PRIMORSKI DNEVNIK Cena 8 lir 5 jugolir 2.50 din Poštnina plačana y gotovini Spedizione in abbon. postale Stev. 635 SLOVENSKO TRST sobota, 5. julija 1947 Senzacionalno odkritje tajnih navodil Delavske zbornice UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir. finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba»: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. PODLOSTJO Sl SKUSA VODSTVO klavske zbornice zagotoviti zmago na volitvah za sindikalno enotnost Male posestnike z vsemi sredstvi - JjPiti z živežem - Hišnikom odvzeti votivno pravico - L t. d. tafni dokument z 3%J0 ki Jas™ raz- n»i J ki Se poslu- usafco Z'™*’’* žarnico,, da bi za 81 no/'0 zmasa!a na volitvah % ' ^dtnjeni sindikat. Vse ,,Mtios.r *° p*sa^‘ ° sindikalni Mm, ’’ 40 bile seveda le hi-K ,, . ede’ dejstva pa vidi-ti talj niih navodil. Ljudje, tisti, jj- nav°dila dajejo in vsi »isvij.1 46 ?° njih ravnajo, pa bSiikniPraVlos Ukini nobene to krite’ 9 or9an>zdoije, še manj r‘T‘^a odbora za sin- Wnese))^0rš. e LT ^foke se morajo izve' Jjjj Trst t? k*0*10 zavezniki 2Vo • P« — ‘rst. p- ;----------------------------------- zapu- to-Posie rnoi|em mnenju ima Qih vsaj 4 tisoč oseb, ^ t«, ^V#°hiteti, da ne iz- v kzdaiaT, ,8’lasov- Pospešiti mora-klanskih izkaznic in Vep, *andidatne liste. Da se pri sestavi list, tli'■Jt'ejn’ a i2PUstite podjetniške li S y "•‘»Vite samo liste za de- 1* V pi» v oa‘“u iiote cn. u«- ker __uP^čino. To pa zaradi 't!° de'avci zaradi strahu j ti toij»» uelavci L boli naklonjeni so- pn notranjih odborih. 2) Volitve v šolah. Do konca meseca junija je treba končati z volitvami v šolah (ljud' ske šole, univerza in privatne šole) Prav tako je treba sestaviti strokovno skupščino, ker po zaključku šolskega leta ni mogoče poiskati vseh učiteljev in v tem slučaju bi morala biti ta zadeva odložena do oktobra meseca, do začetka šolskega leta. 3) Stavbinci. Najslabše se bo za. nas izšlo stavbinski stroki, v kateri je vpi. sanih 10 tisoč oseb. Pri 500 delegatih bo Delavska zbornica računala lahko najvžč s kakimi 100 do 150 delegati. Zato moramo poiskati izhod in s'.c?r: a) Končati moramo čimprej z volitvami pri gradbenih podjetjih, ker — kakor čas beži in prihaja ugodna gradbena sezona — podjetja občutno poveču jejo število nameščencev. Na vsak način moramo končati volitvami preden začnejo graditi projektirani del velike ceste. b) Da bomo dobili čim več privržencev, je treba pogostoma razdeljevati živila uslužbencem te stroke proti predložitvi sindikalne izkaznice. Da ne bo to razdeljevanje hrane zaman, naj se razdeljuje hrana samo zapo slenim delavcem ne pa brezposelnim (čeprav se zdi to protislovno). c) Pojačafi moramo propagando do skrajnosti. Na vse načine moramo poskušati, da bodo liste kandidatov, ki prihajajo na OOSS sestavljene iz tolikih imen, kolikor je kanddatov dotičnih podjetij za skupščino. P rqstara je liS*e - ib. k Ov- . asko plovno pod-uaskl L1*yd». ki je bil .n 1836 v "Avstr!J'iki Lloyd» % b, 5 noveJši razvoj tr- ii' v ^ t»c arstva Je povezan z !JIm' katerih so krožile - Proer. POCijetla, ki je vzdr- i J, -itn 'tovT:!3111 “ Trst-Bližnji <7 5e Hi° Pfi^el hirati, Nto „ nčno spojil s Kozu- 8a je prva reorganiza- 83. brodarstva pod p v, Jl«- p.. . ~ ^ s,* letu 1938 ugl reorganiza-Je Lioyd in z njim i, pr°ee v Leva-ntu; nom. iz Trsta ,vke y 311 švigale protestne ,lvka k., m- med njimi tudi %du aske8a župana Pitac-* s'hžKn cstala častna «pio-- z novo Italijansko r V ^--ko •CL^onT f£dke Pr0g€ Z klovri^110 J« Pnpade * It.v* v smislu mirovne \,:Clljs STO-ju. Zanima- toiik*a L° druibo Je P« ^>aNi ‘‘ Q bolj raziimltivo. smo"'” bolJ razumljivo, k ' »,, o že. da družba ne ob- Vestif ko gre za ' hieRf ,mfr za nakup novih -.om ■- - ^ ^ Bi^teri^ *{r.0ži govorica, i!No dein11^ ^haUti poku-ir te družbe- Težko o«iko je resnice na Destradija na zborovanju Združenih sindikatov — registriraj devet kupljenih ladij tipa «Li-berty» v Genovi. Pravilno je cb tej priliki ugotovil tov. Destradt, da so takšni koraki naperjeni proti gospodarskim koristim STO-ja in da imajo namen sabotirati njegovo gospodarsko osamosvojitev. Prav v ta program sabotiranja STO-ja sedi tudi početje s tržaškimi ladjami «Saturnija» in «Vulka-nija», ki so dejanska še v rokah plovne družbe «ltal;a», toda y smislu mirovne pogodbe pripadajo STO-ju. To početje že tako razburja -tržaško javnost, da, se je oelo Conski svet zbudil in se na zadnji seji povzel do posebne resolucije. Ta ugotavlja, da je v genovskih ladjedelnicah že v pipravilu »Vulkani ja» in da bodo poslali tja v popravilo tudi «Satum:jo» in oba d) Doseči moramo, da bo | razpolago določeno število sindikal- š te vilo volivcev te stroke čim manjše. Da se na neki način zoperstavimo gradbeni stroki, moramo začeti s pripravami za volitve pri stroki državnih uslužbencev, železničarjev, mornarjev in drugih. 4) Poljedelstvo. Nujno moramo Z VSEMI SREDSTVI izključiti iz poljedelske stroke male posestnike, ki bi po pravilniku morali imeti volivno pravico. Da bomo to dosegli, se moramo nasloniti na pismo, ki ga je poslala POKRAJINSKA ZVEZA MALIH POSESTNIKOV in ki zahteva za sebe pravico zastopstva v tej stroki. Verujem, da bi odločilno vplivalo v korist naših nasprotnikov, če bi ta stroka glasovala. 5) Hišniki. Ker smo tudi v tej stroki v zelo slabem položaju, moramo na vsak način doseči, da bodo tudi tisti hišniki izgubili volivno pravico, ki niso vpisani v Socialnem skrbstvu. (Previdenza). 6) Pristaniški delavci. Skušati moramo prodreti vsaj v omejenem številu v to stroko. Enotni sindikati so že poslali seznam nameščencev v družbo in seznam kandidatov. Skušati doseči vpaj zadostno število, s katerim bomo lahko sestavili liste kandidatov. 7) Podeželje. Tudi v podeželju ni naš položaj lahek. Da ne bi izgubili morebitn'h glasov naših simpatizerjev, bomo morali tedaj, ko se bodo vršile volitve v Dtvinu, Zgoniku, Dolini, Re-p en ta boru in Miljah postaviti kandidatne liste. Zaradi tega je treba pričeti takoj z delom na tem področju, da nam ne bo tekla voda v grlo zadnji tfenutek,' predvsem v rrirljskem okraju, kjer js tudi urad Delavske zbornice. 8) Razno. 1) .Treba je izdati takoj točna navodila podrejenim sindikatom, naj naš: člani strokovnega OSS ne potrdijo list, če jih niso podpisali tajniki in volivni urad. 2) Citateljem moramo dati na nih izkaznic, da jih bodo lahko v zadnjem trenutku ponudili kakemu slučajnemu prosilcu, ki bo želel glasovati. 