih in azijskih držav za vpis alžirskega vprašanja na dnevni red. V zvezi s to zahtevo v Parizu ponovno poudarjajo načelo, da je alžirsko vprašanje notranja .zadeva Francije in da ne spada v pristojnost Varnostnega sveta. Predsednik ZDA je danes podpisal francosko-ameriški sporazum o socelovanju na področju miroljubne uporabe atomske energije. Pozneje je sporazum podpisal francoski poslanik Couve de Murvillc. Sporazum bo veljal deset let. Med drugim določa da bodo ZDA izročile Franciji 40 kg urana 235 in izmenjavo ne-tajnih informacij o raznih vrstah reaktorjev. Posebna določba poudarja, da bosta obe državi v primeru ustanovitve euratoma lahko proučili možnost, ča se prenese na to ustanovo delna ali celotna odgovornost, ki pritiče Franciji na podlagi tega sporazuma. Ta določba odpira pot za neposredno sodelovanje ZDA z morebitno evropsko atomsko agencijo. Novo glasovanje o zaupnici Molletu PARIZ, 19. — Predsednik vlade Guy Mollet je sklenil postaviti vprašanje zaupnice v zvezi z obema členoma in s celotnim načrtom zakona, ki določa ustanovitev solidarnostnega pokojninskega sklada. Glasovanje o zaupnici bo v četrtek zjutraj. Vlača je v zvezi s tem načrtom zakona postavila sedaj že četrtič vprašanje zaupnice. Načrt zakona je bil že dvakrat odobren v skupščini, toda republižki svet ga je obakrat zavrnil. Ciprsko vprašanje mogoče bliže rešitvi LONDON, 19. — Londonski razgovori med ciprskim guvernerjem Hardingom ter mi- nistrskim predsednikom Ede-nom in funkcionarji ministrstva za kolonije trajajo mnogo dlje, kot se je prvotno računalo. Harding je prišel v London pred tremi tedni in bi se moral vrniti na Ciper po sedmih dneh; toda stvari so se tako spremenile, da je Harding še sedaj v Londonu, kar nekateri tolmačijo tako, da je prišlo do določenega napredka in da se je vse vprašanje nekoliko približalo svoji rešitvi. Današnji «Times» piše, da so bili izdelani načrti za novo ustavo za Ciper, ki naj bi zagotovila otoku znatno mero avtonomne oblasti. List dostavlja. da so razgovori bržkone dosegli odločilno fazo in da lahko pride do kake važne izjave še ta teden. Med novimi predlogi je po pisanju «Timesa» tudi predlog, da bi ciprski guverner za časa avtonomne vlade obdržal nadzorstvu nad notranjo varnostjo in nad policijskimi silami, dokler bi se mu to zdelo potrebno. «Times» trdi, da bi ciprski Grki najbrž sprejeli ta predlog, čeprav je bil prej ena izmed točk, ki so povzročile prelom pogajanj. Ro mnenju »Timesa« bo treba doseči tudi kompromis o osnovi za amnestijo pristašev EOKA. Končno pravi list, da je sedaj najbolj važno vprašanje, ali je Velika Britanija pripravljena določiti datum, ko bi priznala pravico samoodločbe otoku Cipru. Drugi problem pa je v tem, da je Turčija nasprotna samoodločbi v kakršni koli obliki. De Marsanich in drugi. Omembe vreden je napad Saragata na leninizem in seveda tudi na Togliattija, pri čemer voditelj PKD1 poudarja, da je za Stalinove napake kriv celo Lenin. Vendar pa Saragat priznava, da je poročilo Hruščeva korak naprej v smeri »civilnega napredka«. Ostali o-menjeni politiki pa seveda govorijo o krizi v komunistični partiji, pr: čemer pa je njihovo utemeljevanje vedno bolj neprepričljivo. Tudi v svetovnem Inozemskem tisku so komentarji To-ghattijevih izjav vedno bolj obširni. Jugoslovanski tisk ie objavil Togliattijeve odgovore v izvlečku Glasilo zahodnonemške KP «Freies Volk« sporoča, da bo v kratkem objavilo v celoti Togliattijeve odgovore. Glasilo norveške KP piše, da je Togliatti dal važen prispevek k razpravi, ki se je pokazala za potrebno po moskovskem kongresu. Prav tako pozitivno ocenjujejo izjave tajnika KPI tudi glasila finske, danske in švedske komunistične partije Pariški »Le Monde« objavlja danes že drugi članek o Togliattijevih izjavah in piše, da je objava poročila Hruščeva imela za prvo žrtev »brezpogojno zvestobo Sovjetski zvezi«, na katero so bili tako ponosni vsi komunistični voditelji. Togliatti je v svojem intervjuju izrecno izjavil, da sovjetski model ni več obvezen za komunistične partije izven Sovjetske zveze, in je hkrati kritiziral sovjetske voditelje zaradi njihovega preteklega in sedanjega delovanja v zvezi s stalinizmom. S svoje strani pa je tajništvo francoske komunistične partije izrazilo svoje nezadovoljstvo s pogoji, s katerimi je bilo objavljeno poročilo Hruščeva. Vodstvo KP Francije ne -skriva svojega razočaranja, da so francoski komunisti morali citati to poročilo v »Le Monde«. «Dejstva dokazujejo — zaključuje list — da se je pritisk Kremlja znatno zmanjšal. Sedaj nam ostaja še, da izvemo, kaj je bil vzrok temu: ali volja ali pa nesposobnost držati še naprej vajeti v rokah kot v preteklosti.« Nekomunistični avstrijski tisk kaže precejšnjo zmedo. Glasilo klerikalne stranke ob. javlja n. pr. naslov «Togliatti na Titovi poti«. Socialistično glasilo pa piše o razdoru v vrstah svetovnega komunizma in o zahodnih komunističnih voditeljih, ki nasprotujejo Hruščevu. Oglasil se je tudi «New York Times«, v katerem piše znani novinar Salisburv, da se še nikoli ni 'drznil neki komunistični voditelj v izven-sovjetski državi izraziti nasprotno mnenje. Edini primer je bil Tito, toda on se je uprl odkrito, potem ko je bila Jugoslavija izključena iz komu nistične skupine, ne pa prej. Nato prihaja Salisburv do zaključka, da se predvideva, da Togliatti ne bo izključen ter da so sovjetski voditelji že proučili vprašanje objavljanja nadaljnje obrazložitve o vzrokih. ki so jim onemogočili, da bi se uprli Stalinu. Clankar nato poudarja močan vpliv na Togliattija «idej titovskega tipa«, ki so malo pravoverne in ki so bile vzrok razkola med Titom in Stalinom. Pri tem pa je malo verjetno. zaključuje Salisbury, da bo Togiiattijeva nepravovernost imela enake rezultate. Senat in, poslanska zbornica sta tudi danes zasedala. Slednja je začela razpravo o proračunu obrambnega ministrstva. Socialist To)loy je govoril o demokratizaciji vojske, ki je bila n. pr. že načeta v Nemčiji. Omenil je nato razširitev kompetence vojaških sodišč kot primer obrambe , prednosti oboroženih sil na škodo demokracije. Zahteval je, da se preneha s sestavljanjem posebnih nabornih seznamov za socialiste in komuniste. Komunistični poslanec Cloc-chiatti pa je dejal, ča ima razprava o varnosti meja povsem platoničen pomen v dobi radijsko vodenih izstrelkov in vodikove bombe. Zahteval je znižanje vojaških stroškov, ki so preveliki. V senatu so nadaljevali razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Komunist A-saro je govoril pri tem o potrebi preprečitve gospodarske ga propada občin in je obžaloval samovoljo posameznih prefektov, ki kršijo načela krajevne avtonomije, ki je z ustavo zajamčena. Gramegna - tudi od KPI —- pa je zahteval. naj se ustanovijo čim prej deželne avtonomije. Jutri bo govoril notranji minister Tambroni, A. P. VCeraj še en britanski termonuklearni poskus LONDON. 19. •— Uradno javljajo, da se je danes na otočju Montebello izvedel še en nuklearni poskus, ki naj bi bil zadnji v vrsti poskusov, ki jih je za sedaj določila britanska vlada. O poskusu se ne ve nič točnega. Toda čeprav se je že prej uradno izjavljalo, da bo zadnja eksplozija manj močna kot prejšnja, se je vendar ljudem v Onslo-tvu, najbliznjem mestu otočju Montebeliu. zdelo, da je bila današnja eksplozija močnejša od prejšnjih. Japonska ladja »Shunkotsu Maru«. ki je opremljena za meteorološke preiskave ter dela na račun vlade na področju Pacifika okrog atolov Bikini in Enivetok, je zaznamovala možnost, da je okrog 13. junija v tamkajšnjem področju eksplodirala ameriška »uranska superbomba«. V pepelu, ki so ga tehniki na ladji, katerih naloga je kontrolirati radioaktivnost vode in rib, zbrali 15. junija, se je ugotovila prisotnost urana-237 in neptunija-239: od teh dveh elementov doslej se niso nobenega našli v pepelu, ki je nastal ob atomskih in termo-nuklearnih eksplozijah, za katere se je vedelo. Do datuma te morebitne eksplozije so prišli po računih o moči radioaktivnosti pregledanega pepela. Liberalci obeh Nemčij za amnestijo političnim zapornikom BONN, 19. — Predsednik liberaldemokratične stranke Zah. Nemčije Thomas Deh-ler je pisal predsedniku skupine liberalne stranke Vzhodne Nemčije v ljudski skupščini vzhodnega Berlina Rudolfu Agstenu. Povabil ga je, naj napravi skupno pobudo za podelitev amnestije političnim zapornikom v obeh nemških republikah. Dehler sporoča, da bo njegova parlamentarna skupina v bonnskem Bundeslagu predložila zakonski načrt v ta namen, če bodo liberalci ljudske skupščine vzfiodnega Berlina naredili prav tako. Dehler pravi, da gre pri tej pobudi za prispevek pri odstranjevanju napetosti zaradi sedanjega položaja. ko je Nemčija razdeljena na dva dela. Po mnenju De-hlerja naj bi šlo pri amnestiji za zločine veleizdaje, izdaje ustave, vohunstva in žalitve predsednika republike in u-stavnih organov države; vsekakor pa bi bila izključena uboj in rop. množici dejal; «23. junija boste izrekli svoje mnenje o ustavi in o predsedniku«. Dolgo navdušeno odobravanje je sledilo besedam Naserja, ko je ta dodal; «23. junija boste povedali to, kar mislite o Naselju kot predsedniku republike«. Naser je v svojem govorp dalje dejal, da med revolucijo »smo se borili, da branimo smotre revolucije. Borili smo se' in trdo borili, da doživimo ta dan, da uvedemo konkretno demokratično življenje v deželi. Ne moremo zagotoviti socialne pravičnosti. če ne delamo trdo in vztrajno, če se ne borimo za zvišanje egiptovskega narodnega dohodka in življenjske ravni v deželi«. Množica je navdušeno pozdravljala tudi sovjetskega ministra Sepilova, ko se je ta pojavil v tribuni za častne goste. Obisk sovjetskega zunanjega ministra šepilova v Egiptu in spremembe ,v izraelski vladi so povzročile vznemirjenost v Washingtonu, v Londonu in tudi v Parizu. V ZDA zatrjujejo, da ni izključeno, da je obisk Sepilova v Egiptu pospešil rešitev krize, ki je že nekaj mesecev tlela v izraelski vladi. Kakor je znano, je izraelski zunanji minister Moše Saret pred dnevi odstopil in včeraj je vlada njegov od-siop sprejela ter sklenila, da bo zunanje ministrstvo prevzela gospa Golda Meverson, ki je do sedaj imela ministrstvo za delo. Zatrjujejo, da se gospa Meverson, ki je svoj cas bila tudi poslanica v Moskvi, strinja z idejami Ben Guriona glede večje nepopustljivosti v izraelski zunanji po. litiki zaradi okrepitve položaja Egipta. Toda Ben Gurion je včeraj izjavil v parlamentu, da ne bo nobene spremembe v zunanji politiki Izraela in da bo vciaška in obrambna politika Izraela ostala taka, kakršno je on obrazložil v svojem govoru 2. novembra. V omenjenem govoru je Ben Gurion po-/.vmI velesile, naj zagotovilo mir v svetu 7. zaščito Izraela. ter je predlagal neposredne razgovore z arabskimi voditelji. Kar se tiče obiska Sepilova v Egiptu, pričakujejo v Wa-shingtonu z velikim zanimanjem rezultate njegovih' razgovorov s člani egiptovske vlade. S tem v zvezi je treba omeniti, da je danes prišel v Kairo na zaseben obisk ravnatelj Mednarodne banke Eu-gene Black. Mednarodna banka skrbi tudi za koordinacijo zahodnih ponudb za pomoč Egiptu za zgraditev asuanskega jeza in Black se bo nedvomno razgovarjal z egiptovskimi oblastmi o zadevnih načrtih. V Londonu pa je 22 konservativnih poslancev podpisalo resolucijo, v kateri obsojajo, da je britanska vlada dovolila generalu Robertsonu navzočnost pri proslavah ob dr.evu neodvisnosti v Egiptu. Zgražajo se tudi. da so ob tej priložnosti uporabljali izraz »osvoboditev«, češ da so bile britanske sile na egiptovskem ozemlju na podlagi sporazuma, «ki je bil svobodno sklenjen, in so odpotovale s štovale določbe drugega sporazuma«. Francoski desničarski tisk pa kaže zaskrbljenost nad sedanjimi razgovori Sepilova v Egiptu zlasti zaradi Alžira. «Aurore» pravi, da «Moskva ve, da bi izguba Alžira hudo ošibela Francijo in bi odprla nevarne razpoke na Zahodu«. List dodaja, da bi bilo želeti, da bi »naši predstavniki prenehali verjeti v dobrohotnost maršala Bulganina in šalam Hruščeva«. List dodaja, da kaže Pineau »veliko naiv- nost, ko verjetno v prijateljstvo Nehruja, prisegam Naserja dobri veri Moskovčanov«. List pravi na koncu; «Edini p'avi odgovor na pogajanja v Kairu bi bila odločna uveljavitev tesne in zaupne fran-cosko-ameriške solidarnosti v Severni Afriki«. Neodvisni «Combat» poudarja. da «proti bagdadskemu paktu in ameriškim namenom izkorišča Sepilov protizahod-no propagando Naserja in se pripravlja, da zamenja arab-sk nevtralizem z načrtom za gospodarsko pomoč«. nmit go M in ZDA NOVI DELHI, 19. — Ko bo indijski ministrski predsednik Nehru potoval v London na konfei^nco ministrskih predsednikov Commonwealtha, se bo 22. junija za kratek čas ustavil v Grčiji. Zdi se, da bo ob tej priložnosti obvestil grško vlado o svojem gledišču na vprašanje Cipra. Po mnenju nekaterih naj bi Nehru pojasnil indijsko politiko nevmešavanja v to vprašanje. Grška vlada je nedavno povabila Nehruja, naj bi prišol v Atene. Vendar pa ne bo imel časa opraviti obiska v Grčiji, temveč se bo baje u-stavil le za eno uro na atan-skem letališču, kjer se bo sestal z grškim ministrskim predsednikom Karamanliioii ter zunanjim ministrom Ave-rofom. Nehru bo odletel iz Novega Delhija v četrtek in po kratkih postankih v Jam-nagaru in Bahreinu bo prebil noč v Damasku kot gost sirske vlade. V. petek bo nadaljeval pot proti Londonu, kamor bo dospel po kratkih postankih v Atenah in Rimu. Po konferenci ministrskih predsednikov Commonwealtha je predvideno potovanje z letalom v VVashington na sestanek z Eisenhowerjem. Vendar še lahko pride do odpovedi tega obiska, če bi Eisenhower še ne mogel prisostvovati daljšemu razgovoru. Indijski ministrski predsednik Nehru bo 18. julija odpotoval na Brione, kjer se bo razgovarjal z maršalom Titom, potem ko bo opravil še prej štiridnevni obisk v Zahodni Nemčiji ter enodnevni obisk v Parizu. Zdi se, da bo egiptovski ministrski predsed-nk Naser, ki bo odpotoval v Jugoslavijo na uradni obisk 12. julija in bo tam ostal en teden, prišel na Brionih v stik tudi z Nehrujem. V vsakem Drimeru pa je gotovo, da se bosta Nehru in Naser sestala v Kairu po obisku v Jugoslaviji in možno je, da bosta skupno odpotovala z letalom iz Jugoslavije v Egipt. i II na Mowewo kandidatura VVASHINGTON, 19. — Sef tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je danes časnikarjem povedal, da je predsednik Ei-senhovver imel več kot tri-četrlurni razgovor s Sherma-nom Adamsom ter drugimi člani svojega tajništva. Z A- te'm.1J da i‘o‘ točno 7po-_ "a™0"] •» bili 'udi posebni svetovalec predsednika Morgan, polkovnik Goodpaster iz tajništva Bele hiše ter osebna tajnica predsednika W:t-man. Med televizijskim intervjujem je senator Andrew Schoeppel izjavil, da je predvideval, da bo predsednik Ei-senhower še enkrat kandidiral za predsednika Predsednik republikanske stranke Leo-nard Hall pa je izjavil, da njegova stranka nadaljuje svoje načrte na podlagi ponovne Eisenhowerjeve kandidature. PREDSEDNIK GR0NCHI NA BIENNALIV BENETKAH BENETKE, 19. — Dane j ob 8,32 je prispel v Benetke predsednik republike Gronchi, da se udeleži otvoritve Bien-nule. Na postaji ga je sprejel prefekt, župan ter nekatere druge osebnosti. Predsednik se je odpeljal na prefekturo, kjer ga je sprejel predsednik poslanske zbornice Leone, podpredsednik senata Mole, prosvetni minister Rossi in drugi predstavniki oblasti. Predsednik je nato sprejel beneškega patriarha kardinala Roncallija. Ko se je ob 9,30 predsednik odpeljal proti Biennali, ga je spremljal cel sprevod gondol. Na Biennali so ga pričakovali predstavniki diplomatskega zbora ter mestnih oblasti. Ko je obšel častno četo mornarjev, je odšel na častno tribuno. Otvoritveno slovesnost je pričel beneški župan Tognaz-zi, ki je najprej pozdravil predsednika v imenu mesta ter n ato poudaril, da so na Biennali zbrana dela iz 34 držav. Za njim je govoril predsednik Biennale Massimo Aleši, ki je tudi poudaril mednarodni značaj prireditve. «Devetnajst evropskih držav, 6 ameriških, 2 afriški, 7 azijskih, je dejal govornik, predstavlja dovolj široko panoramo moderne umetnostne kulture, da je možno doumeti veliko vrednost in ne manj gotovo obvezo te prireditve, ki je stična točka med raznimi narodi.ii Po njegovem govoru je v imenu vlade uradno otvoril XXVIII. Biennalo prosvetni minister Rossi, ki je imel tudi daljši govor o svobodi umetnosti in umetnika ter o kritiki. Predsednik republike si je nato v spremstvu predstavnikov oblasti zelo podrobno ogledal razstavo. Po intimnem kosilu na prefekturi je predsednik Gronchi ob IS. uri otvoril razstavo Dellacroila v mestu (S. Marco). Na trpu je predsednika pričakovala velika množica Benečanov, katerim so se pridružili tudi številni turisti. Medtem ko je godba igrala himno, je prišel predsednik na osrednji balkon palače. Množica ga je naviu-šeno pozdravljala. Zvečer je prisostvoval prvemu dejanju Galuppijeve opere eUamante di tutte«, nakar je spet odpotoval v Rim, kamor bo prispel jutri ob devetih. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23, najnižja 16, ob 17. uri 22,6. zračni tlak 1012,4 stanoviten, vlaga 59 odst., padavine 1,2 mm, nebo po-oblačeno. morje mirno, temperatura morja 18,5. mrj ii /i ■■ m. 1 \w\ M Danes, SREDA 20. Junija Florentina, dev., Menade.i Sonce vzide ob 4.15 in za_tonr *~ 19.58. Dolžina dineva 15.43 Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 2.0S. Jutri, ČETRTEK 21. junija Alojzij. sp., Miloš RAZBITJE POGAJANJ O AKORDNEM DELU Jutri popoldne stavka v vseh obratih CRDA Ravnateljstvo CRDA Je na uradu za delo zavrnilo vse Zahteve, Ki sta jih enotno postavila oba sindiKata Predvčerajšnjim so na uradu za delo predstavniki ravnateljstva CRDA 'n predstavniki sindikatov vse popo’-dne in zvečer razpravljali o vprašanju akordov Zvečer so predstavniki obeh sindiKa-tov predložili predstavnikom ravnateljstva enotno domenjene zahteve, s katerimi nameravajo doseči normalizac.-jo položaja v obratih CRDA na tem področju. Sindikata zahtevata, da se akordne tarife zaračunavajo v višini 50 odstotkov plače Norme se morajo zaračunavati po količini dela, ki je potrebno za razne izdelke, ter jih je treba znižati za 10 odstotkov za delavce, ki delajo v livarnah. Zvišanje 4 odstotkov mezde pa se mora poenotiti in ne zaračunavati posebej. Notranje komisije naj bodo lahko zahtevale nadzorstvo nad normami. To nadzorstvo bodo izvajali predstavniki notranjih komisij in ravnateljstvo ter predstavnik urada za delo, ki bo predsedoval komisiji. Za kategorije, za £atere se ne more določiti akordno delo, se bo to delo zaračunavalo na podlagi akordov, ki so veljavni v delavnicah, s katerimi je delo teh delavcev povezano. Delavcem, katerim so že priznavali pravico do vezanih akordov («concottimi-sti»), naj se izplačujejo tudi zaostanki. Za električne varilce ostane v veljavi sporazum z dne 1. avgusta 1955, toda ravnateljstvo mora predložiti prilagojene akordne razpredel, mce. Postavke razpredelnice nagrad se zvišajo sorazmerno s poviški delavcem, ki so povezani z akordnim delom. Končno zahtevata sindikata, da se izplačajo delavcem, ki so bili ob zadnji stavki suspendirani, izgubljene ure mezde. Včeraj ob 10. uri bi se morala na uradu za delo nadaljevati pogajanja na podlagi teh zahtev sindikatov. Toda predstavnik ravnateljstva, ki je prišel na urad za delo, ja izjavil, da se sploh ne bo pogajal o teh zahtevah in je izročil predstavnikom sindikatov naslednjo izjavo: Po proučitvi predlogov sindikalnih organizacij z dne 18. junij* ugotavlja ravnateljstvo CRBih, da te organizacije dejansko preklicujejo črko in duha sporazuma z dne.l, avgusta 1955 sklenjenega na se-icžu vladnega generalnega komisariata. Ne glede na nove zahteve, ki težijo k spremembi veljavnega vsedržavnega sporazuma. ugotavljamo, da nimajo predložene zahteve nobene zveze z omenjenim sporazumom ter pomenijo dejansko nove zahteve po zvišanju mezd, čeprav so se mezde na podlagi vsedržavnega sporazuma z dne 10. marca že zvišale. Zato ne more ravnateljstvo sprejeti zahteve delavcev. S tem so se pogajanja ra*- bila. Včeraj popoldne sta bili v Ul. Madonina in v Ul. Duca d’Aosta zborovanji delavcev CRDA, na katerih so sindikalni predstavniki seznanili delavce s potekom pogajanj in njihovim razbitjem. Na teh zborovanjih os delavci izjavili, da je treba napovedati stavke. Zato so sindikalne organizacije razglasile stavko v vseh obratih CRDA v Trstu in Miljah, in sicer za jutri od 12. ure dalje. Slavka delavcev lesne široke Jutri od 12. do 24. ure bodo stavkali vsi delavci lesne stroke. Stavko sta enotno napovedali obe sindikalni organizaciji v protest proti delodajalcem. ki nočejo sprejeti zahtev delavcev. Jutri ob 12.30 bo na redežu stare Delavske zbornice enotna skupščina delavcev lesne stroke. Na skupščini bodo razpravljali o bodočih akcijah, da bi prisilili delodajalce k popuščanju. Uspeh INCA Po posredovanju ustanove INCA je ravnateljstvo tržaškega odseka INAM sklenilo, da bo upokojencem, ki prihajajo v mesto na specialistične zdravniške preglede, plačevalo potne stroške, kakor se že dogaja za zavarovane delavce in uslužbence. Sindikat delavcev gradbene stroke sklicuje jutri ob 17. uri v Ul Zonta 2 skupščino klesarjev SELAD. Na skupščini bode razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli, ker ni ravnateljstvo SELAD še nič odgovorilo na upravičene zahteve klesarjev. Nadaljevanje pogajanj o sporu v Javnih skladiščih Danes se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja med predstavniki ravnateljstva Javnih skladišč in sindikatov, ki bodo skupno proučili zahteve uslužbencev. Pogajanja bi se v ponedeljek skoraj razbila, toda predstavniki ravnateljstva so se v zadnjem trenutku premislili, kar je omogočilo današnji sestanek. Kot smo že včeraj pisali, nosi vso odgovornost za nastali spor ravnateljstvo Javnih skladišč, ki ni hotelo skraja začeti pogajanj na o-snovi zahtev uslužbencev, zaradi česar je tudi zastajalo delo v pristanišču, ker niso ulužbencj opravljali nadur. To je povzročilo zamudo za ladje in za železniške vozove, ki o morali ostajati v pristanišču dalj kot je bilo treba. Ravnateljstvo pa bi bilo moralo popustiti tudi zato, ker se je spor zaostril prav v dneh, ko je prišlo v naše pristanišče največ ladij. Sicer pa ni položaj za tržaško pristanišče preveč rožnat, če pomislimo. da se bodo v kratkem tarife za prevoz blaga po železnici zvišale za 10 do 12 odstotkov ter da bodo Javna skladišča zvišala za 10 odstotkov tarife za pristaniške usluge. V INTERVJUJU Z DOPISNIKOM AGENCIJE „fiSTRA" Izjava ministra Angelinija o vprašanjih tržaškega prometa Minister za promet priznava, da ukinitev tarite št. 253 ni prinesla nobenih bistvenih koristi tržaškemu pristanišču Minister za promet Angelini je v intervjuju z dopisnikom tržaške gospodarske a-gencije Astra odgovoril na vprašanje, če to po njegovem mnenju rešena vsa vprašanja tržaškega prometa z zaledjem, naslednje; «S tarifnimi ukrepi, kateri so bili izvršeni v okviru italijansko-avstrijskega sporazuma o tranzitu blaga skozi tržaško pristanišč' in z ukinitvijo višjih tarif, katere je predvidevala tarifa 253, se je skušalo okrepiti pozicije tržaškega pristanišča v odnosu na konkurenčne potege severnih pristanišč. Ti ukrepi bi lahko odgovarjali interesom mesta, če ne bi bilo prišlo do protiukrepov, katere bi lahko predvideli. Razumljivo je, da se lahko tržaška vprašanja, kot vprašanja drugih pristanišč, rešujejo le postopoma. Ta vprašanja so namreč tesno povezana z napori avstrijskih tr- PRED ZAKLJUČKOM RAZPRAVE PROTI DR. ALOJZU SOSIČU TOŽILEC ZAHTEVA 30 LET ZAPORA OBRAMBA POPOLNO OPROSTITEV! Tožilec ni upošteval člena 6 Londonskega memoranduma - Odv. Kezich dokazal neutemeljenost izjav obremenilnih prič * Kako so na policiji soočili Faventa in dr. Sosiča Torej Trst je bil 1. maja 1945 svoboden, Nemci so se namreč organizirano umikali in zato ni naše mesto potrebovalo nobenih osvoboditeljev. Ta čudna obrazložitev položaja v našem mestu v zadnjih dneh vojne je prišla iz ust državnega tožilca, ki je včeraj spregovoril na So-sičevem procesu. Ne glede na to, da tako pojmovanje ne odgovarja resnici in dokazuje nepoznanje položaja ne le v Trstu, temveč na svetu sploh, zvenijo te besede kot slavospev okupatorju in obtožba jugoslovanske armade, kot ca bi bila ona kriva tedanjega položaja v Trstu. Ta izjava pa je služila tožilcu le kot uvod k njegovemu govoru, ob koncu katerega je zahteval iobsodbo dr. Sosiča na 30 let zapora: 27 let za dvojci unpor, 4 leta in 60.000 lir globe za rop, medtem ko je predlagal za obtožbo kratenja svobode popolno oprostitev. Juridična vsota skupne kazni je 30 let, a ta doba bi se morala na podlagi raznih pomilostitvenih odlokov znižati na 12 let zapora- Seveca pri tem tožilec ni upošteval, da obstaja tudi člen 6 Londonskega sporazuma, ki je z objavo v U-radnem listu Tržaškega ozemlja postal polnomocen. Ta člen, najvažnejši izmed vseh, pa predvideva ukinitev vsakega takega procesa, in tega bi morali na sodišču tudi u- poštevati in predvsem spoštovati. Na kakšni podlagi pa je tožilec prišel do zaključka o krivdi dr. Sosiča? Predvsem se je v svojem govoru naslonil na pričevanja sester Štolfa in onega Faventa, kateremu ni verjel niti njegov prednik. Ta pričevanja pa si nasprotujejo v različnih točkah: sestri sta opazili Sosiča na cesti pred hišo št. 37, v kateri so ustrelili finančna agenta in je bil oblečeh v civilu, medtem ko je Faven-to v istem času opazil dr. Sosiča, oblečenega v gasilski u-niformi v veži hiše št. 39. Kljub temu pa je tožilec vztrajal na pričev#iju teh ter si pomagal tudi s Sosičevim uradovanjem v Splošnih skladiščih. Ugotovljeno je, je zaključil tožilec, da je bila pred hišo skupina oboroženih ljudi, med katerimi je bil tudi Sosič, ki je sodeloval pri uboju. «Ni potrebno dokazovati Sosičeve udeležbe pri dejanju, temveč je dovolj, če je dokazana njegova prisotnost na mestu. In ta je ugotovljena« Ce bi bilo to dovolj, bi morali pač obsoditi precejšnjo skupino ljudi, ki je dogodek opazovala in oprostiti Sosiča, ki je bil tedaj več sto metrov daleč. Na vsak način smo mnenja, c’a je treba za tako obtožbo prinesti dokaze in niso dovolj le politični razlogi. POSPEŠENO DELO PRI UREJEVANJU PAVILJONOV Y nedeljo otvoritev tržaškega velesejma Mrzlične priprave Jugoslovanov pri urejanju lesne razstave in prostora v Palači narodov - Kaj bodo rozstavile ZDA Na velesejemskem prostoru je v zadnjih dneh vse bolj živahno, saj se bliža nedelja, ko bodo do 10. ure dopoldne svečano otvorili letošnji velesejem in ko morajo biti vsi paviljoni dokončno urejeni. Jugoslovani so včeraj z veliko naglico urejali vse svoje razstave. V lesnem paviljonu je hrvaški arhitekt Planič vodil gradnjo originalne lesre konstrukcije, ki naj na slikovit način prikaže vse razne vrste lesa, katerega izvažajo jugoslovanska lesna oodjetja. Tudi v notranjosti tega paviljona urejajo razstavo iesmn izdelkov, ki' bo letos zavzela znatno več prostora kot lani... Zlasti pa je bilo živahno v Palači narodov, saj so tja včeraj pripeljali težke stroje, ki bodo prvič razstavljeni v Trstu. Tako smo lahko videli zaenkrat sicer še razstavljene masivne dele Peltonove turbi- ne, katero bo razstavljal »Litostroj* in kose hidravličnega 14 ton težkega