3) Če do konca meseca — kar je že popolnoma neverjetno — ne bodo končale volitve, je najboljše prekiniti volitve do meseca julija in avgusta, kajti že sedaj odhajajo mnogi delavci na dopust. Naravno vse te osebe ne bodo mogle voliti, kar bo v veliki večini šlo v našo škodo. Veliki češki pesnik Stanislav Neumann umrl Praga, 4. — Včeraj je bil svečan pogreb češkega ljudskega pesnika Stanislava Neumanna. Posmrtni ostanki umrlega pesnika so bili izleženi na Panteonu narodnega muzeja, kjer so jim izkazali zadnjo čast predsednik vlade Klement Gottwald in veliko število političnih in kulturnih osebnosti CSR. Ob petih popoldne so sirene praških tvornic dale znak za začetek pogrebnih svečanosti. V imenu- vlade je govoril minister za socialno skrbstvo dr. Zdenjek Nejedli, a v imenu poljskih gostov, ki se nahajajo v Pragi, je govoril minister za prosveto poljske vlade, Stanislav Skrzevski. Govorili so še predstavniki Komunistične Partije CSR, sindikatov CSR in mesta Prage. Sovjetski pisatelji so brzojavno izrazili sožalje sindikatu CSR zaradi težke izgube. (Linardi Bruno) GRAFTON. — Silovit tornado je divjal nad pokrajinami Graftona v severni Dakoti in Warrena v Minnesoti. Tornado je povzročil več smrtnih nesreč. Vojni zločinci Kesselring, von Mackensen in drugi pomiloščeni Rim, 4. (AFP) — Poveljstvo zavezniških sil v Italiji je spremenilo sodbo angleškega vojaškega sodišča, s katero je bil maršal Kesselring, bivši poveljnik nemških siil v Italiji obsojen na smrt, v dosmrtno ječo. Prav tako so bile smrtne kazni, izrečen^ proti generalu Ebra-hartu, Ven Mackensenu in Meelzer-ju spremenjene v dosmrtno ječo. Zavezniška pogodba Francija-ČSR V Par.zu se je razširila vest, da namerava 2 kratkem priti tja na obisk predsednik češkoslovaške republike Edvard Beneš. Razlog tega potovanja bi bil sklenitev zavezniške pogodbe jn pogodbe o vzajemni pomoči med Francijo in Češkoslovaško. Tozadevna pogajanja se trenutno že vodijo diplomatskim potom. SHREVEPORT. — Bombnik »leteča trdnjava B 17» je padel in se na tleh razbil blizu Shreveporta. O KONFERENCI 22 DRŽAV 12. JULIJA Beuinu in Bidaultu se mudi Za franonskim načrtom se skriva Churchillova zamisel Zciru-ženih evropskih držav - Evropa ne sme poslali vazal ZDA TOLEDA NO: Delovno ljudstvo 20 republik proslavilo proglasitev FLRJ Beograd, 4. (Tanjug) — Predsednik Udruženja dela latinske Amerike in podpredsednik svetovnega sind.kalnegna udruženja Vincente Lombardo Toledano je podal tisku izjavo, s katero je podčrtali, da pomeni za delavce Mehike in drugih držav latinske Amerike nova Jugoslavija simbol m vzgled, koliko ljudstvo lahko stori za prospeh delavskega razreda. Veliki naperi Jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita, deprinešeni v zadnji vojni, so dvignili borbenost duha narodov »n delavskega razreda latinske Amerike. Pariz, 4. — Francoska in angleška vlada sta danes poslali 22 evropskim državam potom njih poslaništev v Parizu odnosno v Londonu, vabilo na konferenco, ki se bo vršila dne 12. julija t. 1. v Pa-: ,2u. Vabila nista poslali Španiji in Nemčiji. Istočasno sta obe vladi potom svojih poslaništev obves-ile vseh 22 držav o konferenci, ki bo razpravljala o vprašanju obnove Evrope. Obe vladi sta poslali prepis vabila tudi poslaništvom ZDA in glavnemu tajniku OZN Trygve Lie-u. V tem- vabilu je navedeno, da bosta odbor za sodelovanje in štirje pododbori lahko pričeli s svojim delom 15. julija, tako da bo imel odbor za sodelovanje izdelano poročilo za 1. september t. 1. Tako Bevin kakor tudi Bidault sta poslala posebno pismo z vabilom tudi sovjetskim poslanikom v Parizu in Londonu, pri čemur sta izrazila prepričanje, da sovjetska odklonitev morda ne bo dokončna in da bo morda vseeno dosežen sporazum za sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Angleško zunanje ministrstvo izjavlja, da bo naloga prihodnje pariške konference ustanoviti odbor Za sodelovanje evropskih držav skupno z Anglijo in Francijo, na- Ramadier proti zvišanju mezd DUCLOSt Obnova Nemčije pomeni obnovitev dogodkov iz dobe po prvi svetovni vojni - Zarotnik giol Mervvells pobegnil, ostali zarotniki se skrivajo Pariz, 4- — Ravnatelj javne varnosti y Parizu Veda! je glede nameravanega upora proti republiki izjavil, da iščejo grofa Menvellsa, k; je pobegli!, v vseh državah ra- grofa («Conte Grande» in «Con!e zen v Angliji. Glede razgovora, ki t m — J' i cijuice na V4 ti:ual‘l0vna pogodba ne s - izpremembe v i1. C drŽaVnJl 1X1 P01- Vnetni,,. po za- S J rJa 2 I-ali]0 (1943, D. udno, da je «Trža- Co ugotovitvi tov. m Biancamano»). Ladja »Jeruzalem« so Genovežani že popravili. Takšno početje vzbuja razburjenje in trpkost y tržaških ladjedelnicah, kjer so bile zgrajene omenjene ladje, saj so delayci upravičeno pričakovali, da bi tržaškim ladjedelnicam bila dana prednost pred genovskimi. Resolucija na koncu pozi-va consko predsedstvo -n Conski svet, naj se zavzameta za to, da bi ladje bile Izročene v popravilo primorskim ladjedelnicam in da b; se ta način upoštevale koristi pokrajine. Razočaranje po 25 letih znane politike italijanskih vlad nasproti Julijske krajine in njenim gospodarskim koristim? Prastara je ta pesem, da bi meglo početje z ladjami «Vulkan.ja» in «Saturmja» in drugimi še koga v Trstu »razočarati«. ga Je imel včeraj general Kon.g z ministrom za notranje zadeve, je V-idal ugotovil, da ta razgovor ni bil v zve® z prevratnim gibanjem. General Konig, ki je poveljnik francoskih okupacijskih čet, je obvestil notranjega ministra samo c zadržanju vojaških edinic, ki so njemu piodrejene. Glede razvoja preiskave je Vidal pripomnil, da je prišlo veliko -men na dan, ki so v zvezi z zadevo in da Je tudi mnogo od njih, ko so opazile, da so f.m oblasti na sledu, zbežale oziroma spremenile svoje bivališče. V parlamentu se je nadaljevala debata glede vlade gospodarske politike. Ko je radikalni socialist Anxionnaz izjavil, da gre za to, ali naj odobri ali ne vladino gospodarsko politiko, ki utegne b:ti podvržena vidikom zunanje politike ;n ko še ni gotovo, ali bo Francija sprejela ali ne Marshallov predlog, ga je Ramadier prekinil, rekoč, da ni razloga, da bi Francija zavrnila ameriške predlcge. Za tem je povzel besedo komunistični poslanec Duclos, ki je napadel vlado glede njene politike o plačah, ceftafc, pri čemu je zlasti očital povišanje državnih izdatkov. Krenitev vlade na desno na vseh poljih javne uprave m gospodarstva ima samo ta namen, okrepiti reakcionarno politiko. Duolos je nadaljeval, da je Francija v zunanji politiki naklonjena obnovi Nemčije, s čemer se ponavljajo dogodki iz dobe po prvi svetovni vojni. Radii tega bodo komunisti glasovali proti zaupnici vladi. Za raznimi govarniki je ponovno povzel besedo Ramadier i-n izjavil, da je vsako zvišanje mezd brezpomembno, ker mu sledi zvišanje cen. V nadaljnih izvajanih je opravičeval gospodarske ukrepe nakar je pričelo glasovanje o zaupnici. Od 578 glasujočih je bila oddanih za zaupnico vladi 331 glasov, proti pa 247. Za vlado je glasovala večina socialistov, MRP in poslanci tako zvane levičarske skupine. dalje bo treba ustanoviti štiri pododbore, ki se bodo pečali z vprašanjem premoga in goriva na splošno, železa in jekla in z vprašanjem prehran« ter prevoza. Navedeni pododbori bodo o svojem, delu obveščali evropsko gospodarsko ko. misijo, dalje bodo sodelovali z evropsko gospodarsko komisijo za premog in z organizacijo evropskih notranjih prevozov, pri čemur pa bodo pododbori ostali neodvisni od navedenih organizacij. Odbor za sodelovanje bo moral pripraviti najkasneje do 1. septembra načrt za gospodarsko obnovo Evrope, ki ga bo nato predloži v Washing-tonu. V Londonu poudarjajo, da se vladni predsednik in zunanji minister Poljske nahajata ravne v Pragi, kjer bosta imela priliko preudariti položaj s češkimi odločilnimi političnimi krogi. O tem vprašanju, piše poljski «Glos L;du», da se morajo vse evropske države upreti nameri Amerike, da bi postala Evropa njen vazal. Dejansko predstavlja ameriški načrt, katerega podpirajo Angleži, vmešavanje v