vrtalnega stroja, izdelek tovarne »Železnik*. Ta stroj, ki bo na velesejmu v pogonu, je zgrajen po originalni zamisli jugoslovanskih inženirjev in predstavlja pomembno novost moderne tehnike. Tudi podjetje »Slovenija vino*. ki bo kot vsako leto prodajalo pijače, kranjske klobase in druge dobrote, je vče. raj pričeto graditi svoj kiosk, ki bo letos v levem kotu gastronomskega parka in dostopen z vseh strani. Uprava velesejma sedaj pripravlja program različnih manifestacij, ki bodo na velesejemskem prostoru Med temi manifestacijami bo posebno pomembno zasedanje posvečeno kontroli kvalitete, na katerem bo prisotnih okrog devetdeset tehnikov in vodite- ljev podjetij. Svoje strokovnjake bodo na to zasedanje poslala tudi največja tržaška pedjetja kot Aquila, CRDA, ACEGAT itd. Na novem okroglem prostoru nameščenem v gastronomskem parku bodo tudi letos dnevno zabavni večeri, na katerih bodo nastopali znani u-metniki varieteja odnosno pevci poznani po programih «R AI-TV ». Ameriški tiskovni urad sporoča, da bodo ZDA letos zastopane na velesejmu s kolektivno razstavo posvečeno ameriški arhitekturi. Na razstavi bo prikazanih 43 stavb, katere je zgradilo 32 različnih znanih arhitektov. Poleg te razstave bo manjši del prostora posvečen tudi uporabi atomov za mirnodobne namene. Uprava tržaškega velesejma sporoča, da so povabili na velesejem ti avstrijskih novinarjev. predstavnikov najuglednejših avstrijskih strokovnih in drugih listov. Poleg tega so povabili tudi 5 nemških novinarjev. Dva avstrijska lista bosta 20. in 21. junija posvetila več strani izključno tržaškim gospodarskim vprašanjem in objavila vrsto člankov, katere bo pripravil skupni tržaški odbor za prppagando. Nesreči šolarjev Včeraj dopoldne je v bližini svojega stanovanja v Ul. Bovedo 66 v Barkovljah padel 8-letni šolar Lučo Pertot, ki si je nekoliko poškodoval desno nogo. Ker je tožil o hudih bolečinah, so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico ,kjer so mu nudili potreb- Na popoldanski razpravi je tožilcu odgovoril odv. Kezich, ki je prikazal sodišču netočnosti policijskih zapisnikov in protislovja izjav sester Štolfa in priče Faventa. Predvsem je opisal začetek policijske preiskave, ki je bila naperjena proti neznancu, ki naj bi bil ob tisti priliki oblečen v gasilsko uniformo. Toda ko so zaslišali Stolfovo družino in še posebno sestri Marijo in Lidijo, je prvič prišlo na dan Sosičevo ime in tudi ti dve sta ga videli ob- lečenega v gasilsko uniformo. Ta pa se je pod peresom preiskovalnih organov polagoma spreminjala v vetrni jopič >n podobno in to na podlagi izjav, ki jih je Rosič dal po aretaciji 18. februarja lani. Vse do tedaj pa so vsi. vključno Stolfovi, govorili le o u-niformi. To dejstvo je presenetilo med razpravo tudi predsednika. ki je Marijo Stolfovo vprašal za pojasnila. Tedaj je priča kratkomalo izpovedala. da »uniforme ni spremenila ona, pač pa policija*. Prvi zapisnik o izjavah Marije Štolfa pa vsebuje tri temeljne neresnice: prvič priča pojasnjuje, da je videla dr. Sosiča skupno z oboroženimi osebami, drugič, da ga je videla stopiti v vežo, in tretjič, da ga je po zločinu videla izstopiti. To ne odgovarja resnici, ker je Stolfova to preklicala ne le pred preiskoval-I nim sodnikom, temveč tudi i pred sodiščem. Tudi Faventu ni mogoče verjeti, predvsem ker so kar tri osebe, ki v Sosišu niso spoznale gasilca tistega dne: gre za Marija Flega, Montic-ca, kateremu je gasilec grozil z brzostrelko in za brivca Lepora, ki je pred sodiščem pojasnil, da so hoteli na policiji, da hi izjavil, da je imel gasilec črne lase, medtem ko je on trdil, ca je bil plavolas. Zakaj torej niso Lepora soočili s Sosičem? To bi bilo poleg drugega tudi pošteno dejanje in bi pripomoglo k ugotovitvi resnice. Sicer pa na kvesturi niso spoštovali niti predpisov o soočenju: poleg obtoženca bi morali postaviti dve njemu podobni osebi, tako namreč predvideva neki člen kazenskega postopnika in priča bi morala spoznati v e-nem izmed teh krivca. Tega na kvesturi niso upoštevali in Faventu so pokazali samo Sosiča. Po obrazložitvi nasprotujočih si izjav raznih prič in kritike policijskih zapisnikov je odvetnik omenil, ca so prišle na dan tudi obtožbe o čepici z rdečo zvezdo, ki jo je Sosič nosil v prvih majskih dneh. «To.« je nadaljeval odvetnik, »nismo zanikali in tudi ne bomo. Nekaterim bo to ugajalo, drugim pa zopet ne, vendar o tem lahko diskutiramo zunaj in ne tu v čvorani. Tu moramo govoriti le o hudi obtožbi umora in ropa.* Slednja obtožba pa stoji na trhlih teme.ljih, predvsem ker je jasno, da ni šlo za rop, temveč za zaplembo predmetov ustreljenih financarjev. In da je šlo za vojno akcijo, nam je pojasnil Hollinger, ki Smrtna nesreča pri Stivanu Smrt mladeniča pod kolesi avtobusa Na križišču goriške ceste z obalno cesto pri Stivanu je prišlo včeraj zjutraj do hude prometne nesreče pri kateri je izgubil Življenje 15-letni Leonardo Pieri iz Medje vasi št. 3. Mladenič se je nekaj pred 6. uro usedel na kolo in ko je privozil do o-menjenega križišča, je nenadoma zagledal pred seboj avtobus, ki vozi r:a redni progi Trst-Gorica. Mladenič je takoj zavrl in skušai preprečiti trčenje, toda usoda je hotela, da to zavore blokirale kolesi, tako da je mladeniča vrglo preko volana v desno stran avtobusa, nato pa še pod zadnje kolo. Kljub temu, da je šofer takoj zavrl, pa ni mogel preprečjti najhujšega: težko kolo av- tobusa je namreč šlo čez nesrečnega mladeniča, ki je bil na mestu mrtev. Na kraj nesreče so prišli takoj nabrežinski zdravnik, ki je izdal mrtvaški list, sodnik in tehniki prometne policije, da bi ugotovili odgovornost za nesrečo. Zdi te, da je krivdo pripisati prav nesrečnemu mladeniču, ki ni zmanjšal brzine, ko je hotel zavoziti na glavno cesto. Truplo tragično preminulega mladeniča so kasneje odpeljali v mrtvašnico štivanskega pokopališča, kjer je pa razpolago sodnim oblastem. govcev in industrijcev, da povečajo zunanjo trgovino svojih dežel, kot tudi z gospodarsko politiko različnih evropskih držav, ki so zainteresirane pri prometu Srednje Evrope.* Odgovor ministra za promet pove le malo novega v zvezi s perečimi vprašanji tržaškega tranzitnega prometa odnosno z železniškimi zvezami med Trstom in zaledjem. Minister tako priznava, ca ukinitev tarife št. 253 ni prinesla bistvenih koristi tržaškemu pristanišču, istočasno pa ni povedal, kakšne u-krepe bodo podvzeli, da se položaj izboljša. Skoro gotovo se bo namreč vprašanje železniških zvez z zaledjem ponovno zaostrilo, čim bodo stopile v veljavo nove italijanske tarife za prevoz blaga po železnici, ki bodo znatno višje od dosedanjih tarif. Do tega bo prišlo v kratkem in zaradi tega ne bo mogoče čakati na «postopno» reševanje vprašanj, kot je to mogoče v odnosu do «drugih pri-stanišč*. ki ne žive od tranzitnega prometa zalednih držav, temveč od domačega u-voza in izvoza. Odpusti pri ENIC Državna ustanova kinematografske industrije (ENIC) je v Rimu sporočila trem osrednjim sindikalnim organizacijam te stroke, da bo morala v Trstu odpustiti 30. junija 10 delavcev in 6 uradnikov, ker ne upravlja več gledališča «Rossetti» Sindikalne organizacije so se uprle odpustom in zahtevale sklicanje sestanka, na katerem bi obravnavali to vprašanje. Uslužbenci ENIC v Trstu ugotavljajo, da nimajo ti odpusti nobene zveze z upravljanjem gledališča Rossetti, marveč da gre za splošen načrt ENIC, da bi preuredilo vso svojo organizacijo dela in zmanjšalo število osebja sploh. Danes v knjižnici USIS Danes ob 21.15 si bodo u-deleženci 10. kongresa Zveze italijanskih knjižničarjev s predstavniki mestnih oblasti ogledali knjižnico USIS v Ul. Galatti lv Obisk sovpada z o-tvoritvijo razstave knjig znanih. . atrreiiških- avtorjev pod naslovom «American Books on Italian Subjects*. Gre za izbrana dela, ki obravnavajo predvsem literaturo, slikarstvo, glasbo in arhitekturo v Italiji in ki predstavljajo pomemben prispevek ameriških učenjakov k spoznavanju in širjenju italijanske kulture in umetnosti v evetu. Popoldne bo knjižnica za občinstvo zaprta. («£RITMIK IN POROČILA) Šolska prireditev v Borštu V soboto zvečer so imeli u-čenci osnovne šole v Borštu pod vodstvom domačega učiteljskega osebja zaključno šolsko prireditev, ki so jo ponovili v nedeljo popoldne. Najprej so nastopili učenci prvega razreda z ljubkim prizorčkom »Prvič v šolo*. Sledila je ganljiva igrica »Sestrica gre*, ki so jo izvajali učenci in učenke prvega in drugega razreca. Mnogo smeha je izzval prizor «Volk in kmetič* (prvi in drugi razred). «Carobna košara* je mladinska igra. v kateri se nam mladi in nadarjeni «igralci» na poljudno zabaven način razlagali, kako blagodejno vpliva zdrava, tečna in preprosta hrana na človeški organizem. Četrtemu razredu se je izvedba te igre prav lepo posrečila. Učenka drugega razreda nam je lepo recitirala »Mačka. miš in miška*. Rajanje «Cvetke in žarki*, ki so ga izvedle učenke prvega in drugega razreda s spremljavo harmonike, je bilo zelo lepo podano in je zapustilo pri vseh prisotnih najboljši vtis. Za zaključek pa so nam u-čenci in učenke četrtega in petega razreda podali »Veselo igrico o žalostni princezi* v kateri so ‘res, zlasti nekateri, pokazali, da se na odru počutijo kot doma. Omeniti moramo še. da je «dvorska godba* (harmonika in bas) kar imenitno prispevala k dobremu razpoloženju. Žaret', vsi so se prav dobro izkazali! Vse priznanje in zahvalo pa našemu učiteljstvu, ki je pripravilo in vodilo prireditev. M. M. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19. junija se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 14. POROČILI SO SE: uslužbenec v garaži Leonello Bego in prodajalka An.namaria Clementi, delavec Enrico Tonghimi in delavka Elena lvasik. električar Ar-geo Sniocovich in likarica Rosa Marussich, mizar Angelo Fabbro in uradnica Maria Beatnice Bez-zina, uradnik Mario Godina in uradnica Licia N etui a, uradnik Eugenio Cianciolo in šivilja Con-cetta Farinelli, brivec Luigi Cos-setto in šivilja Giacinta Biasi, geometer' Carlo de Zuccato in uradnica Bianca Paoli, mizar Sergio Tremuil in šivilja Vida Ughettii. uradnik Carlo Toniolo in učiteljica Bruna Delpiano. mehanik Mario Purich in gospodinja Maria Vicci, strugar Giovan-n,i Lachi in gospodinja Marina Braicovich, poštni uslužbenec Giorgio Rismondo in gospodinja Čarman Lachi. šofer Gino Fa-bricci in blagajničarea Graziella Cifarelli. UMRLI SO: S3-letna Antonija Miloš por. Prodan, 56-’,etni Lu-ciano Parovel, 56-letna Marija Uršič por. Gorjup, 59-letna Barbara Bajer, 85-letni Jakob Cok, 83-letn.a Ana Kralj por. Svagelj, 61-1 et ni Alojz Ravbar. 82-1 etna Giuseppina Cescutti por. Kukovič, 60-letni Pietro Welipon«r. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU AlTAlabarda, Ul. Istria 7; de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; dr, Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. • Supercinema. 16.00: «Ko sonce zahaja*. A. Lane. Arcobaleuo. 16.00: «Racije». D. Dureya, J. Richards. Astra Rojan. 16.00: »Kraljičin V1' tez*, J. Stone, M. Berti. Capitol. 16.00: «Dober dan mis-Dove», J. Jones. Cristallo. 16.00: «Fregola», M. Prosvetno društvo «S. Škamperle» iskreno čestita ALOJZU PLACARJU ob njegovi 70-letnici■ POSKUSI KRČENJU OSEBJU V RAFINERIJI ESSO 12 DELA VCEM prostovoljno od Celotno število uslužbencev bi se moralo s basom znižali od 240 na 190. čeprav je podjetje obnovilo naprave no pomoč, potem pa so ga poročnik Kosovelove odpustili s prognozo okreva-1 brigade. Vrhu tega imamo u- nja v osmih dneh. kaze jugoslovanskega povelj- Podobna ne sreča se je zgo- stVa o aretaciji prostostrel- dila tudi 7-letm Kilti Gau | cev pa so tistega dne padli 1 ja‘ 'ie bilo' pred vojno v tej iz Ul. Belpoggio IX ki tei p - v videmski ulici streli, pa f^tilnici zaposlenih nad 500 " -1-nvaniu Odnehali so sQ nam potrdile nekatere zaposleni _ če. V rafineriji «Esso Standard* pripravljajo v obliki prostovoljnih odpovedi delu nove odpuste kakih 40 delavcev. Včeraj so povabili’ na ravnateljstvo prvih 12 delavcev, katerim so ob navzočnosti nekega predstavniki glavnega ravnateljstva iz Genove pred. lagali, naj se prostovoljno odrečejo službi ter da jim bodo v tem primeru razen redne odpravnine izplačali še posebno nagrado. Med temi delavci so tudi takšni, ki delajo že 40 let v podjetju. Gre pač za posreden poskus odpuščanja delavcev. V podjetju je namreč navada, da tistim delavcem, ki ne sprejmejo prostovoljnega odstopa, predlagajo premestitev v druge čistilnice v državi in če te premestitve ne sprejmejo, jih enostavno odpustijo. Xo je pač nedopusten pritisk, zlasti če pomislimo, da ne gre za podjetje, ki bi preživljalo krizo, saj ni dolgo od tega, ko so modernizirali naprave z ugodnim posojilom nad 200 milijonov lir. Ravnateljstvo torej skuša skrčiti osebje, tako da bodo morali ostali še mnogo bolj garati, ali pa ga namerava nadomestiti z delavci od drugod. Pri tem je treba pripomniti pač podjetje manj' stanejo, ker ne velja zanje pogodba za petrolejsko stroko. Vse to seveda povzroča med delavstvom močno nezadovoljstvo. Opozorilo voznikom Prefektura opozarja vse voznike, da morajo zaščititi vprežno živino v poletnih mesecih pred sončnimi žarki s posebno kapuco iz belega platna ali iz slame, in sicer tako, da bodo zaščiteni čelo, vrat in ušesa živali (konjev, volov). Vozniki morajo imeti na vozu čeber za vodo, da lahko živali večkrat napojijo. Kršilci tega predpisa bodo kaznovani na osnovi čl. 20 občinskega in pokrajinskega zakona. Platnene kapuce lahko interesenti kupijo pri ustanovi za zaščito živali v Ul. Roma 20. Burno zasledovanje avtomobilskega tatu Trgovskemu potniku Ličiu Bertoldiju iz