notranje zadevo posameznih držav. Sovjetska zveza ni govorila samo v svojem imenu, temveč Je zastopala življenjske interese vseh evropskih držav. Bolgarski «Robotničesko delo» poudarja, da za Bolgarijo vpraša-r-je evropsk-j obnove nima tolikega pomena, ker bolgarska vlada dela na tem, da dvigne svoje notranje gospodarstvo brez tuje pomoči. V ta namen dela na dveletnem načrtu gospodarske obnove. Moskovski radio je podal komentar o pariški konferenci in v bistvu ugotavlja, da predvideva an-gleško-francoski načrt ustanovitev odbora za sodelovanje, ki naj ima polno moč posegati v notranje zadeve evropskih držav, urejati njihovo proizvodnjo itd. Razumljivo je, da Sovjetska zveza ni mogla sprejeti takega načrta, piedloženega z izgovorom,, da gre za gospodarsko pomoč. Sovjetska zveza je predlagala svobodno gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami, ki bi dalo jamstvo za nevmešava-nje tujih sil v njihove notranje zadeve. Na ta način bi evropske države samostojno vodile politiko gospodarske obnove s podporo ZDA, toda na način, da bi ZDA ne prekoračile okvira flnančno-gospodar-ske pomoči. Češkoslovaški tisk odobrava stališče Molotova in se čudi naglici, s katero Bevin in Bidault sklicujeta nadaljevanje konference brez Sovjetske zveze. List «Prace», glasilo sindikatov, piše, da se za francoskim načrtom skriva Churchil- lova zamisel Združenih držav Evrope. * Londonski «Daily Worker» je objavil članek, v katerem izvaja, da sta Anglija in Francija vztrajali na načrtu, na podlagi katerega bi mogle one dve skupno z ZDA diktirati politične in gospodarske pogoje državam, ki bi prosile za gospodarsko pomoč. Bidault in Bevin sta vedela, da Molotov ne bo mogel sprejeti njunega načrta, zaradi tega sta mu stavila nekako svoj «ultimatum» v namenu, da konferenca ne doseže uspeha in da razdelita Evropo na dva dela. Za-padine velesile nameravajo vzeti evropskim državam pravico razpolagati s svojim gospodarstvom. List nadaljuje, da se rezerve dolarja manjšajo, da izvozha industrija ZDA’ peša in da grozi ZDA večja nevarnost, kakor v dobi krize leta 1929-1939. ZDA hočejo vzdržati višino svoje proizvodnje, zato ponujajo nova posojila. Tako Anglija kakor Francija bosta prišli v popolno odvisnost ZDA, zlasti v pogledu prehrane in surovin. Na ta način bo prišlo do preokreta angleške trgovinske politike glede Sovjetske zveze in držav vzhodne Evrope, ki je ravno pokazala svoje prve uspehe. Toledano je nadaljeval, da je bila Jugoslavija pred vojno s latinski Ameriki malo znana, medtem ko je danes osrednja točka zamma-nja. Priglasitev FLRJ so slavili tudi delavci y vseh dvajsetih republikah latinske Amerike. Toledano je dejal, da mu je to, kar je v Jugoslaviji videl, zadosten dokaz o tem, kar je slišal o njenem napredku. Obnova Jugoslavije predstavlja silo mladine, ki stoji na čelu jugoslovanskih ljudstev. Izvedba petletke je dokaz teh sil, njihev najlepši vzgled pa predstavlja proga Samac-Sarajavo. Po Izvedbi petletke bo po-' stsJa Jugoslavija zares močna dežela. Za 3 milijarde dela v Bosni in Hercegovini V LR Bosni in Hercegovini gradijo letos 2000 objektov v vrednosti nad 3 mlilijarde dinarjev. Do 1. aprila je bilo zaposlenih pri gradbenih podjetj.h 3650 delavcev, do 30. junija pa se je število delavstva povečalo na 17.900. Dela je prevzelo 25 gradbenih podjetij. Palestinska mladina na progi Samac-Sarajevo Beograd, 4. (Tanjug) — Preditav-nlki palestinskih mladincev, ki delajo na progi Samac-Sarajevo so podali potom beograjskega radia izjavo, v kateri se predvsem zahvaljujejo za lep sprejem in prosijo, da radio sporoči v Palestino in vsemu svetu, da v Jugoslaviji Arabci in Zldje delajo skupno, živijo v miru in da samo imperialisti ustvarjajo med njimi težkoče. V izjavi še navajajo, da so se v Jugoslaviji srečali mladinci vseh ljudstev na svetu in da mora takšna skupnost ustvarjanja služiti v poduk palestinskemu ljudstvu v njegovi borbi za svobodo in boljšo bodočnost. Nova Iznajdba v FLRJ Beograd, 4. (Tanjug) — jugoslovanski inženir Anko Rohnicer je zgradil električen aparat za vžig premoga. Poiskusi so pokazali, da je z novim aparatom mogoče vžgati premog v kotlih vseh vrst, e d no za uporabo tega aparata pri kotlih visokih peči bo treba na aparatu izvesti še nekatere spremembe, kier zahteva yelika množina premoga močnejšo električno strujo. Z novo iznajdbo bo mogoče prihraniti znatne količine goriva. Hrvatski kulturniki v coni B Zagreb, 4. (Tanjug) — Skupina umetnikov in prosvetnih delavcev iz zagrfbškega okrožja je odpotovala v zono B na turistično potovanje in bo obiskala vsa važnejša mesta zone. Skupina šteje 49 oseb. Predstavnik CIO na mladinski prosi Ljubljana, 4. — Včeraj je prispel v Ljubljano Bob Travls, predstavnik CIO (Kongres industrijskih organizacij) in Helena Simon, dopisnica «Daily WorJcer» iz New Yor-ka. Oba amtriška gosta bosta obiskala Jugoslavijo, posebej pa še mladinsko progo Samac-Sarajevo. Bob Travis je Izjavil, da je srečen, ker lahko obišče Jugoslavijo, čeprav ima že sive lase in ker bo kot edini Amerikanec sodfloval pri delih na mladinski progi. Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Dunaj, 4. — Avstrijske in zavezniške oblasti še do sedaj niso dale na razpolago potrebnih prostorov Slovenski prosvetni zvezi na Koroškem. Avstrija in Hitler sta jo preganjala in končno razpustila, njeni funkcionarji so bili preganjani in deportirani. Sele eno leto po osvoboditvi so avstrijske oblasti dovolile Prosvetni zvezi delovanje. Sedaj pa kljub štirim pisanim prošnjam Slovenska prosvetna zveza še vedno ni dobila v posest svojih prostorov, ki so Jih zasedle okupacijske oblasti. Med Poljsko in ČSR podpisana Pogodba o medsebojni pomoči Jutri podpis trgovinske pogodbe ~ Pomen obeh pogodb za svetovni mir in bratstvo med slovanskimi narodi Praga, 4. (CTK) — Danes zjutraj je poljska delegacija s predsednikom vlade Cyrankiewiczem najprej obiskala, predsednika češkoslovaške vlade Gottwalda, s katerim je razpravljala o vprašanjih trgovinske pogodbe, ki bo podpisana jutri in ki lahko služi kot zgled sodelovanja med dvema državama. Danes so ratificirali v Pragi tudi pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Poljsko in Češkoslovaško, ki bo veljavna za 20 let. Prav tako so dar.es podpisali gospodarsko pogodbo in pogodbo o kulturnem sodelovanju. Po podpisih pogodb je sprejel poljsko delegacijo predsednik republike dr. Beneš. Poljski tisk obširno poroča o govoru podpredsednika parlamenta Zambrowskega na kongresu francoske komunistične stranke v Strassbourgu. Zambrowski je dejal, da je najboljše jamstvo za de- nacifikacijo in demilitarizacijo Nemčije uničenje nemških gospodarskih baz in onih razredov, ki sanjajo o imperialistini ekspanziji junkerjev in trustov. Nove meje jamčijo svobodno politično delovanje onim Nemcem, ki niso zastrupljeni z idejo revanša nemških reakcionarnih sil. Tem Nemcem ponuja Poljska prijateljsko roko. Toda pojavljajo se že glasovi revanša z ust Schumacherja in Kayserja, ki jih podpirajo zapadne države. Tudi v Franciji so taki ljudje, ki čakajo intervencijo ameriškega kapitala, ki bi izoliral miroljubne sile Vzlhoda. Na tiskovni konferenci v Pragi je predsednik poljske vlade Cyran-k:ewivz govoril o ameriški pcmoči Evropi. Zunanji minister Modze-lewski je pa dejal, da se Poljska zanima za obnovo Evrope. Glede zahodnih mej je izjavil Cyrankie-wicz, da jih Poljska smatra kot dokončne in da bodo tudi prizna- va-ne na mirovni konferenci z Nemčijo. Po podpisu prijateljske pogodbe sta govorila predsednik poljske viade Cyrankiewicz in predsednik CSR Gcttwald, ki sta poudarila važnost te pogodbe za obe državi, k> se zanimata za svojo varnost proti bodočim nemškim mejam in za skupno odklonitev vzrokov te nevarnosti, kar bo pripomoglo k učvrstitvi svetovnega miru in poglobitvi bratstva med slovanskimi narodi. M KRATKE VESTI Dobiček italijanske petrolejske družbe Družba Azienda Generale Italia= na Petroli (AGIP) je v preteklem letu imelo čistega dob-čka 41 milijonov lir, in to po odb.tiku zgube v letu 1944-45. Izplačana bo dividenda 5%. KAIRO. — Večje število libijskih poglavarjev pripravlja spomenico, s katero bodo zaprosili egiptsko vlado za pomoč pri njihovem boju za neodvisnost Libije. Prosili bodo tudi, da bi postala Libija neke vrste e-giptski dominion, združen z deželami Nila potom osebe eglptskega kralja. FRANCIJI POMANJKANJE 1945 1,804.000 frankov, leta 1946 pa 17,776.000 frankov. Istočasno se je pa življenje ljudskih množic poslabšalo. 'Sl, -Peklenski eoa krega" si vedno izmisli o v , te°rijo — kadar ■k81*1 «li l°r St reakciji — Si Xr,Sit»v V8aJ te°- ,V>*noVa°SpodarBk* krize, A °9aj, teorijo »pek/en- VOril! v., ": e-r-- K! *lL ^krat "Astaiai° naJ- V •tli4’10 Skoki ° P0*lSan3U S..*! s-». *l cen, kar pa Vce k IlSi4*kakaniim p,ačam sledi da zahtevajo itd. Tako Sil kr°*ava;ki pad* v ta k’ 4°k'er hude«a V>7raalti. ° bi s* mogla % l^ti “O«. C^vnn, je z«. Predsednik za- ** kro.*8 L' ,ako na' ‘Din »m*r Pnfne vrteti tn:,; pad»nje cen plač, te pa zopet do padanja cen In tako vse v krogu, dokler ne bo vse ceno In ne bo zavladalo Splošno blagostanje. Ko Je tako odkril Ameriko, jč Blum zapovedal znižanje cen z k 5% in izposloval, da st plače ne povečajo. Zalibog, od tega Blumovega odkritja so pretekli U mesčci, toda peklenski stroj se še ni pričel vrteti v nasprotno »mer, kakor je on predv deval. Cene niso padle. Živila so pričela v vse večjem številu Izginjati z javnih tržišč in prešla v skrivališča črnoborzijancev. tako da je ljudstvo prisiljeno zatekati se vse bolj na črno borzo, da bi pokrilo svoje potrebe. Življenje delavstva in uradništva Je tako postalo draže, plače in nad-nice pa niso smeli povišati po sklepu vlade. Vzrok sedanjih stavk in zadnje vladine krize je prav v tem, ker »e del socialistov in desničarske stranke trdovratno drli Blumo-ve politike. Delavci pa, ki so s svojimi napori povečali proizvod- njo, zahtevajo, da jim povečajo premije na račun viškov proizvodnje, kar bi jim vsaj delno izboljšalo gmotni položaj. Zunanji vzroki pomanjkanja Teorija »peklenskega kroga» ni bila. med tem popolnoma Jalova. Ravno nasprotno, v nekaterih primerih je zelo plodovita. Oglejmo si primer: Samo zaradi napora delavstva, ki je povečalo učinek dela v nacionalizirani tovarni avtomobilov, izplačajo delavcem za izdelavo enega avtomobila skupno za 13.000 frankov nadnic. Ko je avtomobil izdelan, zasluži posrednik, ki ga proda enemu od številnih kupcev v četrt ure, 20.000 frankov. Koliko zaslužijo trgovci z živili, je težko zvedeti, toda bilanca nekaterih tvrdk je z"lo zgovorna: veliko podjetje Julien Damois, ki prodaja živila in ima brezštevilne podružnice, Je zasluž.lo — po njegovi davčni prijavi — leta Notranjim vzrokom pomanjkanja, o katerih smo do sedaj govorili, so v prilični meri krivi tudi zunanji vzroki. Predolgo bi bilo naštevati vse poskuse političnega manevriranja, ki je imelo namen, da francoskemu narodu vsili proti njfgiovi volji kakršno koli reakcionarno vlado. Dovolj je, če omenimo intrige ameriškega veleposlanika v Vichyju za časa vojne, ki je imel namen ohraniti francosko fašistično »nacionalno revolucijo* tudi po nemškem padcu; potem poskus, da bi osvobojeni Franciji vsilili za šefa Prtai-novega predsednika vlade Darlana aji pa vsaj njegovega prijatelja Giraua; zadrževanje francoskih čet izven Francije tudi po izkrcanju Anglo-amerikancev v njihovi domovini; zlostavljanje in razorožitev francoskih borcev, ki so pod okupacijo ustvarili jako vojsko odpora, osvobodili Pariz in velik del Francije; sedanja kampanja v korist De Gaullove Francoske unije, ki ima jasne fašistične namene itd. Razen političnih manevrov, vršijo tudi gospodarski pritisk. Po vrnitvi iz Francije je H:nry Wallace nedavno izjavil v New Yorku: «Razgovori, ki sem jih pet let vodil z Smerikanci in Francozi so me prepričali, da naši sedanji načrti predvidevajo »politično posojilo* pod pogojem, da se Francija odreče »naprednega duhaš. Ti razgovori so me prepričali, da takšni načrti vodijo v katastrofo*. Nekaj dni po tej izjavi je prišlo v Parizu do krize vlade, ki je končala s sestavo nove vlade brez zastopnikov največje stranke, komunistične. Naslednjega dne po sestavi nove vlade je finančni minister Schuman sporočil, da se omenjenega dne podpiše pogodba za prvi del posojila od 250 milijonov dolarjev pri Mednarodni banki. Ob tej priliki je izjavil predsednik mednarodne banke: »Banka bo dobila najnatančnejša sporočila o proizvodih, katere bo Francija kupila s tem posojilom, kakor tudi o njihovih namenih in porabi«. Te izjave so nam še jasnejše po izjavi predsednika francoske vlade Ramad era 18. maja: »Nastane trenutek, ko se mednarodni krfditi ne morejo dobiti po načrtu gospodarske in finančne stvarnosti, ker je vsako dajanje posojila diktirano s politično stvarnostjo. Na ta način se izgubi še tisto malo politične neodvisnosti*. V resnici je Francija v teh in podobnih operacijah izgubila zelo veliko svoje politične neodvisnosti. To n-am pojasnjuje mnoge postopke Francije na mednarodnih konferencah, katere bi si drugače teško mogli raztolmačiti. Zaradi tega, ker Francija ni vodila politike, kakor pravi narodni pregovor: predvsem zaupaj samemu sebi, temvrč politiko zaupanja v pomoč velikih zaveznikov, se je znašla pred tremi težkimi problemi: problem dolarskega plačan ja v tujini u še ostrejši obliki kot Anglija; problem zalaganja svoje industrije s premogom in prOblem kruha. Pri Mednarodni banki je zahtevala kredit 500 milijonov dola- rjev za svoja plačanja v inozemstvu. Odobreno ji Je samo 250 milijonov in še od tega je dobila le majhen del. Od ZDA je zahtevala za prehrano prebivalstva 6 milijonov kvintalov pšenice. Obljubile so ji pet milijonov, a dobila je komaj nekaj milijon kvintalov. Neprestane gospodarske in politične koncesije Končno je Francija zahtevala od ZDA in Anglije, da bi dobila premog iz zapadnih zasedbenih področij Nemčije, ker ne more brez premoga razviti svoje industrije. V zadnjem trimesečju leta 1946 je dobila manj premoga kot Avstrija in Luksemburg; obljubili so ji pa, da bo tretjina nemške proizvodnje, ako doseže 500.000 ton — kar je pa neverjetno — razdeljena na 13 evropskih držav, med katerimi bo tudi Francija. Francija Je morala za vsako malenkost, ki jo je dobila, napraviti občutne politične in gospodarske koncesije. Zaradi prejšnjih posojil iz ZDA je morala Francija na vseh mednarodnih konferencah zavzeti stališče, ki se ni ujemalo niti njenimi koristmi niti z njenim ponosom. Zaradi malega posojila v Mednarodni banki je morala sestaviti svojo vlado brez največje stranke v državi. Zarodi nemškega premoga je moral njen zunanji minister Bidault na ■nioskovski konferenci podpirati pohtiko atomske diplomacije v škodo Francije . Francija bo prisiljena prepustiti svojo industrijo in kolonialno gospodarstvo na milost ameriških trustov. Sedaj predlagajo Franciji, da bi se priključ.la angleško-ameriškemu sporazumu o skupni upravi zasedbenih področij v Nemčiji. 