Vidma so 7. junija ukradli avtomobil Fiat 500, v katerem je imel tudi dva kovčka z vzorci blaga in drugimi predmeti manjše vrednosti. Bertoldi je tatvino seveda prijavil goriški kvesturi, ki je takoj začela s preiskavo in med drugim o tatvini obvestila tudi leteči očdelek tržaške kvesture. Po 10 dnevih je tržaški policiji uspelo, da je našla garažo. v kateri je bil avto spravljen, ter identificirala tatu v osebi 22-letnega Silvana Jurissevieha iz Ul. della Guardia 15, ki je že skušal avto prodati v Trstu. Medtem ko so policisti avto zaplenili, so Jurissevieha pustili na svobodi, in sicer zato. da bi nadzorovali vsak njegov korak. ker so zvedeli, da namerava., ^krasti še en av.fjjM ... tokrat v Trstu. To se je tu-či zgodij-p. in sicer okoli IS. ure preteklega ponedeljka, ko je Juriesevich v Ul. Fabio Severo 11 stopil v Topolino Maddalene Egale por. Borghe-se in ga z vso silo pognal proti Ul. Rossetti. Policisti so mu bili seveda takoj za petami in v Ul. Buonarroti, kjer je Jurissevich z ukradenim avtomobilom parkiral, verjetno zato, da bi napravil načrt, kako bo z avtomobilom zbežal naprej, so blokirali cesto in odšli proti tatu, da bi ga aretirali. Ko c Jurissevich videl, da je izgubljen, je prižgal motor in se z vso brzino pognal naravnost proti policistom, ki so se komaj rešili, da jih nesrečnež ni povozil. Medtem je šofer obrnil policijski avto. ki se je prav tako z vso silo pognal za u-bežnikom. Toda Jurissevich je imel že precej prednosti, posebno še. ker je kot blazen drvel po Ul. Rossetti in Ul. Canova v Ul. Gatteri, kjer je v bližini mrtvašnice avto nenadoma ustavil, skočil ven in izginil. Agenti so avto seveda vrnili lastnici, prav tako tudi «Giardinetto». last Bertoldija, medtem ko se nadaljuje preiskava, da bj uieli Jurissevi-cha. ki je zaenkrat še na svobodi. f/f* Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstave na prostem v BOLJUNCU (Na jami): v soboto, 23. junija ob 21. uri N. V. Gogolj ŽENITEV v nedeljo, 24. junija ob 21. uri I. Cankar MARTIN KAČUR V torek, 26. junija ob 21. uri Ferdinand Roger 3 + ENA SOLSKE RAZSTA VE DRŽAVNA NIZ J A INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8-1IIL priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo otvorjena dne 23. t. m. ob 11. uri in bo odprta do 29- t. m., vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 19. ure. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 23 6. ob 21. urt in v nedeljo 24.6. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj* IkliuMIstdp ŠOLE GLASIM MATICE Spored: H. Sattner -instrumentiral Kjuder ■ »Jeftejeva prisega*, kantata za soliste, zbor in orkester. Sodelujejo: mezzosopran. Justina Kralj-Vuga. baritonist Gerlanc Hektor, zbor šole Glasbene Matice, zbor prosvetnega društva »S. Škamperle*. pevci iz Trebč ter pomnoženi orkester Glasbene Matice. Zbore uvežbal prof. U-baid Vrabec. dirigent prof, Oskar Kjuder. V prvem delu nastopajo gojenci klavirskega oddelka. Vabila so na razpolago v pisarni šole Glasbene Matice v Ulici R. Manna 29, tel. 29779 ter eno uro pred nastopom pri blagajni dvorane. Roekk. R, Pracik. Grattacielo. 16.00: »Na zemlji kengurujev*. , Alabarda. 16.00: «Kriminalec na vrsti*. K. Novak, F. Mac Mur-ray. Armonia. 15,00: «Ljubezen. ki sem ti jo dal*. J. Howa,rd, D. Moflt- gomery. Aurora. 16.00: »Hanibal >n„ , stalka*, E. Williams, H. K?*1, Garibaldi. 16.30: »Ognjeni bič*. R. Preston. R. Sterling. Ideale. 16.30: «Zenski in č15!"- krvnež*, VV. Brennan. J* Crain. Impero. 16.30: «Profesocj'i ne jedo pečenk*. J Leigh. V, Jonn-, son, , ,,,, Italia. 16.30: »Bigamist*. M. M* stroianini, V. De Sica. lh S. Marco. 17.00: «Sedem očetovm grehov*. M. Chevalier, * Soafa. Kino ob morju. 16.30: »Malaga*, M. 0’Hara, M. Carey. Moderno. 16.00: «Junak na V0'"' R. Skelton, J. Hagen. Savona. 16.00: «Moje prekletstvo je. da te ljubim*, R. Milla™. A. Todd. , , Viale. 16.00: »Avtomobilski tatovi*; Jannerlin, J. Saxon. Vittorio Veneto. 16.00: «KO J* žena na počitnicah*. M. Monroe, T. Evvell. Belvedere. 16.30: «Kenguru». Marconi. 16.30: «Predstraža PeK’ Ia» R. Cameron. J. Leslie. Massimo. 16.00: «Pravica do roj stva*. M. Roth, G. Mistral. Novo cine. 16.00: «Gospa kamelij*. G. Ceirvi, L. t*056:,, Odeon. Zaprto zaradi popravi-Radio. 16.00: «Tolpa desetih*. «• Soott. J. Brando. .. Venezia. 15.30: «Trgovina z belim blagom*. Skedenj. 18.00: «Divjak». Mart'* Brando. POLETNI KINO Arena dei liori. 20.30: «Pcny E*" press*. r. Fleming,- C. Heston-Ariston. 20.30: «Plamen in meso*, L. Turner, C. Thompcon. Mladoletnim prepov. . Armonia. 19.30: «Ljubezen, ki sem ti jo dal*. Variete. u Marconi. 20.30: «Predstraža PeK" la*. R. Cameron. J. Leshe Paradiso. 20.15: «Najbolj smesn* predstava na svetu*. Toto. Parco delle rose. 20.30: «Orli nao Tihim oceanom*. . Ponziana. 20.15: «S karavano Lu-na Parka*, S. Cochran. Rojan. 20.30: «Moj mož". R M<>n' talban. S. Wtnters. .... Skedeni. 20.45: «Div.i 1 arl° Brando. Stadio. 20.45: »Okno na dvorišče , J. Stevvart. G. Kellv. Valmaura. 20.15: «Velikan ■* Nevv Yorka». V. Mature. Scott. SREDA, 20. junija 195* TI1SI i-omiaja a 11.30 Lahka glasba; 12.00 Prt’ avanje; 12.10 Za vsakogar n kaj; 12.45 V svetu kulture; a« 1^3.50 Kaj; iz.»D v svetu Kuitu-o, ■■ M Hrvatske pesmj poje sopran'*?", Fedora Lombardi; 13.30 melodije igra duo Pnmani; D-Lepe operne arije: 17.30 F-glasba; 18.00 Delius: KoncertJj* violino in orkester; 18.25 Ljubavni sen; 18.30 Radijska m niica; 18.40 Stavki iz Bo'n® , opere «Mefisto»; 19.00 Phil F,■ talnv; 19.15 Radijska uhlv!Vod 19.30 Priljubljene melodije: Šport; 20.05 Arija iz PO»'® opere »Deseti brat*; 20.30 Terčet Metuljček; 20.50 Sohvvartz: sem brez besed: 21.00 Obletni' pe- tedna: 21.15 Verdi: stavki iz re «Ernani»; 22.00 Sodobni oPe' slo- venski pripovedniki; 22.15 S» Saens: Simfonija St. 3; 22.42 ctin retni odmevi; 23.00 Romance, c It n • >. 14.30 Tržaška kulturna kronika: 18.45 Koncert pianista Cl» dia Gherbitza; 19.10 »Mostov ’ za mladeniče od 20.-30. leta la za kariero*, variete; 19.35 kvartet Vallisneri. 5.45, 6.45, «PRiMORSKI DNEVNIK« te obvešča skozi vse leto hitro in točno o vseh domačih in tujih dogodkih. Oddolži se mu s tem, da poravnaš naročnino še pred koncem meseca. \ Darovi in prispevki Ob praznovanju 70-letnice Alojza Piacarja je vesela družba zbrala 2.200 lir za Dijaško Matico. i> u i* n ii Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.45 in 23.00. z 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Spored ‘. Ljubljane; 6.10 Jutranja 7.00-8.00 Spored iz Ljubil^ 12.0U Poje Mario Lanza: Opoldanske melodije; 13.40 melodije do melodije: 14.00 goslovanski zbori pojo; 14.1* j bavna glasba; 14.30-17.00 SP0’ iz Ljubljane; 17.00 Ritmi pevke; 17.25 Semintja po Z1", u nem svetu; 18.00-19.00 SPbr®r,,io-Ljubljame; 19.15 Kubanske medije in ritmi, izvajajo IZLET NA SLAVNIK SPD v Trstu priredi 24 t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno propustnico ali potni list. Vpisovanje za izlet vsak dan od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11. Excelsior. 16.00: »Tiger v senci*. A. Smith, D Bogarde. Penice, 16.00; «Kontinenti v plamenih*. Nazionale. 16.00: «Prišel ie SUm Callaghain*, T. VVright, L. Rey. Fiiodrammatico. 16.30: «Flash! Orna kronika*. R. Cameron, J. B-ishop. vama Cuban boys»; i* "”' jo-Spo-red iz Ljubljane: 221‘,|/oii- hannes Brahms in njegov n p. cert za violino in orkester v , duru op. 77; 23.10 Veseli ' -» i.o* ►. i% l J A 327,1 m, 202,1 m, 212,* , Poročila ob 5.00. 6.00. ‘‘ 13.00 15.00. 17 00 19.00. 2 05 11.00 Radijski koledar; * jp Jose! Ha.vdn: Koncert a/°r!tS orkester st. 2 v D-duru; G , , 50 Bizet: Simfonija v C-duru; 'n. Za dom |n žene; 12.00 Opbj m|. ski operni spored; 12.40 f,r*L(jba; krofonom je Kmečka * 13.15 Zabavna glasba: *’•. u.40 vija priljubljenih popevk: ./35 Želeli ste — poslušajte!; ' G. Bizet: Uvodna glasba let iz IV. dejanja opere * tu-men»; 16.00 Utrinki iz ‘'‘f-Hee; re - Mihsil Zoščemko: Tri s jj 16.20 Popoldanski koncert; M. Kogoj: Andante za VJ« jn Uroš Krek: Sonata za vioim . klavir- 20.00 Richard "“'-je; «Tristan in Isolda*, HI. dej 21.35 Igrajo veliki zabavni kestri. la v stanovanju Odpeljali so jo na postajo RK, kjer so ji obvezali rano na levi roki in jo nato odpustiti s prognozo okrevanja v nekaj čneh. O Kandidati za suplente občinskih otroških vrtcev za šolsko leto 1956-57 morajo predložiti prošnje na kolkovanem papirju za 100 lir opremljene z vsemi dokumenti do 30. junija na občini v sobi št. 32 v prvem nadstropju občinske palače. Prepis razglasa, ki vsebuje pogoje natečaja, lahko interesenti dobijo vsak dan od 9. do 12. ure v sobi št. 100 občinske palače. Sodišče, je zaključil odvetnik Kezich. bo lahko pa podlagi sodnih izsledkov izreklo samo oprostilno razsodbo. Niti misliti ni mogoče, da bi bil Sosič kriv obtoženega dejanja, zaradi česar ga ni mogoče oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, temveč le, ker dejanja ni izvršil. Razprava se bo nadaljevala čnnes zjutrai z govorom odv. Bertona. Ni znano če bo razsodba izrečena danes. Preds. Rossi, tož. De Franco, zap. Magliacca. obramba odv. Kezich in fierton. delavcev in nameščencev. V povojnih letih so modernizirali in avtomatizirali večino naprav. Toda namesto da bi bili ta modernizacija in avtomatizacija v korist delavcev ter da bi jim sprajšali delovni urnik, so skrčili število zaposlenih oseb na polovico, ker je v čistilnici sedaj samo 240 delavcev in uradnikov. Krožijo pa govorice, da namerava osrednje ravnateljstvo iz. Genove z. gradnjo novih avtomatičnih naprav znižati število zaposlenih na 190. Pri tem pa si pomaga z delavci zunanjih podjetij, ki jih je sedaj že okoli 80. Ti delavci V 7 rpt je prišel nacionalni cirkus GKIFEI ki šteje 200 zaposlenih oseh in ima krasne skupine divjih zveri Največji umetniški kompleks trenutno v Italiji! Slavnostna odtvoritev bo danes 20. junija ob 21.15 v Ul. Broletto Delna ali radikalna reforma zakona o javni varnosti? - 5 — 20. juniji 19M Eno od glavnih vprašanj, Ki jih je italijanska republika podedovala od prejšnjega fašističnega režima, je nedvomno vprašanje enotnega besedila zakona o javni varnosti, ki daje organom javne varnosti praktično neomejeno ob-list nad državljanom. Ta oblast pa je še tem večja spričo okoliščine, da povprečni državljan sploh ne ve, kaj vse spada v pristojnost policijskih organov, oziroma kaj vse spada v njihovo pristojnost oo tem zakonu, ki je v kričečem nasprotju s sedanjo republikansko ustavo. O tem vprašanju, kakor tudi o vprašanju ustavnosti Predrepublikanske zakonodaje na splošno, se je mnogo diskutiralo, in znano je, da so se določeni desničarski krogi trudili, da bi ta predrepubli-kanska zakonodaja ostala «e nadalje v veljavi, češ- da u-stavno sodišče ne more bili Pristojno odločati o ustavnosti zakonodaje, ki datira iz dote. ko še ni bila sprejeta nova republikanska ustava. To stališče pa je doživelo klavrn poraz, ko je ustavno sodišče s svojo razsodbo slovesno potrdilo svojo pristojnost glede ustavnosti celotne italijanske zakonodaje, ne glede na to, ali je bil neki zakon sprejet in uveljavljen po tem, ko je stopila v veljavr p.ova republikanska ustavo »li pred tem. Jn to je tudi povsem naravno in logično: nemogoče je sprejeti stališče, da bi italijanska zakonodaja izhajala iz dveh nasprotujočih si načel in stališč, demokratičnega in protidemokratič-no-fašističnega načela, in da bi najbolj občutljivo področje odnošajev med državljani in organi oblasti, predvsem policijskimi organi oblasti, ostalo je nadalje pod vplivom fa-šist.ične zakonodaje in prakse. To bi bila očitna parodija demokracije. hkrati pa nevzdržno zakonsko protislovje, ki je že do sedaj ustvarjalo precejšnjo zmešnjavo zaradi različnosti razsodb, ki so se tudi glede povsem enakih primerov pojavljale v povojni sodni praksi. S tem, da je ustavno sodišče izreklo svojo pristojnost glede Predrepublikanske zakonodaje, hkrati pa potrdilo njen protiustavni značaj, je bil storjen velik korak na poti postopnega odpravljanja tega protidemokratičnega značaja določene italijanske zakonodaje .n tem protislovja med prejšnjo fašistično zakonodajo in določbami republikanske u-•tave. ;;ar - Tako je ustavno sodišče proglasilo, med prvimi, za Protiustaven 113 člen, enotnega besedila zakona o javni varnosti, na osnovi katerega je bilo potrebno policijsko dovoljenje za širienje in razdeljevanje tiskovin in risb. A tudi ta razsodba ni nastala na lastno pobudo ustavnega lodišča. ampak je bila posledica dejstva, da se je neki *odnik obrnil na ustavno sodišče, ker je opazil protislovje med 113. členom zakona o Javni varnosti in 21- členom Ustave, ki jamči državlianom svobodo izražanja svoje misli z besedo, s tiskom, ali s kakršnim koli drugim sredstvom. Redaj je pred ustavnim sodiščem neko drugo, nič manj Važno vprašanje. Znar.j je. da ima po 157. členu zakona o javni varnosti policija oblast Prisilno izgnati vsakogar, ki Izven občine, v katero je pristojen. vzbuia pri policijskih Krpanih kakršen koli sum. da bi njegova prisotnost utegnila Predstavljati nevarnost za javni red in mir! Tudi ta člen je v nasprotju s 16. čle-hrim ustave, ki jamči vsakemu državljanu svobodo gibanja in bivanja v katerem koli krsin državnega ozemlja. S tem , da je ustavno sodišče proglasilo protiustavnost 113 člena zakona o javno varnosti. je bil zadan prvi udarec celotni zakonodaji, ki izvira iz fašistične ideologije in njenega policijskega režima To dejstvo pa postavlja tudi parlament pred nujno nalogo, da tud’ s svoje strani pripravi in odobri nov zakon o javni varnosti, ki naj Zamenja dosedanjega: hkrari Pa mora parlament tudi razveljaviti vse tiste zakone, ki