2e dosedaj je plačala z dolarji, kar je iz Nemčije uvažala, sedaj bi pa morala še z dolarji nabavljati za svoje zasedbeno področje iz ostalih področij in pošiljati v dolarjih v Nemčijo prihranke nemških delavcev v Franciji. Francija je v veliki zagati glede plačanja v dolarjih za najnujnejše potrebe. In zakaj vse to? Zato, da bi si Francijo podredili politično in gospodarsko. Za Francijo bo to imelo strašne posledice, ker ne more obnoviti svoje dežele, ne more izkoristiti svojih bogastev in kulturnih dobrin, ne more si ustvariti napredne bodočnosti med svobodnimi narodi, kamor po pravici spada. PRIMORSKI DNEVNIK — 5 5. julija Roma doma Šovinisti proti avtonomiji Gorice in Furlanije Gorica, 4 (Ansa) — Pr.družujoč se stal;šča ki so ga zavzele politične stranke v Gorici glede sklepa kon-Stitoante, da se ustanovi avtonomna pokrajina Furlanija m Julijska krajina je goriška podružnica Lega Nazionale poslala predsedniku Italijanske vlade in predsedniku ustavodajne skupščine brzojavko, v kateri izjavlja, da preurajeno glasovanje konstituante uničuje 60-letno delo te ustanove in ograža enotnost domovine. To dejanje je v posmeh zaželeni svobodi ter škoduje mirnemu sožitju s sosednim narodom. Sporočilo zaključuje z željo, da se odločitve spremene, ali še bolje, raz-yeljavijo. Po vsem videzu se gcriški reakciji kolca po zlatih časih, ko je v vseh 6tvareh odločal Rim- Sedaj Si žele, da bi zopet odločaCa o potrebah Furlanov m Goričanov samo De Gašperljeva vlada. Ni to sama znak vseh reakcionarnih organizacij in strank da se bore proti demokratični ureditvi italijanske države, ampak je obenem tudi priznanje teh šovinistov, da bodo v avtonomni pokrajini y manjšini in da bo ime-16 v pokrajinskih ustanovah glavno besedo ljudstvo m ljudske stranke. Kako je s prehrano v coni B Prehrambeno stanje Trsta je za večino prebivalstva silna težko- Tako zvano načelo tcproste prodaje«, ki ga uradno zagovarja ZVU, se je v 'praksi spremenilo v legalno črno borzo. Cene neprestano rastejo, tako da jih plače in mezde ne morejo 'dohitevati. Ne moremo govoriti o pomanjkanju blaga, če so vse izložbe pclne vsakovrstnih dobrot. Osnovni vzroki tega neznosnega stanja s* v nameri imperialistov, ki hočejo Trsi gospodarsko zasužnjiti in s tem postati njegovi neomejeni gospodarji. Pri tem gospodarskem zasužnjevanju jim zvesto služijo vse obstoječe javne in občinske ustanove, ki bi morale predvsem skrbeti za znosno prehrano širokih množic. ■ Kako drugače je to v krajih, kjer je .postavljena ljudska oblast. Kot primero naj navedemo količino ra-cioniranlh živil, ki jih dobi na primer težki delavec v Kopru, in to ysak mesec redno: 11.625 kg enotne moke, 750 g maščob. 1 kg sladkorja, 1 kg prikuhe, štirikrat po 400 i svežega mesa, 4 kg koruzne moke, 500 g testenin, 150 g mila Namesto moke lahko dobijo dnevno 500 g kruha. Od časa do časa prejmejo tudi prekajeno svinjsko meso brez nakaznic. V nekoliko zmanjšanem razmerju so dodeljeni obroki tudi ostalim potrošnikom. Pri nas pa, v Trstu, ne samo da imamo daleko manjše obroke živil, nego včasih ne dobimo redno niti predpisanih količin, kakor na pr. sladkor, ki ga potrošniki že 3 mesece niso prejeli. Stavbinci so začeli belo stavko Tudi stavbinci se morajo boriti zi svoje pravice kot delavci ostalih strok. Ze dolgo časa so pogajanja med njimi in predstavniki delodajalcev za izenačenje plač. Dejansko pa ta pogajanja niso še nikamor privedla. Zaradi tega so bili stavbinci že večkrat prisiljeni zapustiti delo pri raznih stavbenih podjetjih. Tako pri Italstrade, Si-cet, Nogher, Audoli, Frandoli, S. Giovapni in Catola. TRŽAŠKI DNEVNIK Enotnost in odločnost delavstva najboljši odgovor spetkaijem ter porok za izboljšanje zivljenskih razmer Med delovnim ljudstvom raste nezadovoljstvo. Zlasti tržaško delavstvo je razburjeno zaradi te.ž&v pri pogajanjih za nove mezdne pogodbe. Razgovori in debate so na dnevnem redu in zelc živahne. Delavci zahtevajo, da je treba zaiadi sedanjega negotovega gospodarskega položaja zavzeti odločno stališče in budno slediti razvoju, da ne bi bili prikrajšani za svoje pravice. Delovno ljudstvo s« čudi delodajalcem, da ^thtevajo od njega tudi tokrat mezdno premirje za dobo šestih mesecev. Sicer je. res, da je delavstvo svojčas pristalo na p: e-mirje. Vendar pa ne gre. da bi samo ono moralo odstopiti od svojih upravičenih teženj in moralo žrtvovati zaradi težkih razmer. Na drugi strani pa ne stavljajo trgovini nobenih resnih in prepotrebnih omejitev s predpisi, k: bi jo uravnali in preprečevali pretirano bogatenje. Cene naraščajo, brezvestna špekulacija nekontrolirano cvete in s črno borzo odtegujejo delovnemu ljudstvu tudi najnujnejše življenjske potrebščine. Skratka, na trgu vladata samovolja in egoizem bogatašev, ki so tudi za časa borbe proti fašizmu nemoteno nadaljevali s kopičenjem dobičkov. Zaradi dosedanjega razvoja po-gajanj, pri katerih st je opazila že dobro znana nepopustljivost in nerazumevanje s strani delodajalcev, je pričakovati, da se bo položaj še bolj zaostril. Delodajalci bi hoteli po svoji stari navadi izvajati pritisk na izkoriščane in jih prisiliti k popuščanju. Nastal je položaj, ko se mora delovno ljudstvo, zlasti pa še tržaško delavstvo, odločiti. Ono ima samo dve možnosti, in sicer, da popusti v borbi za življenjske pravice, ali pa, da nadaljuje borbo, ki mu jo narekujejo njegove koristi in njegova razredna zavest. Delovno ljudstvo ni vajeno več nasedati. Življenje ga je naučilo marsičesa. Izsledke teh naukov praktično uporablja v borbi proti političnim in gospodarskim izkoriščevalcem. Posledica tega je, da je delavstvo zavzelo najodločnejše stališče pri sedanjih mezdnih pogajanjih. V tovarnah, delavnicah, raznih podjetjih, povsod je delavstvo razgibano in izraža svoje nezadovoljstvo. Na zborovanjih proučujejo svoj položaj in opozarjajo delodajalce s protestnimi stavkami. Med delavstvom vre. Vse kaže, da se bo položaj še bolj zaostril. O spletkarjenju s strani delodajalcev smo že pisali, ko smo opozorili na članek, ki je bil objavljen v glasilu demokrščan-ske strank«. V omenjenem članku so hoteli vreči vso krivdo na predstavnike delovnega ljudstva, češ da ti nimajo namena sporazumeti se z delodajalci. Vidi se da je bil pisec članka v omenjenem listu zelo dobro poučen o stališču delodajalcev v pogledu sedanjih mezdnih pogajanj in da j« z njim hotel ustreči izkoriščevalcem. Mislil je, da bo z naivno trditvijo vrgel vso FIZKULTURA Tržaški boksarji na jugoslovanskem boksarskem prvenstvu v Beogradu Po sodelovanju tržaških košarkarjev na balkanskih igrah v košarki in cdboj-ki v Tirani ter po V2bilu romunskega lahkoatleiskuga odbora za udeležbo tržašk.h lahko-aLetov rta balka.isl.h igrah v Bu-kareštt, js povabil jugoslovanski fizkulturni odbor tudi tržaške boksarje na jugoslovansko prvenstvo v boksu v Beogradu. Po zadnjih vesteh pa se bodo tudi tržaški kolesarji v kratkem pomerili z jugosiovansk.mi in bo.gar-skimi kolesarskimi tekmovalci v dirki Trst-Varna. Kvalifikacijska lestvica finalnih tekem okrožnega prvenstva Magdalena 7 Rojan 7 Ccstglunga 6 Primorje P 6 Rdeča zvezd. 