so v nasprotju z določbami Ustave. Iz razlogov, ki imajo svoje korenine v posebni strukturi italijanskega povojnega javnega življenja, se parlament do sedaj še ni spravil na sistematično odpravljanje tega protiustavnega značaja nekaterih zakonov. Sele imenovanje ustavnega sodišča in njegove prve razsodbe bodo prisilile tudi parlament, da bo pristopil k temu izredno važnemu in za nadaljnji razvoj italijanske demokracije tako pomembnemu vprašanju ter predvsem razveljavil nekatere očitno protiustavne zakone in jih nadomestil z novimi, ki bodo v skladu z določbami ustave. Pri tem pa opažamo v glavnem dve temeljni težnji; po eni strani se napredne opozi-criske stranke zavzemajo za čim radikalnejšo odpravo teh fašističnih ostankov v italijanski zakonodaji in predlagajo skoro popolno spremembo vseh določil, medtem ko se demokristjani ogrevajo le za delno spremembo, ki naj odstrani le najočitnejše zlorabe, ki pa naj v bistvu ohrani strukturo te omejevalne zakonodaje- Tako je parlamentarna komisija ministrstva notranjih zadev pripravila predlog, ki vključuje vse najvažnejše zahteve in je skušala sestaviti neke vrste enoten tekst iz številnih predlogov, ki so do sedaj' počivali v arhivih notranjega ministr-. stva. V tem tekstu se predla- gajo nekatere omejitve pre- zvati na vabilo: «lzvolile za fektovih pooblastil. Nadalje I trenutek na kvesturo». se predvidevajo nove določbe glede zborovanj, ki naj bi se čimbolj približale duhu 17. člena ustave, ki določa predhodno obveščanje policije samo za zborovanja na odprtem. Kar zadeva policijsko pozorilo (ammonizione) in konfinacijo, ki so jo policijski organi uporabljali tudi proti osebam, ki jih je sodišče priznalo za nedolžne, obstajata dve tezi: senator Terracini je za ukinitev obeh, medtem ko se je komisija, ki izjavlja. da hoče spoštovati določbe 13. člena ustave (prepoved vsakršnega omejevanja osebne svobode, ki ne izhaja iz pravdoreka), zatekla k neki kazistiki, ki utegne privesti do ponovnega uveljavljanja vprav tistih omejitev o-sebne svobode, ki se nameravajo odpraviti. Novi položaj pa bo vsekakor boljši od dosedanjega ;n povprečni državljan ne bo več izpostavljen okoliščini, da se bo moral — kakor do sedaj tudi iz povsem neupravičenega razloga, vedno, brez obotavljanja in ugovora od- POSLEDICE NEUSPELE GOSPODARSKE POLITIKE SEDANJE BRITANSKE VLADE MOČNA GOSPODARSKA STAGNACIJA SE ODRAŽA V ZUNANJI TRGOVINI V nedeljo so imeli v devinskem gradu praznik cvetja. Na sliki skupina slovenskih rožaric v naših lepih starih narodnih nošah na vhodu v grad V Veliki Britaniji so skrbi glede težkoč v zvezi s plačilno bilanco zasenčile neko drugo vprašanje, ki ni nič manj važno od prejšnjega. Gre tu za problem tempa v industrijski proizvodnji. Povečanje tega tempa, te brzine v naraščanju industrijske proizvodnje je v industrijsko močno razviti državi, kakršna je Velika Britanija, glavni či-n;telj za povečanje nacionai-pega dohodka in dosledno s tem tudi življenjske ravni. Tega na Angleškem niso opazili šele sedaj, ampak je to zadeva, s katero se ukvarjajo že več let. kajti že več let opažajo, da je njihovi naraščanje proizvodnje razmeroma nižje od povprečja v zahodnih deželah. Razmerje je namreč sledeče: Za Zahod velja povprečen porast 6 odst. na leto, za Veliko Britanijo pa komaj 4 odst. Ta razlika je prišla posebno do izraza lani, ko se je proizvodnja na Zahodu dvignila za 10 odst., medtem ko je ta po- rast na Angleškem znašal ko-, tudi za delovno silo, ki je KAKO DR. STANE STRGAR PRESAJA OČESNE ROŽENICE Z MRLIČEV NA SLEPCE Doslej so na že petnajstim očesni kliniki v Ljubljani slepcem presadiliroženieo Jože Grbec je že v svojih otroških letih oslepel, spravili so ga nato v dom slepe mladine v Ljub ljani, pred tremi leti pa mu je dr. Strgar presadil roženieo in danes je Grbec uradnik na posti Transplantacija ali presaditev roženice, ki so jo pred meseci napravili v Milanu, ko je duhovnik Gnocchi daroval svoji roženici dvema nesrečnima slepcema, je vzbudila ve-l’ko zanimanje in vsi časopisi in vsa druga sredstva za obveščanje javnosti, so bili ves čas na preži,'kdo bo prv, obvestil javnost o uspehu. Vsekakor je bilo to nekaj nenavadnega in že samo dejstvo, da bo dvema nesrečnežema navdušenja. 2al smo pozneje zvedeli, da je popolnoma u-spela le ena operacija, dočim je bila druga več ali manj brez uspeha. Tema dvema o-peracijama je nekoliko pozneje sledila tretja podobna operacija, ki je bila tudi uspešna. In ko je tedaj tisk beležil te uspehe, se je na dolgo ir široko razpisal o podobnih poizkusih in uspehih tudi drugod v svetu. Pojavili so se .številni strokovnjaki, ki so obde- vrnjen vid, je bilo vredno lali to panogo kirurgije v vseh njenih plateh in v Italiji i prišlo celo do posebnega pravnega vprašanja v zvezi s tem kajti stari zakon, ki je žal še v veljavi, transplantacijo roženice prepoveduje, pa če prav je bilo pozneje rečeno, da oblasti transplantacije ne bodo prepovedovale. O zadevi je‘pred kratkim spregovoril celo sam papež, ki je skušal prikazati, da cerkev nima — seveda pod določenimi po goji — nič proti temu, če se presaditev izvrši. PREJELI SMO CONOSCERSl — rivista del-I Associazione italiana per i rapporti culturali con la Po-lonia. Leto IV. štev. 20 — A-Pril-maj 1956. Odgovorni u-fednik: Paolo Pardo. KNJIGA 56. Glasilo slovenskih založb. Leto IV. štev. 4-5. Za založbe izdaja Slovenski knjižni zavod. Ljubljana. % SODOBNA POTA. Prosvetna revija. Glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto 1-1956, štev. 4. Italijanska filmska igralka Virna Lisi, ki je pred kratkim dokončala film »Zenska dneva«, ki ga Je režiral Maselli, se, kot vidimo na gornji sl iki, zabava z balinanjem VELIKANSKI NAPREDEK V ELEKTRONIKI TRANZISTOR IN NJEGOV POMEN Leta 1948 je tranzistor pred-1 tranzistorje, ki so jih najprej stavljal velik korak na poti hitrega razvoja elektronskih naprav. Poglejmo si najprej razliko med tranzistorjem in dotedanjo elektronsko cevjo. Elektronka nadzoruje elektrone v vakuumu, medtem ko jih tranzistor kontrolira v germanijevem kristalu. Prednosti tranzistorja pred elektronko so raznovrstne. Potrebuje zelo malo energije, manjšo voltažo, zaradi česar se zmanjšajo tudi druge naprave; manjša je izguba na toploti, njegova življenjska doba pa večja. Tudi pokvari se ne tako hitro kot elektronka. Ne potrebuje «segre-vanja»i in zato dejstvuje takoj. Tranzistor pa ne more zamenjati elektronke, ker zahteva posebno grajen aparat. Elektronke so doživele o-gromen razvoj, a se je v poslednjih letih izkazalo, da ne morejo vršiti vseh funkcij, če gre za naprave na visoko frekvenco (radar in podobno). £ato so strokovnjaki začeli spet iskati med trdnim materialom rešitev teh vprašanj. Rezultati tega proučevanja so bili odlični; napravili so germanijevo diodo. .Sedaj se zlasti proučujejo germanij in drugi polprevod-ni materiali. Danes delimo tranzistorje v dve skupini; «point-contact» odkrili, in «junction» tranzistorje. V vsaki skupini imamo vrsto variant s posebnimi značilnostmi za določene naloge in namene. Zaradi vseh teh svojih lastnosti imajo tranzistorji veliko prednost pred elektronkami, zlasti pri izdelovanju miniaturnih naprav. Tako se uporabljajo pri izdelovanju miniaturnih žepnih ojačevalcev za glušce in za razne radijske sprejemnike v velikosti žvep-lenke ali ročne ure. Potrošnja energije pri takih miniaturnih napravah je manjša od e-nega wata, delujejo pa na majhne baterije od 1,35 volta, in to do 3000 ur. Zgradili so tudi majhen prenosni televizijski sprejemnik in mnogo drugih prenosnih naprav, ki so zelo odporne proti tresljajem in zato prenesejo tudi grobo ravnanje z njimi. Zlasti so primerni za uporabo pri elektronskih napravah, ki jih potrebuje vojska. S pomočjo tranzistorjev je mogoča uporaba vedno večjega števila elektionskih naprav v modernih letalih. Vsak dan še množi njihova uporaba v Industriji radijskih aparatov, v televiziji, pri žičnih in brezžičnih komunikac.ijah in pri raznih elektronskih napravah. Strokovnjaki upajo, da bo nadaljnje proučevanje lastno- sti germanija in drugih kristalov (silikonov, fosforja) o-mogočilo izdelavo novih in boljših vrst tranzistorja. Jugoslovanski televizijski sistem Te dni bo začela obratovati radiotelevizijska relejna postaja na Crvenem Cotu, na najvišjem vrhu Fruške gore. Postaja je opremljena z najpopolnejšimi in najmodernejšimi napravami. Za sedaj jo bodo uporabljali v glavnem za radiotelefonske prenose, v bližnji bodočnosti pa bo služila tudi za enega od prenosnikov televizijskih programov v Jugoslaviji. Crveni Čot na Fruški gori so izbrali zato, ker gre za najprimernejšo točko ne le v Jugoslaviji, ampak v ceh Sred-nji Evropi. Kot je znano, so televiziji potrebni svobodni zračni prostori in gorska veriga Fruške gore ima prevm-dujoč položaj v Panonski ravnini, v Mačvi in v enem delu Srbije. Ko bodo dogradili slične naprave na Psunju. v Slavoniji, tedaj bodo mogli pošiljati program zagrebške televizije na Slemenu, kakor tudi tiste programe, ki jih Zagreb sprejema i/. Gradca, v Beograd beograjski televizijske programe pa pošiljati v Zagreb. Tako se bo v kratkem ost varil enoten jugoslovanski televizijski sistem. Transplantacija roženice, ali kot. ji strokovno pravijo tudi keratoplastika je torej velika stvar ne le za srečnika, ki mu je vrnjen vid, ampak tudi za javnost. In ker je temu tako. si bomo skušali tu ogledati kako je s to zadevo tu v naši neposredni bližini — Ljubljani. O tem se sicer kaj malo govori in po stari naši skromnosti gre marsikateri tak velik dogodek kar mimo javnosti. Zato smatramo, da ne bo odveč, navesti nekaj ugotovitev, ki jih je pred nekaj dnevi dal velik dobrotnik slepih. ljubljanski očesni kirurg docent dr. Stane Strgar. Dr Strgar je s svojo spretnostjo vrnil vid doslej že petnajstim slepcem, katerim je presadil roženice mrtvih ljudi. Med temi srečniki so bili celo taki. ki so bili slepi že trideset let. Na seznamu ljubljanske »-česne klinike je mnogo kandidatov za take operacije, vendar se vsak primer posebej in podrobneje prouči, kajti na razpolago ni dovolj rože-nic. Dr. Strgar pravi, da je pomanjkanje roženic veliko vprašanje, zato je treba pred operacijo proučiti vse možnosti uspeha. Kot vemo, se morejo presaditi le človeške roženice. Nekoč so presajali roženice s še živega človeka. To se je 'dogajalo na pr. tedaj. ko je nekdo pri kaki nesreči izgubil oko, ki mu ga niso mogli več ozdraviti in so njegovo roženieo takoj presadili na slepca. Leta 1913 pa je ruski očesni kirurg Fila-tov z. uspehov poizkušal presajati roženice umrlih. Te roženice je hranil v hladilnikih. Po izjavah dr. Strgarja pa v Ljubljani ne delajo tako. ampak presadijo roženieo u-mrlega takoj, ko ta umre. Med smrtjo in presaditvijo ne sme preteči več kot 8 ur. Ker je dr. Strgar, kot smo že rekli, napravil več takih operacij, je zanimivo vedeti, koliko je teh operacij uspelo. Na to dr. Strgar pravi: «Nobena operacija, noben operativni poseg, pa celo niti naj-neznatnejša operacija ne uspe stoodstotno. Vprav tako je tudi s transplantacijo roženice ali kakor jo imenujemo, ke-ratoplastiko. Ker pa se v ljubljanski očesni kliniki vršijo operacije v glavnem v onih primerih, ko je kazno. da bo operacija dala dober rezultat, so uspehi zelo dobri Po navadi pacienti, ki so operirani v Ljubljani, vidijo takoj, čim jim odvzamemo zavoje#. Dr Strgar nadaljuje; «Na ljubljanski kliniki smo operi-ali najrazličnejše paciente, najmlajši je bil star 15 let. najstarejši pa je imel že 60 let. Nekateri so bili že tride set let slepi#. Kdaj pa uspe presaditev roženice? Na to vprašanje dr. Strgar odgovarja takole: ('Presaditev roženice ali keratoplastika uspeva le v tistih primerih, kjer je vzrok slepote v potemneli roženici, vsi ostali deli očesa pa morajo biti zdravi, tako da sprejemajo občutek svetlobe in zaznavajo odkod svetloba prihaja. Gre torej le za slepoto, ki ie posledica motne roženice#. Operacija zahteva izreden mir pacienta in pa veliko spretnost in mirne roke kirurga. Operativni poseg traja od 30 do 90 minut. Odstranitev zavoja po ope- raciji je zelo razburljiv dogodek. Pacienti vedo, da morajo biti skrajno mirni, da se ne smejo razburjati, pa čeprav so zelo vznermirjeni in seveda skrajno veseli. Ti trenutki so za nje izredno veliki in važni. Vrnitev vida, vrnjena sposobnost opažanja, vrnitev iz teme v nov, svetel uan, to so občutki, ki prav gotovo predstavljajo višek dramatičnosti. Kot smo že prej rekli, so v ljubljanski očesni kliniki do sedaj vrnili vid že petnajstim slepcem in že samo ta podatek je tako razveseljiv, da bi bilo odveč vsako nadaljnje poudarjanje tega uspeha. Za zaključek pa bomo vendarle navedli konkreten primer, ki ga dr. Strgar rad navaja. Kot zdravnik v domu slepe mladine je dr. Srgar imel opravka z dečkom — Jožetom Grbcem •— ki 'je oslepel že v otroških letih. Pred tremi leti pa se je dr. Strgarju nudila priložnost za operativni poseg Imel je namreč na razpolago roženieo, ki jo je na r.aglo presadil Jožetu. Po kratkem okrevanju je Jožko zapustil dom slepih. Danes je poštni uradnik. maj 5 odst. Da bi zadevo še bolj podčrtali, bomo navedli še to, da zadnjih 6 mesecev kaže britanska industrijska proizvodnja popolno stagnacijo. V letošnjem marcu je bila industrijska proizvodnja na isti ravni kot pred letom dni. In to je po letu 1952 prvič, da ni industrijska proizvodnja pokazala nikakega napredka v primerjavi z ustrezno prejšnjo dobo. Zdi se, da je treba iskati vzrok za čedalje manjše zanimanje na svetovnih tržiščih za britansko blago vprav v tem pojavu, pri posameznih artiklih je prišlo celo do absolutnega padca v izvozu Kriza pri plasiranju tekstilnega blaga ne predstavlja ni-kako novost, ker gre izvoz tega blaga že nekaj let stalno navzdol, saj je dosegel lani komaj kakih 65 odstotkov izvoza iz leta 1951. Vzrokov za to ie več. Tekstilna industrija zahteva razmeroma ma lo investicijskih stroškov, pač pa mnogo delovne sile in industrijsko slabo razvite deže le se po navadi lotijo najprej te industrije. Zaradi tega je Velika Britanija izgubila marsikatero tržišče v svetu in njena bivša kolonija Indija, ki je bila r\|;koč močan izvoznik angleških tekstilnih Izdelkov, je postala sedaj celo njen nevaren tekmec. Z druge strani se je močno zaostrila tudi konkurenca drugih industrijsko močno razvitih dežel. Japonska je odvzela Veliki Britaniji znaten del njenih tržišč na afriški celini, ZDA pa so potisnile Veliko Britanijo s številnih tržišč v Južni Ameriki. Poleg zunanjih tržišč, ki jih je izgubila v zadnjih letih, je Velika Britanija »izgubila# tudi domače tržišče. Gre namreč za splošen pojav v zadnjih letih. Domače ljudstvo, ki je bilo ves čas vojne prikrajšano, si je v prvih povojnih letih nakupilo vsega, kar je moglo in je tako izpolnilo praznine, ki jih je pustila vojna. Sedaj se je torej domači trg nasitil. K temu je treba dodati še to, da so se zmanjšale tudi vojaške potrebe po tekstilnem blagu. Kaj pa druga Industrija? Tu bomo spregovorili o industriji, ki proizvaja trajno ali vsaj trajnejšo industrijsko blago na pr. avtomobilsko industrijo- Britanska avtomohil-ska industrija je nekaj let po vojni predstavljala močan či-mtelj v ekspanziji britanske industrije. Kot smo že prej rekli, je zabeležila vsa britanska industrijska proizvodnja v preteklem letu vzpon 5 odst., če pa vzamemo samo avtomobilsko industrijo, bomo videli, da je bi, ta vzpon kar 17. odst. In če primerjamo proizvodnjo avtomobilov leta 1955 s predvojno proizvodnjo, bomo videli, da se je ta povečala za 250 odst. Isto bi, lahko rekli zaposlena v tej industriji. Toda kljub temu je v letošnjem aprilu proizvodnja avtomobilov padla za 14 odst. v primerjavi s proizvodnjo istega artikla v lanskem aprilu. In 14 odst. vsekakor ni malo. Glavni vzrok tega padca je verjetno v zmanjšanem po vpraševanju angleških avtomobilov na tujih tržiščih. Naj. večji njen konkurent v tem je vsekakor Zahodna Nemčija. Nekaj številk v zvezi s tem. V prvih 4 mesecih leta 1954 je predstavljal izvoz nemških avtomobilov komaj 4J odst. angleškega izvoza. V zadnjem tromesečju lanskega leta pa je Zahodna Nemčija že odvzela Veliki Britaniji prvo mesto v izvozu avtomobilov in v prvem tromesečju letos jo je prekosila kar za 22 tisoč potniških in tovornih avtomobilov. Za razliko od angleškega padca pa. so Nemci svoj izvoz v prvem tromesečju letos povečali kar za 25 odst, v primerjavi z isto dobo lani. Vzrokov za ta padec britan. skega izvoza je več. Na ženevski razstavi avtomobilov lani so bile cene britanskih avtomobilov najmanj za 10 odsl. vi.šje od drugih cen. In ta odstotek se jo pozneje .še povečal. Lansko leto so se sicer cene vseh avtomobilov povečale, le da so se britanske cene povečale za 3.5 odst., dočim so se nemške povečale le za 2 odst. Kaj čudnega to- rej, če britansko trgovinsko ministrstvo stalno opozarja na nevarnost nadaljnjega upadanja izvoza. Na to skušajo izvozniki odgovoriti s tem, da upada izvoz zaradi zaščitnih ukrepov avstralskih in novozelandskih oblasti, kar je tudi res, toda dejstvo je, da at ta tradicionalna britanska tržišča ožijo, kar slabo vpliva tudi na njena evropska tržišča, kjer stalno raste uvoz nemških, francoski in italijanskih avtomobilov.. In tudi kar se tega artikla tiče, velja ono, kar smo rekli o tekstilnem blagu. Tudi v sami Veliki Britaniji se prodaja avtomobilov krči. Po nekaterih napovedih bodo letos v Veliki Britaniji prodali za najmanj 10 odst. manj avtomobilov kot so jih prodali lani. Temu pa je vzrok tudi čedalje močnejše omejevanje kreditov, ki je povezano z novo finančno politiko za zaščito valute. O takih in podobnih znakih stagnacije bi lahko ie nadaljevali. toda menimo, da sta obdelana dva primera zadostovala. Ne bi hoteli sicer trditi, da je vse to nekak preludij v klasično ekonomske krizo, prav tako pa bi tudi ne mogli govoriti o kakem le trenutnem padcu proizvodnje in potrošnje. Vsekakor pa je gotovo, da je to znak neuspeha britanske gospodarske politike, ki jo označuje tudi težkoče v plačilni bilanci. V petek zvečer je prosvetno društvo alvan Cankar« proslavilo 80-lctnico rojstva velikega slovenskega pisatelja, po katerem nosi svoje ime. Na s liki prizor s proslave: Dva člana društva ponazarjata pt izor iz Cankarjeve drame itHIapec Jernej« Razširjeni delovni program uprave za tehnično pomoč V svojem osmem letnem poročilu poudarja uprava Or ganizacije zdruienjh narodov za tehnično pomoč, da je bilo v letu 1955 zabeleženo izredno veliko povečanje njene dejavnosti v okviru razširjenega programa tehnične pr moči. Po tem poročilu so sredstva za tehnično pomoč v letu 1955 znašala 25.8 milijona dolarjev, kar predstavlja rekordno številko, odkar je bila ustanovljena uprava za tehnično pomoč. Skupni Deleži vlad 71 držav članic so znašali 27 9 milijona dolarjev, kar je za 2,900.000 dolarjev več kot v letu 1954. Poročilo, ki je bilo pripravljeno za odbor uprave tehnič ne pomoči ekonomskega in so cialnega sveta, vsebuje podatke o izvršenem programu v letu 1955, nadalje to poročilo vsebuje neke podrobnosti o programu za tekoče leto ter nekaj načrtov za prihodnje leto. V letu 1955 je dobila tehnično pomoč v tej ali oni obliki 101 država ali ozemlje, ob koncu lanskega leta pa je bilo angažiranih v sklopu te organizacije 1400 strokovnjakov, ki so delovali na dvigu življenjske ravni s pomočjo izboljšanja poljedelstva, industrijske proizvodnje, higiene, šolstva, javne uprave in transporta. Toda razširjeni program u-prave za tehnično pomoč, v kateri sodelujejo Združeni narodi in sedem posebnih agencij. je v odnosu dc potreb nerazvitih dežel razmeroma še zelo majhen. Z druge strani je težko oceniti dejanski delež, ki ga tehnična pomoč ndi v razvoju posameznih dežel in to zaradi tega, ker ta pomoj tvori le del širših nacionalnih programov za go. spodarski razvoj. Kljub temu posamezni podatki jasno govorijo, da je bil program obsežen in da so bili doseženi relativno veliki uspehi. Tehnična pomoč je na primer omogočila Venezueli, da si je zgradila tovarno umetnih gnojil in sredstev za po-biianje mrčesa. Ta tovarna je največja tovrstna tovarna v Južni Ameriki. Na račun prav take pomoči se je proizvodnja fosfatov v rudnikih Rusejfa v Jordaniji povečala od 2.000 na 20000 ton na mesec. Zahvaljujoč pomoči strokovnjakov, ki jih je uprava za tehnično pomoč nudila, je bila podvojena proizvodnja v neki jugoslovanski tovarni motorjev. V okviru programa mehanizacije v poljedelstvu je večje število kmetskih posestev v državi Utar Pradež v Indiji povečalo svojo proizvodnjo za 300 odstotkov. V Etiopiji se je začel izvajati program za razvoj kavinih plantaž, v Egiptu pa so v teku priprave za izvedbo programa, po katerem se bo proizvodnja nekih osnovnih proizvodov, kot sta na I*. pšenice in riža, znatno povečala. Kar se tiče borbe proti raznim boleznim goveje živine, je uprava za tehnično pomoč preskrbela mnogim deželam večje rezerve cepiv. Tehnična pomoč je pomagala burmanski vladi v pripravah programa za socialno zavarovanje, iranska vlada pa je ob njeni pomoči sprejel novi zakon o socialnem skrbstvu. V preteklem letu so v Maroku in Tunisu zdravili okoli 500.000 oseb, ki so bolehale od trahoma. Pri tem so zabeležili velik odstotek o-zoravitev. Na otokih v Karibskem morju je epidemija ms-lorije povsem izginila in okoli dve petini prebivalstva jugovzhodne Azije uporablja pieventivna sredstva proti tej bolezni. Ce hočemo razdeliti sredstva tehnične pomoči, ki so bita razdeljena v preteklem letu, po posameznih celinah, bomo videli, da je odpadlo na Daljni vzhod 31,1 odst-, n» Latinsko Ameriko 26,4 odst., na Srednji vzhod 21,9 odst., na Afriko 8,5 odst., na Evropo 8,4 odst., medtem ko je ostalih 4,1 odst. odpadlo na razne druge regionalne pomoči. Od skupnih 21,31 milijona dolarjev, kolikor je bilo potrošenih v okviru tehnične pomoči v preteklem letu, odpade 14.25 milijona dolarjev na strokovnjake, 4.57 milijona na štipendije in podpore, 2.38 milijona dolarjev pa na material. V okviru razširjenega programa tehnične pomoči za lansko leto so strokovnjaki in štipendisti iz 69 dežel delali in študirali v 94 različnih državah in področjih. Da bi se izognili cepljenju dejavnosti ali dvojni dejavnosti je bila posvečena posebna pozornost koordinaciji različnih programov. Več mednarodnih organizacij je na primer sodelovalo pri gradnji in organiziranju centra za osnovno šolstvo v Egiptu, Iraku, Mehiki in Tajlandiji, kakor tudi v ekonomskih misijah tehnične pomoči v Bol-iviii, Ekvadorju, Peruju in Vietnamu. programu tehnične pomoči znatno razširilo. Rezultati pa kažejo, da obstoječa organizacija zadošča svojim namenom in da je njena učinkovitost zagotovljena tudi za bodoče, kolikor se bo seveda povečala dejavnost tehniče pomoči. Magnetofon in njegova uporaba Magnetofon je izredno uporabna naprava. Znano je, da se magnetofon uporablja v glavnem za registracijo glasbe. petja in govorov. Danes pa snemajo najprej na magne. 'tofon tudi govorne in glasbene dele filma, ki jih kasneje fiksirajo na celuloidni trak. A poleg teh splošno znanih in obče koristnih uporab magnetofona imamo tudi primere neobičajnih uporab te naprave. Tako imamo na primer na prometnih križiščih v Ne\v Yorku naprave, ki vas opozarjajo na nevarnost, če bi hoteli prekoračiti cesto ob 'ne- pravem času. V nekem nebo- V poročilu se poudarja, da j tičniku st je osebi, ki je pu-je bila v letu 1955 dosežena za seboj vrata dvigala močna finančna stabilnost, ki je omogočila voditeljem uprave, da so skoraj v celoti izpolnili delovni program. Medtem ko so bili stroški sekretariata uprave za tehnično pomoč za leto 1955 zmanjšani, je bilo v istem času število regionalnih uradov povečano od prejšnjih 23 na 26 in v program dela je bilo vključenih nadaljnjih 12 dežel in področij. V poročilu, od koder jemljemo gornje podatke, se poudarja, da razširjeni program za tehnično pomoč nerazvitim deželam ni važen samo po tem, ker uresničuje mednarodno gospodarsko sodelovanje, ampak tudi zaradi tega. ker predstavlja važno preizkušnjo skupne akcije osmih mednarodnih organizacij, ki v tej upravi sodelujejo. V letu 1955 se je področje delovanja vseh sodelavcev v tem odprta, dogodilo, da jo je glas opozoril na ljudi, ki v drugih nadstropjih čakajo na dvigalo. Tudi to je bil magne. tofon. Neki strokovnjak za uničevanje podgan je posnel na magnetofonski trak »ljubezensko vabilo# samice. To vsekakor ni bilo lahko delo, a mu je vendarle uspelo. Tako je z magnetofonskim trakom lovil podgane! Ugotovil je namreč, da nobena stvar, niti sir, niti kakšna druga poslastica, ne privlači tako močno podgane, kakor prav ta glas. Ostaja pa vprašanje, kaj pa s samicami? Neki ameriški farmer Je prišel na izvirno idejo. Izkoristil je magnetofon za pitanje prašičev. Na trak je posnel kruljenje prašičev takrat, ko požrešno žro. Ko želi, da bi mu prašiči jedli, aproži magnetofon, ki oddaja to (iglasko#. Zaspani in še ne lačni prašiči se dvignejo in začnejo, najsi bo to tudi opol-noči ponovno požrešno žreti, / * " . ■ . D VČERAJ POPOLDNE POGAJANJA NA S£0E>1) ZVEZE IHOUSTRIJCEV » GORICI števerjanska občina še ni sniDimi mmimn zahtevata rešitev nekaterih mirašani tekstilcev Pogajanja se nanašajo na oddelek za rayon v Podgori - Jutri popoldne ponovni sestanek Goriška Delavska zbornica kmečkega posestva «La Spess« je lansko poletje opazila, da ji rtekdo krade kovinsko ograjo, ki je bila napeljana vzdolž posestva. Ker si je neznani tat to privoščil večkrat zaporedoma, po nekaj metrov, je Malonova zadevo prijavila orožnikom. Ti so po pripovedovanju sosedov, ki so nekaj krat opazili v bližini posestva mladeniča starega približno 25 let. začeli poizvedovati po bližnjih gostilnah in trgovinah za neznanim tatom. Končno se jim je zdel sumljiv Franeesco Ferligoi, ki je na orožniški postaji kmalu priznal, da je mesec dni večkrat zaporedoma in kos za kosoma odnašal kovinsko mrežo s posestva «La Spess«. U-krrdeno mrežo je prodal Angelu Lucciju, ki kupuje in prodaja staro železo Za prejetih 7.000 lir naj bi si Fer-ligoj kupil kolo in nekaj perila. Ko je včeraj sodnik obtoženega ponovno izprašal, je 'a pr znal tatvino, dejal pa je, da je bil primoran to izvršit' zaradi brezposelnosti. Obtoženi Lucci je izjaivl, da je za 125 m kovinske mreže, za katero je bil prepriačn, da je osebna last obtoženega Fer-ligoija. izplačal 13.630 lir in ne samo 7000 kakor je trdil Ferligoi. Sodišče je Ferligoija zaradi prešnjih obsodb obsodilo na 8 mesecev zapora in na plačilo 8.000 lir globe, Luccija pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Preds.; dr- Suich; sodnika: Cenisi in Vizzini, drž. pravd : De Marši; zapisn.; Omeri. sporoča, da so se včeraj dopoldne pričela na s-edežu Zveze industrijcev v Gorici pogajanja za rešitev nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na kvalifikacije, delovne obleke, doklado za škocljiva dela in doklado za menzo v novem oddelku za rayon v tekstilni tovarni v Podgori. Zvezo industrijcev je predstavljal Antonio Chiozza, ravnateljstvo tovarne Vittorio Bagnaro, sindikat kemičnih delavcev Delavske zbornice Gastone Cervai. Delavsko zbornico Fausto Cauzer, sindikat kemičnih delavcev CISL pa Giovanni Vezzil. Po colgi diskusiji sta se o-be stranki sporazumeli, da bosta na ločenih pogajanjih proučili stališča