7 Alma Vivoda 7 21 5 18 4 9 4 9 12 8 24 5 19 11 Kvalifikacijska lestvica pokrajinskega prvensta Skedenj 28 18 8 2 66 21 44 Gaslini 28 20 3 5 62 28 43 Rudar 24 15 4 5 60 34 34 Torpedo 27 14 5 8 54 28 33 Koper 27 12 7 8 40 34 31 Izola 26 10 9 7 33 25 29 Montebello 28 10 8 7 36 35 28 Tov. str. Gorica 26 8 10 8 39 37 26 29 11 4 14 40 53 26 Gradiška 26 10 4 12 48 53 24 Tržič 28 11 2 15 40 53 24 Pulj 27 8 7 12 48 53 23 Ronke 27 6 11 10 41 56 23 Krmin 28 9 3 16 47 59 21 Milje 27 8 2 17 34 58 18 Piran 29 4 1 24 13 58 9 V lestvici niso vštete tekme: Pulj-Rudar; Tovarna strojev- Torpedo; Ronke-Tržič; Skcdenj-Krmin; Gradiška-Montebello; Mon-ttbello-Ronke; Montebello-Izola; Koper-Tržič. Tour de France V osmi etapi Grenoble-Briancjon dolgi 185 km je zmagal Camellini pred Italijanom Branbillom Francozom Lazaridescm in Italijanom Couturjem. V skupni oceni vodi Italijan Renepni pred Brambillo in Francozom Viettom. Jutrišnji nogomet Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu na igrišču Pomične: ob 8 30 Gasini-Ronke; ob 1010 Tovarna Strojev Koper; ob 14. ur; Grad:Ska-Pulj; ob 18 uri Mon-tebello-Skedenj. Na Reki ob 16.30 (po uri v coni B) Torpedo-Rudar. V Kopru ob 15. url (po uri v con: B) Gorica Milje. V Izoli ob 15. uri (po uri v coni B) Izola-Tržič. F.naie okrožnega prvenstva: Na igrt-iu CRDA Ob 14.45 Rojan-Rdeča zvezda. Na igri- šču v Ankaranu ob 17. uri (po uri v. con: B) Alma Vivoda-Costalunga, Na openskem igrišču ob 9. uri Magdalena-Primorje P. Pokal «Vatovec Zvesti«: Na igrišču CRDA: ob 8. uri Tovarna strojev B-OMMSA; ob 9.15 Montebello B-Kraljič; ob 18. uri Primorje D Acegat; o-. 19.30 Skorklja-Greta. Igrišče v Nabrežini: ob 16.30 Vesna-Kolonja; ob 17.45 Nabrežina-Sv. Marko. Igrišče Ponziane: ob 19.45 Skedenj B-T-skarji Opanko igrišč«: ob 17. uri Opčine Dreher. Na igrišču v Zavijati ob 18. uri Zavlje-Col. Na igrišču v Sežani od 15. ur Sežana-Kozman. odgovornost na delovno ljudstvo in sindikalne predstavnike. Zato moramo biti zelo budni. Zavedati se moramo, da poskušajo delodajalci razbijati enotnost ljudstva. Oni vedo, da, bodo lahko le na ta način ovirali demokratizacijo najširših množic delovnega ljudstva ter s tem popravili svoje položaje. Delovno ljudstvo pa jim bo odgovorilo s še večjo doslednostjo v borbi za enotnost in svoje pravice. Se vedno nerešeno vprašanje brivcev in frizerjev Glavna skupščina brivcev, ki bi morala biti pretekli četrtek, je bila odložena na nedoločen čac zaradi premajhnega štev.la prisotnih. Zaradi tega ni bilo mogoče odobriti sporazuma, ki je bil pred dnevi sklonjen na uradu za delo. Včeraij zjutraj so se na uradu za. delo nadaljevala dopolnilna pogajanja za izpopolnitev sporazuma brivske stroke. Pri tem je bil dosežen nov kompromisni sporazum, ki ga bosta morali potrditi obe skupščini. Splošna skupščina brivške »n frizerske Stroke, ki bi se morala sestati včeraj, je odgodena na torek 8. t. m. ob 19.30 na ul. Imbriani 5. Nov ravnatelj tržaškega radia G. Hfrbert Jakobson je bil imenovan za ravnatelja radijskega oddelka pri AIS-u. Dosedanji ravnatelj major Erskine pa se vrača domov v Anglijo. G. Jakobson je nastopil službo s 1. julijem. Današnji spored tržaškega mladinskega festivala Ob 19. finalne tekme košarkarjev na igrišču Tomažič. Ob 20.30 finalne tekme šahovskega turnirja v kulturnem krožku Poligra-fico. Ob 20.30 glasbeni večer v Kinu ob morju (Dom pristaniških delavcev). Jutrišnji spored mladinskega festivala Ob 8.30 veslaške tekme v Barkovljah. Ob 9. tekme modelarjev na Opčinah. Ob 10. mladinsko zborovanje na trgu Garibaldi. Od 8. do 11. bodo na stadionu pri Sv. Soboti vaje telovadcev in finalne tekme v lahki atletiki. Od 11. do 13. bodo na stadionu finalne tekme v nogometu. Ob 15.30 bodo v kulturnem krožku Col v Škednju izbirne tekme italijanskih in slovenskih pevskih zborov. Od 20. do 24. delitev nagrad zmagovalcem posameznih disciplin na stadionu pri Sv. Ani in slavnostni zaključek festivala. Zaključek razprave proti atentatorjem na krožek „Perossa“ Klaudij Farna bo sedel tri leta v poboljševalnici Včeraj dopoldne je zavezniško vojaško sodišče v Trstu nadaljevalo razpravo proti atentatorjem na krožek «Perossa«. Takoj v začetku je major Bayliss odločil, da obtoženi Armando Messina ni bil udeležen pri napadu in da proti njemu ni nobenih dokazov. Zato ga je oprostil in izločil iz nadaljne razprave. Messina si ni pustil dvakrat reči in jo je brž odkuril iz dvorane. Morda je imel slabo vest in s« je bal, da se sodnik r.e bi premislil. Po zaprisegi drugega obtoženca Klaudija Fam« ga je začel najprej izpraševati njegov branilec odvetnik Annoscia. Čeprav je prisegel in so prič« prejšnji dan jasno dokazale njegovo krivdo, je smrkavec še vedno trdil, da ni bil z napadalsko gručo, ampak kakih 20 korakov od nje. Nazadnje pa da je ostal «zmeden« in ni vedel, kam naj bi šel. S skupino ni hotel, ker to ni bil njegov cilj (morda ni mogel, ker Nastop tržaških telovadcev s fizkulturnega zleta v Beogradu V okviru mladinskega festivala se bo. v nedel jo, 6. 7. 19!,7. zvečer no stadiortu Sv. Sobote (S. SabbaJ izvedla telovadna skladba, s katero so tržaški telovadci nastopili v Beogradu na 'fizkulturnem zletu. Skušnja za nastop bo v nedeljo 6. 7. 19J,7 ob 12.30 na stadionu Skušnja je obvezna za vse udeležence fizkulturnega zleta v Beogradu. V I POD L 3 A Večna slava Strajnu Vincencu! Dne 28. junija t. 1. smo v Dolini pokopali borca za svobodo Strajna Vincenca. Pokojni tovariš, ki je bil zaradi svoje poštenosti, mirnega značaja in svoje dosledne borbe proti fašizmu izredno priljubljen, je bil eden izmed prvih prostovoljnih borcev I. prekomorske brigade, ki se je po tolikih slavnih bojih udeležila tudi osvoboditve Beograda. V bitki za Nov; Sad je bil Vincenc ranjen. Po osvoboditvi se j« vrnil v svojo ljubljeno Primorsko, kjer pa je podlegel zahrbtni bolezni. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega domači duhovnik ter dva tovariša v slovenskem i.n italijanskem 'jeziku. Večna sia-va njegovemu spominu! IZOLA OtvoritiV knjižnice. Te dni je prosvetno društvo ponovno odprlo za svoje člane knjižnico, ki je bila zaradi preureditve začasno zaprta. Knjižnica šteje nad 1500 kr.iig poslovne, znanstven« in študijske vsebine. M UMI JAN Vinska letina dobro kaže. V vaseh Mumijan, Mirišče 'in Oskuius živi okoli 2 tisoč ljudi, ki se po večini vsi bavijo s trtorejo. Iz teh krajev so pa doma tudi izbrana bela vina «Moškat» in "Malvazija«. V srednje dobrih letinah pridelajo okrog 3 tisoč hi vina, letos pa kaže, da ga bo veliko več. DEKANI Udarniški dan v Dekanih. Tudi pri nas smo pričeli s tromesečnim tekmovanjem. Prvega udarniškega dne smo delali v treh skupinah na cesti Križišče-Rižana, na športnem igrišču in pri Ljudskem domu. Skupno smo opravili 350 delovnih ur in pri tem delu očistili 2 km Cestnega jarka, postavili oder za predstave in popravili športno igrišče. Popoldne je bil slovesen zaključek šolskega leta. Po govoru šolskega nadzornika je sledila majhna prireditev z deklamacijami, igrico in petjem. Po prireditvi pa smo imeli kinopredstavo na prostem. ANKARAN-VAI.DOLTRA V soboto se je vršil množični sestanek, na katerem je tovariš Gino z okraja govoril o prostovoljnem delu in tekmovanju, ki se prične 29 t. m. Obenem smo sestavili odbor, ki bo napravil delovni načrt. Po sestanku so otroci tukajšnje slovenske in italijanske šole pri- redili kulturni nastop ob zaključku šolskega leta. Vsi gledalci so z navdušenjem sledili recitacijam in petju naših malih. Zlasti jim je ugajala simbolična slika «Mladi partizani*-, še bolj pa burka »Pošasti« (Nemec, fašist in belogardist), šaljive, a borbene vsebine. Bila jim je tako všeč, di so jo morali otroci na njihovo željo ponoviti. Ljudstvo je bilo zadovoljno, saj so otroci nastopali zelo ljubko in lepo, le izgovarjava jim še dela težave. Je pa vsekakor mnogo boljša od lani in je upati, da bodo v bodočem letu dosegli še večje uspehe. Grahor Lea Kaj je z izplačilom vojne škode ? MM Odredbami, ki jih je tjosed&j izdala ZVU, je izdala tudi odredbo, s katero je vojnim oškodovancem, ki so sami deloma ali popolnoma obnovili syoje domove obljubila, povrniti stroške. Tudi razne popravke, navodila o načinu, kako je treba napraviti pr*šnjo za povračilo tak-.h stroškov, so vojni oškodovanci izpolnili in so pošiljali, kakor je bilo pač predpisano, vse listin? z obračuni. Vendar pa o kaki povrnitvi denarja ni ne duha ne sluha. Mnogo prošenj so ljudje predložili že koncem 1. 1945 Oni, k- so končali popravila v času od 12. junija do konca septembra, pa so kasneje poslali prošnje. Prav ti, k; so pozneje izvrševali popravila, ker so zaupali zavezniškim obljubam, občutijo veliko škodo. Za popravila so s. izposodili denar ali pa sp utrpeli že zaradi padca vrednosti lire veliko škodo. Ljudje še vedno upajo, da dosedanjega zavlačevanja tega vprašanja ni kriva ZVU, temveč organi, k; izvršujejo likvidacijo in izplačilo stroškov. Zaradi tega vojni oškodovanci u-pajo, da bo ZVU ugodno rešila to vprašanje. Ker pa Je to vprašanje zelo važno, zahtevajo, da ZVU čim-prej pcjasni vzrok tega zavlačevanja. Zerjalova, ki bo predvajala Dvorakovo Humoresko in Schumanovo Sanjarjenje. Ta najmlajša slovenska plesna umetnica, znana tudi po naših ljudskih odrih, bo v kratkem praznovala svoj petletni jubilej. Obnova poškodovanih hiš Preteklo sredo so izročili kmštom v Prebenku in Mačkovljah ključe nekaterih hiš, ki so bile obnovljene in popravljene. Obe vasi so fašisti požgali za časa partizanske borbe. Na svečanosti j* bil prisoten Bowmanov naslednik polkovnik Carnes, podpolk. Gardner in major Richardson. Proslava ameriške neodvisnosti Letni nastop plesne šole M. Jesipove Klasična plesna akademija Marije Jesipove bo imela v nedeljo, 6. t. m. ob 10. uri predpoldne v gledališču Rcssetti veliko baletno prireditev. Program bo med drugim cbs*gal baletno točko «Zvezdice 1947». Nastopile bodo plesalke Anma-kian, Bacchi, Bauer, Fait, Fioretži, Balbi Bancivich del Monte, Guerin, Pratolongo, sestre Romani in še ne devetletna Slovenka, mala Anica Včeraj ob 10. zjutraj je bila na Stadionu pri Sv. Soboti proslava proglasitve ameriške neodvisnosti. Proslavi so prisostvovali poleg zavezniških vojaških oblasti tudi jugoslovanski, ruski, francoski in italijanski častniki. Prisotni so bili tudi člani mednarodne razmejitvene komisije. Proslava, ki je bila vojaškega značaja, se je zaključila ob 11. so ga tovariši iz krožka »Perossa« med tem že prijeli?). Izjavil je tudi, da se je skril za časopisno lopo, kjer sta bila še dva moška, ki pa jih n« pozna in. se tudi «ne spominja«, kaj sta govorila. Sodniku je izjavil, da je bil vedno okrog 50 m stran od vrta. Ustavil se je zgolj iz radovednosti (medtem ko so drugi bežali, kolikor so jih nesle noge). pdvetnik Anoscia je ponovno poudaril nedolžnost svoje ovčice in zahteval, da oprostijo tega otroka. Vsi dosedanji atentatorji so naenkrat postali otroci, ko je bilo treba odgovarjati za zločine. Ko pa so jih izbrali, oborožili za napad, tedaj pa so bili dovolj zreli. Po kratkem odmoru je major Bajrliss prebral razsodbo. Tziavil je, da je škoda: «Ker nobeden izmed ranjenih ni mogel spoznati napadalce«. Ni dokazov, ki bi potrdili, da j« imel Klaudij Farna pri sebi bombo, ali da se je neposredno udeležil atentata z odmetom bombe. Pač pa je dognano, da je tvoril del napadalske skupine. Zaradi tega in pa zaradi njegove mlado-letnosti (17 let), ga je sodišče obsodilo na tri leta zapora v po- boljševalnici. Tako se je končal proces proti pobijalcem otrok in žena. Glavni krivci, tisti, ki so Farno in druge poslali na to «ekspedicijo», so se zopet oddahnili. Eden njihovih kalinov se je ujel, pa nič zato, samo da so oni na varnem in da bodo nemoteno pripravljali nove napade, ki naj preprečijo pomirje-nje na STO-ju. Za ta cilj je vredno žrtvovati tudi kurirja liberalne stranke. In tako se je tudi zgodilo. Za Kohencm in Rengazinom, ki sta imela več sreče, je plačal 'okrat račun Farna. Plačal ga je sicer z drobižem, toda tudi to je plačilo. KOLEDAR Sobota, 5. julija Ciril in Metod Sonce vzhaja ob 5.18, ***„ Ob 20.55. Dolžina dneva 1»J- Jutri 6. julij Izaija, Bogomila Spominski dnevi 191,!, je bila na Jami predstava frontnega gledališča. Uprizorili so dramo uHlgpec Jernej». Objava novinarske zbornice Plačilo vpisnine in članarine Kar sami bodo posušili Ines Zeno, ki stanuje na Šalita dx Greta 40, je pripravila perilo v pralnici, da b; ga naslednjega dne oprala. Ponoči pa so neznanci vdrli v pralnico in nič jih ni motilo, da je bilo perilo namočeno ter so ga vseeno odnesli. Verjetno imajo boljša pripravo za sušenje kot Zenova, ki ima nad 100 tiseč lir škode: Policija skuša najti sled za tatovi. Novinarska zbi.rni.ca v Trstu je na vrsti svojih se j pregledala in rešila veCik del prošenj za vpis v razne kategorije novinarjev. Sedaj pa je tudi dolečila vpisnino in članarino, da bo lahko krila sicer male upravne stroške. Določena je b.lo, da bido morali plačati publicisti 1000 i,r za prvi vpis, praktikanti in prpfesionisti pa po 500 Ur vsako toliko časa. Za vse člane zbornice pa je določena, da morajo plačati po 50 Jir članarine na mesec od preteklega marca dalje. Za člane redakcij dnevnikov bods to vsoto odbile pci plači njihove -uprave- ob koncu meseca, d.uge pa vabmo. da vplačajo vsote gospodu Petru Milane se v upravi lista- «Giornale di Tr:este» v ul. Siiv.o Peliico 8. ki je bil to iks vljuden, da je prevzel to nehvaležno nalogo. Te dni bomo poslali vsem poziv za plačilo- Ker so merda nekateri člani, ki smo jih izpisali iz starih seznamov, za časa njihove-dolge neaktivnosti men.iali naslov ali stalno bivališče, bomo koncem julija objaviti seznam on'h, iti se do tedaj ne bedo oglasili, m po enem mesecu j ih borna izbrisal: iz zbcrnice zaradi zamudnosti. Za pojasnila in vse ostale potrebe je na razpolago včlanjenim in nevčlanjemm kolegom tajnik zbornice ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. ure v uredništvu «Voce Lvbera«. Cankarjev večer v Skednju Dramska družina prosvetnega društva «Ivan Cankar« nima pri Sv. Jakobu lastnih prostorov, zato