glede obravnavanih vprašanj; ponovno se bosta sestali jutri ob 18. uri na snUžu Zveze industrijcev v Gorici. Sindikat kemičnih delavcev Delavske zbornice zahteva popolno in pošteno izvajanje delovnega sporazuma. Obenem ti pridržuje pravico, da bo na prihodnjih sestankih predlagal diskusijo o akordih in proizvocnih nagradah v skladu s členom 21 vsedržavne kolektivne delovne pogodbe. Delavki iz Foljana na začasni svobodi Parlamentarca leve opozicije Beltrame in Marangoni sta predvčerajšnjim obiskala v goriških zaporih delavki Irmo Calligaris in Giustino Bu-razzini. ki so ju pred dvema tednoma zaprli pod obtožbo, da sta poškodovali neko stav-kokazinjo iz podgorske tekstilije tovarne. Predvčerajšnjim zvečer pa ju je policija izpustila na začasno svobodo v pričakovanju procesa. Tretja delavka, ki je bila prav tako aretirana in odpeljana v zapor, je še večno v bolnišnici, ker je kmalu po aretaciji obolela. Skoraj gotovo voiilve v oktobru Isonzo 50, pri čemer sta se Vozili poškodovali, medtem ko se ni na srečo vozašema nič zgodilo. Do trčenja je prišlo v Ul. Duca D'Aosta, ker vozača nista upoštevala pravila o prednosti. Nezgoda na delu Včeraj se je 36-letni delavec Carlo Argenti iz Benetk, ki dela za neko beneško podjet je v livarni SAFOG, ponesrečil na delu. Z avtom ZK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na čelu in šok. Pridržali so ga na zdravljenju. Padec motociklista zaradi okvare kolesa Ko se je prejšnjo noč 21-letni Damijan Ceščut iz Sovodenj peljal z moiorjem po stranski poti, k: iz štandreža pelje v Sovodnje, mu je nenadoma počila pnevmatika, zaradi česar je mladenič padel in se piecej poškodoval. V bolnišnici Brigata Pavia so mu ugotovili pretres možganov ter razne praske po čelu. Njegovo zdravstveno stanje, ki je bilo prvi čas precej resno, se je včeraj izboljšalo, vendar se zdravniki o njegovem zdravstvenem stanju še niso izrekli. pristopila k vodovodnemu konzorciju za vzh. Furlanijo Vest o pristopu števerjan-ske občine k vodovodnemu konzorciju vzhodne Furlanije, k: sta jo objavila »Messagge-ro Veneton in pa »Demokracija«, ne odgovarja resnici. Ste-verjanska i bčina je imela šele prvi kontakt z omenjenim konzorcijem, vendar je še vrsta vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti, preden bo to lahko uresničiti. Z druge strani pa daje odločitev goriške občine za napeljavo vodovoda na O-slavje, upanje na podaljšanje istega do Steverjana, pri čemer bi stroški bili za občino občutno manjši. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 10 do 16. t. m. 11 rojstev, 3 primeri smrti, 9 oklicev in 5 porok. Rojstva: Silvana Macaro, Pietro Melinch, Renzo Calle-i gari, Giuliana Guačagnino, Manuela Vetrih, Gabriella Tripani, Alessandro Mattiro-li, Licia Gerin .Loreta Manfreda. Gianna Visintin in Ne-via Visintin. Smrti: 78-letni upokojenec DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta štev. 18 - 'el. 21-24, — KINO — CORSO. 17.00: «Med dvema ženskama«, V. Johnson. VERDI. 17.00: «Gola strast«. M. Felix. CENTRALE. 17.00: «Veseli potepuhi«. O. Hardy. MODERNO. 17.00: «Pingvini gledaje«, Toto ir. N. Taranto. V1TTOR1A. 17.00: «V dom Bentlevevih se vrača mir«, J. Buchanan. Pogoji za kredite rotacijskega londa Pri Goriški hranilnici so ustanovili poseben urad za sprejemanje prošenj oseb, ki se nameravajo poslužiti rotacijskega fonda. Posojila bo mogoče dobiti samo za gradnjo, ponovno obratovanje, preobrazbo, modernizacijo in razširitev industrijskih obratov ali obrtniških delavnic za gradnjo ladij, za turistično delavnost, gradnjo hotelov in gradnjo ljucskih stanovanj; za javna dela in trgovinsko delavnost krediti rotacijskega fonda niso na razpolago. Prošnje za izstavitev kredita naj se pošiljajo Goriški hranilnici v Gosposki ulici 1 (Ul. Carducci). kreditni oddelek. Napisane naj bodo na formularju v štirih izvodih ter opremljene z raznimi dokumenti, kot je proračun, načrti itc. Na podlagi sporazuma z zakladnim ministrstvom bo moral prosilec plačati enkratno kavcijo od 20 do 100 tisoč 'ir, ki mu jo bodo vrnili, ko bo podpisana pogodba o posojilu. Obrestna mera posojila znaša 5 odstotkov. Posojilo se mora odplačati najkasneje v 15 letih. Posojilo ne more biti večje od 50 odstotkov celotnega stroška. Z dovoljenjem zakladnega ministrstva lahko znaša posojilo tuč i 75 odstotkov stroškov za izvedbo odobrenega načrta, vendar se mora odplačati v predpisanem roku. FURLANSKO LJUDSTVO RAZKRINKALO FASISTlCNO NAMERO Izidor Feletto, 77-letna gospo--•Vse kaže. da si bo utrl pot dinja Maria De Santi vd. Cri-j predlog goriške socinlne de- vicich, 70-letna gospodinja Ma- i mokracije, naj bodo upravne rija Bizjak por. Brezigar, volitve v gorišk, pokrajini v j Oklici: uradnik Renato Mi-prvi polovici oktobra letos coni in gospodinja Rosa Ma-V prid tega datuma so se ria de Fornasari, modelist izjavili svetovalci pokrajin- i ulvio Bregant in delavka El- skega sveta, ki so na zadnji seji sprejeli sklep, naj pokrajinska uprava predlaga prej omenjeni datum za izvedbo volitev. Ko je razpravljal o tem vprašanju, je ‘'vetovalec Po-letto dejal, da je govoril s številnimi župani, ki so za vira Lorenzutti podčastnik civilne policije Arturo Righet- ti in šivilja Valnea Zaccaria, trgovski pomočnik Giovanni Petarin in gospodinja Valdina Ziccardi, geometer Guido Pa-lazzin in gospodinja Romana Marassi, podporočnik it. vojske Giordano Fantino in za- volitve v oktobru. Tudi sve-isebnica Maria Jose Ippolito, tovalec PSDl Marini je bil za volitve v oktobru. Ce k temu dodamo stališče tržiške-ga občinskega sveta, ki je kljub nasprotovanju demokri- prof. dr. Benito Ervini in prof. Luciana De Stefani, delavec Emil Pockar m gospodinja Ana Dorni, Giuseppe Genovere in Antonia Collen- stjanskega senatorja Rizzat-1 z>m- tija predlagal prvo polovico oktobra za najprimernejši čas, tedaj lahko sklepamo, da je zahteva levičarskih strank zelo blizu uresničitve. IZPRED GORIŠKE SODNIJE Obsojen na 8 mesecev zapora aradi lalvine 125 m mreže Pred goriške sodnike sta morala včeraj 231etni France-svo Ferligoi in 60-letni Angelo Lucci iz Tržiča; obtožena sta bila: prvi, da je ukradel 125 m kovinske mreže, drugi pa da je to ukradeno blago kupil. Maria Malon, upravnica Poroke: zidar Ugo Manfreda in tkalka Ada Soprani, šofer Antonio Pausi in tkalka Laura Campus, poštni u-radnik Giuseppe Cicuta in gospodinja Bruna Bressan, radiotehnik Alessandro Di Nino in šivilja Idillia Belleni. policijski stražnik Fabio Fra-scatore in gospodinja Anna Braini. Prometna nezgoda Včeraj sta trčila avto Fiat 600, ki ga je vozil 52-letni Rodolfo Gratton iz Gorice, Ul. Goldoni 6, in mikro-motor, s katerim se je peljal 47-letni delavec Franeesco Giorgi iz Gorice Ul. Lungo Fašistični provokatorji hoteli preprečiti počastitev padlih furlanskih partizanov V nedeljo je bilo v San Giorgiu di Nogaro poleg proslave vstaje in komemoracije domačih borcev zborovanje CISNAL. ki so ga organizirali bivši pripadniki X. Mas in drugi «nostalgici» V nedeljo so se v San Giorgiu di Nogaro zbrali številni bivši partizani videmske pokrajine, garbaldinci in ozo-povci, da proslavijo deseto obletnico vstaje in svečano počastijo spomin 15 padlih partizanov iz tega kraja. Bivšim. partizanom se je pridružilo veliko število domačega in okoliškega prebivalstva, ter predstavniki levičarskih stiank, sindikatov in nekaterih vojnih organizacij. Pred spomenikom padlih, kamor je bil položen venec v spomin junaških sinov Furlanije, je spregovoril predsednik ANPI iz Vidma dr. Bat-ta Angeli. Omenil je velike žrtve, ki jih je dala Furlanija in njeno prebivalstvo za svobodo, in obenem prikazal zločinska dejanja fašističnih ed:. nic v teh krajih. Dejal je, da slaviti vstajo pomeni slaviti civilizacijo. Da bi pa očuvali pridobitve vstaje moramo varovati demokratične organizacije in pomagati vsem zdravim silam v državi, ki žele napredek, ki pomeni socializem in propad monopola. Istočasno pa so se nedaleč od glavnega trga na Trgu. XX. septembra zbrali fašistični provokatorji, ki so zborovanju, ki je imelo za cilj komemoracijo za padlimi partizani, hoteli dati videz sindikalnega zborovanja, katerega naj bi zaradi bližnjih volitev v notranjo komisijo v SAICI organizirala CISNAL. Que-stor, ki mu je bila dobro znana namera provokatorjev, ie zborovanje dovolil, prepovedal je le «rancio» in pa predajo posebne zastavice. Toda tud' pod krinko sindikata, ki se je doslej tudi v Furlaniji razgalil že kot zaveznik kapitala, ni organizatorjem uspelo privabiti dovolj veliko število udeležencev. Pripomniti moramo še, da ni bil prisoten nobeden izmed delavcev tovarne SAICI, Po vzklikih »junaški X. Mas«, »legiji Tagliamento« in govoru generala Mondolfa so morali maloštevilni udeleženci fašistične provokacije osramočeni oditi s trga in iz San Giorgia di Nogaro. • ::-"".-i i -" 4 ^Hi j i ji';jjjj| lili 11 piiiillijiijjiffl u::. i#, ~ i trnom a:: tl:. MEDNARODNI OLIMPIJSKI ODBOR V OBRAMBO AMATERSTVA STOCKHOLM, IS. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage je včeraj na tiskovni konferenci poročal o vprašanjih, o katerih je odbor razpravljal na privatni seji prejšnjo sredo. Eno izmed glavnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, je bilo vprašanje amaterstva. Glede tega je Brundage izjavil: sMožno je, da se bo od atletov, ki se bodo udeležili olimpiade, zahtevalo, da podpišejo izjavo iz katere bo razvidno, da so diletanti in da diletanti tudi nameravajo ostati. Hočemo, da bi olimpijske zmage služile za odskočno desko za profesionalno kariero. Ce ta problem ne bo rešen, bodo nekateri športi morali izpasti iz olimpijskega programa», je je dodal Brundage, ki je pri tem očitno mislil v prvi vrsti na boks. , Razpravljali so tudi o sprejemu mednarodnega dogovora po katerem bi bila prepovedana izraba olimpijske formule in značk v trgovske namene. Predlagano je bilo dalje, da bi vsa glavna mesta držav udeleženk na olimpiadi ves čas trajanja iger izobesila olimpijsko zastavo ter prižgala olimpijski ogenj. Odbit je bil predlog, po katerem naj bi bila najnižja starostna doba udeleženca na olimpiadi določena na 16 oz. 18 let, kakor tudi predlog, po katerem naj bi atleti, ki so že enkrat osvojili zlato olimpijsko kolajno, ne bili pri-pušieni ponovno k olimpijskim igram. Glede jahalne olimpiade v Stockholmu je Brunda-ge izjavil, da bi v prihodnje jahalne tekme ns smele biti ločene od ostalih olimpijskih iger. TISKOVNA KONFERENCA DR. PASQCALA 0 SESTAVI REPREZENTANCE ITALIJANSKA N0C0MCTNA ODPOTUJE DANES 1 LETALOM Možnost uporabe dvojice Pivatelli - Pozzan. Sprejem na ar* gentinskem poslaništvu - Spremembe v brazilski reprezentanci RIM, 19. — Pred odhodom italijanske nogometne reprezentance v Južno Ameriko je imel danes v prostorih nogometne zveze predsednik komisije za sestavo reprezentance dr. Pasquale tiskovno konferenco, na kateri je dal nekaj pojasnil glede sestave reprezentance v srečanjih proti Argentini in Braziliji. Dejal je, da bo osnovna formacija reprezentance naslednja: Viola; Magnini, Cervato; Chiappella, Bernasconi, Segato; Muccinel-li, Gratton, Virgili, Montuori in Prini. Dostavil je tudi, da je možno, da bi namesto dvojice Montuori - Virgili v drugem polčasu proti Braziliji nastopila dvojica Pivatelli - Pozzan. Dr. Pasquale je tudi potrdil, da bo po dogovoru v tekmi z Argentino možno v vsakem trenutku zamenjati vratarja ter enega igralca do konca prvega polčasa, v tekmi z Brazilijo pa vratarja in dva igralca. TRIESTINA SE RENOVIRA Olivieri angažiran TRST, lS. — V preteklih dneh je Triestina z ureditvijo finančnih pogojev, dokončno angažirala Rinalda Olivierija. dosedanjega igralca rimskega Lazia. Istočasno je dosedanji član Triestine uredil svoje odnose z Laziom. Renato Olivieri je star 21 let in lahko igra na vseh mestih v napadu. Doma je iz S. Benedetta del Tronto. K Laziu je prešel iz Spala, kateremu je morala rimska enajstorica odšteti čedno vsoto 45 milijonov lir. Pri Spalu je igral dve prvenstvi, pri Laziu pa le nekajkrat. Odlikuje ga predvsem borbenost in izredno močan strel. Pred angažmajem je odlično prestal zdravniški pregled in atletsko preizkušnjo. Poleg njega je Triestina angažirala še dva mlada igralca in sicer 18-letno zvezo Lui-gija Trevisana od Muranese ter 20-letnega srednjega krilca Alfreda Turra iz Plateole. Oba so zaupniki Triestine že dalj časa opazovali in dali o njiju najpovoljnejše sodbe. Bodočnost bo pokazala če tudi tokrat ni šlo za nakup mačka v Žaklju. Na povratku iz Argentine se mudi v Trstu bivši igralec Triestine Curti. Z njim je tudi znani argentinski nogometaš Taco, katerega je Curti angažiral letos za Torino in katerega je lani predlagal tudi Triestini. 29. junija bo Taco igral v Trstu v ekipi sestavljeni iz igralcev A in B lige, ki se rr.ude v našem mestu, proti Triestini ali pa proti kakšni drugi tržaški enajsto-rici. če bi ta ne hotela nastopiti. SAH V BEOGRADU Se dva remija BEOGRAD, 19. — V okviru šahovskega dvoboja Jugoslavija - Sovjetska zveza je bil danes prost dan. Odigrali so samo prekinjene partije II. kola, ki so se končale takole’ Karaklajič - Averbah remi. Gligorič - Geller remi, Tajma-nov - Milič prekinjeno z izgle-di na remi, Trifunovič - Korč-noj prekinjeno z izgledi na zmago Korčnoja. KOŠARKA SANTIAGO, 19. — Reprezentanca Santiaga je igrala s košarkarsko reprezentanco SZ neodločeno 59:59. po Četrti etapi l.adsanne-grindbwald V DIRKI PO ŠVICI Boni zopet zlata majica Etapno zmago je osvojil Belgijec Plankaert - Švicar Strehler na drugem mestu v splošni klasifikaciji GRINDEWALD, 19. — V četrti etapi kolesarske dirke po Švici, Losanne - Grindewald, je zmagal Belgijec Plankaert v času 6.02’54”. 4 sekunde za njim sta privozila na cilj Holandec Wagtmans in Italijan Boni. Vrstni red ostalih: 4. Chiarlone. 5. Strehler, 6. Nol-ten. 7. Graf, 8. Junkermann, 9. Reisser, 10. Rossello. itd. Boni si jt ponovno osvojil prvo mesto v splošni klasifikaciji s 17” naskoka pred Stre-hlerjem. 22’ pred Plankaer-tom, 31” pred Wagtmansom itd. Današnja etapa je potekala v lepem vremenu. Po 71 km ravnine se je začel vzpon na vrh Pillon, na katerega je z naskokom 4’ zavozilo sedem dirkačev, ki so že v začetku pobegnili. V spustu se je glavnina približala ubežnikom in do končne selekcije je prišlo šele v poslednjih 15 kilometrih na vzponu na Interlaken ter Grmoeivald. Iz plotona so se odtrgali Boni, Chiarlone. Plankaert in Wagtmans in v zaključnem delu si je Plankaert z nenadnim pobegom zagotovil prvo mesto. III. mednarodni Kvarnerski mladinski noqomel. turnir REKA, 19. — 24. t. m. se bo v štirih istrskih središčih: Reki, Opatiji, Raši in Pulju začel istočasno III. mednarodni Kvarnerski mladinski nogometni turnir s sodelovanjem jugoslovanskih, italijanskih, nemških, madžarskih, češkoslovaških. danskih in avstrijskih klubov. V posameznih izločilnih skupinah bodo igrali kiubi po naslednjem vrstnem redu: Skupina A: (na Reki): 24. junija: Csep“' fMadž.) - Slavoj Liberec (CSR); Rijeka - Šibenik; 26. junija: Csepel - Šibenik, Rijeka - Slavoj Liberec. 27. junija. Slavoj Liberec Šibenik, Rijeka - Csepel. Skupina B (v Opatiji): 24. junija: BSK (Jug.) - Eintracht (Nem.), Ponziana (It.) - Opa- tija; 26. Junija: Eintracht Ponziana, Opatija - BSK; 27. junija: Fonziana - BSK. Opatija - Eintracht. Skupina C (v Raši); 24. junija; E mberg (Dan.) - Hajduk Austria - Rudar; 26. junija: Einberg - Austria, Rudar -Hajduk: 27. junija: Hajduk -Austria. Rudar - Einberg. Skupina D (v Pulju): 24. junija: Vasas (Madž.) - Dinamo (Jug.). Bronshoj (Dan.) - Sco-glio Olivi (Jug.); 26. junija: Vasas - Bronshoj, Scoglio Olivi - Dinamo; 27. junija: Dinamo - Bronshoj, Scoglio Olivi -Vasas. Zmagovalci posameznih skupin se bodo 29. junija na Reki sestali v polfinalu, finale za prvo in drugo ter za tretje in četrto mesto pa bo 1. julija tudi na Reki. LAHKOATLETIKA Nov svetovni rekord Pirieja v teku na 5000 m BERGEN, 19. — Anglež Gor-don Pirie je nov svetovni rekorder v teku na 5.000 m. Danes zvečer je na tekmovanju v Bergenu zmagal v tej disciplini s časom 13’36”8 in s tem potolkel aosedanji rekord Madžara Iharosa s časom 13'40”6. Poleg Pirieja je tudi Rus Kuts. ki je prišel na cilj drugi s Časom 13’39”6, potolkel Iharo-sov rekord. Kuts je vodil skoraj vso progo in Pirie ga je trikrat zaman poskusal preh -teti. To mu je uspelo šele v finišu ktkih 25 m pred ciljem. Pregled dosedanjih rekordov na 5.000 m: 14’36”6 Kolehmainen (Fin.) 1912, 14’35”4 Nurmi (Fin.) 1922, 14’28”2 Nurmi (Fin.) 1924, 14'17" Lehtinen (Fin.) 1932. 14’08”8 Maski (Fin.) 1939. 13'58”2 Hi.egg (Šved.) 1942, 13’57”2 Zatopek (CSR) 1954, 13’56'6 Kuts (SZ) 1954. 13'51’h Chataway (VB.) 1954, 13’51”2 Kuts (SZ) 1954, 13'50"8 Iharos (Madž.) 1955, 13’46'8 Kuts (SZ) 1955. 13’40”6 Iharos (Madž.) 1955, 13’38”8 Gordon Pirie (V.B.) 19. junija 1956. Pred cdhodom v Argentino je člane nogometne reprezentance in njene vodstvo sprejel danes argentinski poslanik v Rimu gen. Balaguer, ki je izrazil prepričanje, da bo srečanje obeh reprezentanc prispevalo k še večjemu prijateljstvu med obema državama. Po sprejemu na argentinskem poslaništvu so se igralci podai: na sprehod po mestu, popoldne ob 16. uri pa so se zbrali na stadionu Torino. kjer so se nekateri podvrgli masaži, drugi pa so imeli lahek kondicijski trening. Počivali so samo Muccinelli, Prini, Magnini in Segato. Trening je trajal 1 uro, nakar so se po kopanju igralci zopet podali v mesto. Odhod bo jutri zjutraj z letalom. Za nastop italijanske reprezentance vlada tako v Argentini kot v Braziliji veliko zanimanje. Brazilski list »Gaze-ta esportiva« iz San Paola je objavil pred tekmo nekak pregled stanja brazilskega nogometa. List predvsem piše, da je svetovno javnost gotovo’ Iž-nenadila brazilska nogometna formacija, ki je najavljena za srečanje s Paragvajem, ki bo 21. junija v Assuncionu in ki je naslednja: Gilmar; Djalma Santos, Nilton Santos, Zosimo, Formiga, Edson; Canarib, Zi-zinho, Leonidas, Romeiro, Fer-reira (Alvaro). Od igralcev, ki so igrali nedavno v Evropi, jih je torej le 5. List dalje pravi, da to ni nič čudnega, ker je tudi namen, da se preizkusi za reprezentanco čimveč igralcev. Od 1. 1954 d« danes je to že šesta izdaja brazilske nogometne reprezentance. ki je v tem času odigrala 21 meddržavnih srečanj, pri čemer je obleklo državni dres 42 igralcev. 11 srečanj je Brazilija odločila v svojo korist, sedem se jih je končalo neodločeno, izgubila pa je le 3. Do konca letošnjega leta bo brazilska nogometna reprezentanca odigrala še naslednje temke: 21. junija v Assuncionu proti Paragvaju; 24. junija v Riu proti Urugvaju; 1. julija v Riu proti Italiji: 8. julija v Buenos Airesu proti Argentini; 4. in 8. avgusta v Riu in v San Paolu proti Češkoslovaški; B reprezentanca pa bo igrala 24. junija in 30. junija v San Paolu proti Urugvaju oz, proti Argentini. NOGOMET Montuori ne odpotuje RIM, 19. — Tehnični komisar Marmo je sporočil, da Montuori ne bo mogel odpo* tovati v Južno Ameriko skupno z ostalimi člani reprezentance, ker bo ostal pri ženi» katere zdravstveno stanje *e je poslabšalo. Verjetno bo lahko Montuori odpotoval pozneje in igral proti Brazilija * * * STOCKHOLM, 19. — Inter je tudi svojo tretjo tekmo n® Švedskem odločil v svojo korist. Danes zvečer je premagal klub Hammarby s 4 :2 (3:0). VVATERPOLO NEAPELJ, 19. — Tehnični komisar za italijansko vaterpolo reprezentanco je določi) naslednje igralce, ki bodo zastopali Italijo na peteroboju v Neaplju od 21. do 24. t. ItlJ Marcotulli, Rubini, Marciani. Dennerlein, Pucci, Pedersoli. Perelti. Rezerve: Gionta, Buo-nocore. Cavazzoni. Mannelh II., D’Achille in D’Altrui. Odgovorni ureonilc STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Letni kino v Šhedniu predvaja danes 20. t. m-ob 18. uri CEAD film: DIVJAK KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 20. t. m. ” ob 20. uri Lux film: Očitek vesti, ki ubija Tum t rn mmm predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Coluinbia film: Okrvavljene tracnice k * .s j*® Igrajo: RANDOLPH SCOTT, JANIS CARTER oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne . :=_i 05. = Četrto poglavje« Alamut: pri vid, spočetje, rojstvo in usodaZmaja To so »Jadra«, to je Kladan in njegovih pet vojskovodij, i je pravljični svet tvoje mladosti, to je tisti zaklad, ki si t sel kot šestleten otrok iskat za »nonota«, a je on terjal skaj otipljivega in ni, dobri, nepismeni starček, vedel, da so ravi zaklad pravljice, ki si mu jih pripovedoval. Ali m tvoj arod podoben temu tvojemu nepozabnemu »nonotu«, tvo-,mu mladostnemu prijatelju in prvemu poslušalcu tvojih ravljic? Pozneje se začne v presledkih pojavljati čustvo samo brez akršnih koli konkretnih primesi. V svojih zapiskih najdem Dgostoma; danes zjutraj sem se zbudil iz čustva kalokaga-je. Ko sem bil popolnoma obupan in na tleh, se je naenkrat ojavilo to neznano in neznansko čustvo, ki ga v budnem anju ne poznam, in je na neki čudežen način budilo v leni zaupanje vase in mi govorilo; tvoja pot še ni končana, olžan si dati iz sebe vse, kar si z rojstvom prejel in kar ti > dodalo življenje, ne glede na to, ali se zdi sodobnikom redno ali nevredno. Dar, o katerem je govorila mama, da ga Je zapustila kot prekletstvo, ta dar si prejel kot najvišjo rečo in kot najhujšo bridkost in moraš ga izživeti polno limo vseh težav in ovir. Sanje se porajajo, kot je vedel že Shakespeare, iz naj lobijih bioloških in psiholoških plasti človeka, V sanjah ve lovek marsikaj, česar v budnem stanju ne ve. Sanje imajo oroden izvor kot umetnost, kar ni bilo nikoli za nobenega OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000000000000300 OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO®®®^ se spenja više in više, zmerom širši so krogi, ki jih dela mene in nad mano. Zmerom više se' dviga, zdaj se spre*el. ze nad celimi pokrajinami, da ga za trenutek izgubirn ^ vida, nato se spet prikaže, švigne kakor izstreljena Pus^icami neznanske višine, zasije v bronasto zlatem sijaju in se "L naenkrat zazdi daleč na obzorju kot nekakšen meteor a neka nova, še neodkrita zvezda. Omamljen, pretresen sem strmel za zmajem, saj sem čutil, da sem bil jaz tisti, ki ga je odkril in mu odprl pot iz Gledal sem za njim kakor mati za svojim otrokom, „ prerastel njo in dom. V grlu me je stisnilo, bil sem presunje v dno duše in ko sem se zbudil, so mi tekle solze po — Alamut, je bila moja prva misel. Ali bo to tvoja usoda- 27. Prihajam k zaključku tega poglavja, ki je bilo za katerega bralca težko, celo mučno in je spravilo fflars“0’, na rob potrpljenja. Povedati moram, da ni bilo pisati K za avtorja nič manj mučno in da je spravljala kdaj Pre' intimna izpoved tudi avtorja iz krize v krizo. Poglavje, cigj*. podlaga je lzrastla iz prve svetovne vojne kot privid P®? Razklanim hribom nad Svetim Ivanom, je preseglo v SV0A. izrastkih okvir teh spominov. Kdor ga bo bral v sklopu cejo ^ nega dela, bo morda vendarle zaslutil tenke vezi, ki ga k organizem vežejo na avtorjevo mladost. Tudi to poglavje J bilo zasnovano tisti dan, kot vse ostalo, ko se mi je d porodila zamisel oziroma prikazal privid teh spominov. Nekoč bo treba umreti, kajti, kot je bilo rečeno, člove ne ve ne ure ne dneva, in potem bo za pojasnjevanje pr pozno. Sodil sem, da terja delo, ki se je porodilo kot zame v avtorjevi mladosti, ki je zbudilo dovolj prahu in za manja, a je ostalo v bistvu nerazumljeno in nerazumlJ1'' ’ najprej od avtorja samega komentar, ki ga bodoči slovstven ■ in čitatelj lahko sprejmeta ali ne; zlasti še, če je avtorju D dodeljena milost, da je preživel vihar in prilezel v leta, se taki komentarji se smejo in že morejo delati. (Nadaljevanje sledi) pravega ustvarjalca skrivnost. Pisatelji, ki ustvarjajo zgolj iz tega, kar je v njihovi budni zavesti, imajo kratko sapo. Sanje so ponavadi prispodobe tega, kar je zakopanega na dnu človeške duše. Poslužujejo se simbolov in kdor zna te tolmačiti, bo marsikaj, kar mu hočejo sanje, to se pravi: človekovo psihološko in biološko jedro, povedati, razumel. Pri ljudeh, v katerih je razkol med budno zavestjo in med njegovim najglobljim in zatorej najbolj resničnim »jazom«, nastanejo karakterne motnje, ki imajo, če je dotični človek na odgovornem mestu, lahko usoden zgodovinski pomen. Shakespeare je take v sebi razklane ljudi prikazal v več primerih, v kralju v «Hamletu», v Macbethu in Lady Macbethovi. V naši dobi nam je lahko Stalin primer. Po odpovedi Alamuta sem imel nekajkratov zelo svojevrstne sanje v zvezi z njim ali tako sem vsaj sodil. Ene od teh sanj sem si bil 8.XII.54. zapisal: Sanjalo se mi je, da sem šel iskat gosenice. Kar zagledam ob vznožju nekega hribčka (griča s podobo Razklanega hriba) na pol odprto jamico in v njej veliko ličinko, ki leži zvita kot kak ogrc (ali tudi foetus v maternici) v svoji jamici. Približam se, tresoč se od veselja in najditeljske strasti, ko v svoje začudenje opazim, da se črv rahlo premika, Ta črv pravzaprav ni erv, marveč nekakšen majhen kuščar, ki leži zvit, kot bi se nahajal v prosojni jajčni lupini. Prav droben je, nekako prosojen in mehak. Gledam ga ves prevzet od veselja, ko se mu kristalaste oči zasukajo proti meni. Prav zvedavo me pogleda, s človeškimi očmi. Ta pogled je nekako steklen, kot si predstavljamo pogled baziliska. Toda živalica je tako majhna in nebogljena, da se hočem samo narediti, kot da sem se prestrašil. Malce me je pa res zagomazelo kot pred ljubkim, toda kuščarsko spolzkim mrčesom. Zdaj se kuščarček izmota iz jamice, prileze na piano in se začne zvedavo razgledovati okrog sebe. Stegnem roko, da bi ga pograbil in pospravil v škatlo ali kozarec. Tedaj se živalica pri vsej svoji majhnosti nagrbanči in šavsne proti meni, da odskočim za nekaj korakov. Pogledam jo natančneje in opazim, da Ima na hrbtu cikcakast greben, kakršne imajo še danes živeči ostanki predpotopnih zmajev v puščavi Gobi ali v Avstraliji. Rumeni podbradek se kuščarju napihne, žival se stegne, naraste in ima prav dolg rep. «Saj to je vendar repati zmaj!« si pravim v sanjah. »Čudovito odkritje tu sredi Evrope. Vsi mislijo, da so že izumrli, a jaz sem zdaj odkril še en (morda zadnji) primerek.« Tedaj se začenja pred mojimi očmi dogajati nekakšen prirodni čudež. — Stopim še nekaj korakov vstran, da bi ne bil živali na poti pri njenih metamorfozah, in od tedaj ves čas mirno, neprizadeto, nekako »naravoslovno« opazujem čudovite izpremembe repatega zmaja. Zmaj je zmerom huje napihoval podbradek, se daljšal in širil na vse strani, greben mu je rastel in bil zmerom bolj nazobčan. Koža se je živali strdila v nekakšen rožen oklep, greben ji je bil zdaj trd in oster kot žaga. Zmaj se je vrtel v zmerom širših krogih okrog svoje osi; naenkrat so mu iz telesa pognale peruti, nekakšna krila, kakršna imajo neokretni hrošči ali kakršna so imela «predpotopna» letala. Nekajkrat se žival poskuša pognali od tal, pa je očitno pretežka s svojim oklepom, grebenom in repom. Tedaj požene iz sebe še kas peruti, da so se ji precej podaljšale in glej! žival se počasi odlepi od tal in vzleti, hreščeč in škropo-tajoč kot kak neroden hrošč ali kako primitivno letalo. Brenčč in škropotaje napravi okrog mesto, kjer se je bila skotila. In okrog mene nekaj krogov, krila so se ji med letom razvijala, njen let je postajal zmerom bolj eleganten; zmaj