mora gostovati v dvoranah bratskih društev. V soboto je priredila v prosvetnem domu v Skednju Cankarjev večer. V prvem delu sporeda so bile recitacije in dva prizora iz komedij« «Za na.rodov blagor«. Tovariš Raztresen je obe recitaciji «Istrski osel« ter »Otroci :n starši« podal zelo dovršeno. Tudi tovariš Lukež j« izborno recitl-ial poezijo «Helena». Dijak Marjan Dolgan, ki je otvoril program z odlomkom iz Kurenta »O domovina« je bil skoraj brezhiben. Skoda je le, da n; bilo občinstvo dovolj tiho, posebno pri prvem delu programa. Pretiho in mestoma negotovo je bilo izvajanje dveh pri- A LE K SANDER BECK 145 VOLOKOLAMSKA CESTA Pogledal s?m na to gručo ljudi; — No, ali vidite vsi kombata? Ali ga vsi slišite? Bozžanov, spravi v red moštvo, da bo, kakor se spodobi. Odvleci topove! Potem boš prišel k meni v štab, dobil boš sektor za obrambo. Pritegnil eem uzde. Ze je malo laž« dihala dobra kobila, ki se je pokoravala i ostrogi 1 vsakemu migu mezinca, in odšla k šotoru v gozd, 6. Znašli smo se v kotu nemških kolon. Bataljon je bil ponovno cdrezan. Ako bo bodoči kritik naše povesti smatral za potrebno, da koga obtoži za to, mu morem olajšati nalogo; jaz sem kriv! Ni vojne brez tveganja! Tvegai sem, poslal sem moštvo v zaledje po granate in topove. Topove so izvlekli, toda bataljon je zabredel, bataljon je bil odrezan. Sedaj do mraka se ne boš izvlekel. Ali sem napravil mnogo napak? Mogoče. Ali bi bilo potrebno postopati bolj pametno, bolj oprezno? Mogoče. Ako zaslužim, naj m« pametni ljudje obsodijo brez milosti obse dbe, toda ne bom se izdajal za nezmotljivega, zlatega ali točneje sladkega komandanta. Znašli smo se v kotu med nemškimi kolonami. Po tlakovani cesti so šli mimo tanki. Za njimi v dveh vrstah, k Volokolamsku, k Moskvi, so se piemikali kamioni, motocikli, traktorji za vlek — pehota, komora, topništvo, nemška skupina ,‘a glavni napad. Po stranskih poteh v isti smeri so na cesto prihajali transporti pomožne skupine, ki se je včeraj prebila mimo nas. Na križišču poti je prišlo do zastoja zaradi riagrmadenja čet. Nemška prometna služba je že urejevala premike in' zadrževala sedaj eno sedaj drugo kolono. Opazoval sem skozi daljnogled. Obrazi nemških vojakov, ki so sedeli na kamionih, so bili kakor včeraj pri Novljanskem, skoro vsi mladi. Ni bilo opaziti posebnega veselja, smeha ali vznemirjenosti; sedeli so s kapami na glavi, v lahkih plaščkih; mnogi so zmrznjeno stavili roke v rokave — čutila se je mrzla oktobrska vlaga. Za njih, osva-alce, j« bilo to vsakdanja zadeva; navadili so se že; naprej, Pristopil je k meni komandir baterije: — Ali so topovi pripravljeni? — sem vprašal. — So, tovariš kombat. — Polnite in sporočite! V koničasti rob gozda, ki se je razprostiral proti razpotju, smo postavili osem topov. Del topničarjev smo napotili k Silovljevim topovom, ki so bili na drugem mestu. Od konic« gozda do razpotja je bilo en kilometer; cilj je bil na vidiku; nemška vozila so se videla jasno V daljnogledu za merjenje; to je neposredno merjenje. — Gotovo! — je sporočil komandir baterije. — Udari! Tolci s salvami! S salvami! Slišalo se je povelj«; — Baterija... Odmor. — Ogenj! Zagrmelo je. Zemlja se je zatresla. Z daljnogledom sem videl: drobci pločevin) so leteli v zrak! — Ogenj! Nemci so skočili s kamionov in planili v jarke, planili so za nasipe: nekje so se poskrili tud; nemški prometniki. — Ogenj! zofov «Za narodov blagor«. «Umetnika v domovini« iz Kraigherjeve trilogije so mnogo bolje igrali. Težko vlogo Janeza umetnika je zelo dobro podal tovariš Fišer, ki je z občutkom pokazal razklanost in duševno bol že skoro umirajočega Cankarja. Tovarišici Pavšičeva in Košutova sta živo podali odnose do umetnika-člov»ka. Manj posrečeni so bili prizori z dijaki in dijakinjami. Otroka Jurče in Micica sta bila prirodno naravna. Obe sliki iz Skrbinškove dramatizacije «Hlap;c Jernej« sta učinkovito vplivali na občinstvo, ki je z interesom sledilo podajanju ih nagradilo igralce z burnim ploskanjem. Posebna pohvala tovarišu Šušteršiču v vlogi Jerneja. Kljub vsem hibam, ki so pri diletantih skoro neizogibne, je režiser tovariš Fišer lahko zadovoljen s potekom večera. Produkcija glasbene šole V ponedeljek 30. junija j« b.la v mali dvorani Dcina pristaniških delavcev sklepna produkcija šolski ga leta Glasbene šole profesorice Romane Zajčeve. Ze obisk občinstva, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in z zanimanj' rr sledilo nastopajoči mladini, jo bil dokaz, da uživa Romana Zajčeva zaupanje in sloves odlične pedagoginje, ki dosega naravnost zavidljive uspeh«. Nastopilo je 18 gojencev in gojenk od 6-letne starost: dalje, in sicer na klavirju in s harmoniko. Obsežen program j« bil prav skrbno sestavljen in tudi v tem pogledu ima Zajčeva prav posrečeno roko. Dobro pozna otroško dušo ter si zna mladino prisvojiti in prikleniti, da ji z veseljem sledi. Prvi del programa je bil lažjega značaja, ki se je pa stopnjeval do težjih kompozicij. Drug! del j« zahteval tehnično že dovršene igralce, ki jim pa ni delal prav nikakšnih težkoč. Edina pomanjkljivost je bila v ttrn, da ni bilo razvidno, iz katerih letnikov je bila nastopajoča mladina. Učenci in učiteljica so bili deležni mnoge pohvale !n cvetja, ki so ga vsi po vsej pravici zaslužili. r— ini. Človek se mora zavedati, da je nad, vsem v naravi, celo nad tistim, kar je nerazumljivo in se zdi čudežno; drugače ni človek, temveč miš, ki se vsega boji. (Cehov). Preskrba Poziv menzam in tovarniškim kuhinjam Vsi upravitelji menz in tovarniških kuhinj so vabljtni danes, 5. t. m. v urad SEFRALA, ulica Genova 9-1 od 9. do 12. ure zaradi nujnih sporočil. CENE NA ŽIVILSKEM TRGU Koper 5. julija do 31. julija s 30 jugolirt®^ kovano prošnjo ter priložil list in zadnje iznričevalo. Dijaški dom na učiteljišo® v Portorožah 11 vi® \ Učiteljski kandidati jJ ( prošnjo za sprejem na up-ma do konca julija. Kdor plačati celotn« vzdrževalen l;r), naj v prošnji navede jo zmore plačevati, vse P' ^ obsegajo osebne in rojstr* r . podatke o dovršenih šolan g dilo o imovinskem stanju, F" od krajevnih oblasti. Na Škrbino Odhod iz Trsta s kirf>P danes ob 19.30. ■ilo Vremensko poroči 22 Živila kg Cene na debelo lir Cene na drob. lir Krompir . . . 25 30 Fižol v stročju 15-35 20-42 Buče 10 14 Radič — 40 Solata 25 30 Kumarice . , 10 14 Špinača .... — 35 Glavnato zelje 30 36 Paradižniki . 10-15 14-20 Čebula . , . . 30 36 Jajčevec (melanzar.e) 40 48 Paprika .... 50 60 Hruške . . . . 30-40 36-48 Breskve .... 40-50 48-60 Slive - 25 48 Smokve .... 40 48 Jabolka .... 15-25 20-30 Marelice . . » 60 70 Nešple 35 42 Jajca (kom.). — 16 Mleko — 35 Izidi sindikalnih volitev z dne 5. julija v delavnici Fabiani. — Odbor: ES 2, DZ 1; delegati: ES I, DZ 0. V delavnici Vidali. — Odbor: ES 2, DZ 1; delegati: ES 1, DZ .0. Danes bodo sindikalne volitve ob 8. uri v delavnici' Laboranti. Z dne 4. julija: toplota ^ _ srednja 28.1; veter 5 knr nebo malo oblačno; ®no J’ toplota morja 23.5. $ Izpiti na tehniški sredi*)1 v Kopru V pondeljek 7. julija °K, pričnejo na tehniški šoli in razredni izpiti. ZadnP . predložitev prošenj je “■ K tl KINOPREOSTAVE: KINO OB MORJU. i FJLODRAM MATICO. godivščina v Zanzibarj • ^ ITALIA 17.00: »Ono noc -IMPERO. 16.30: «Gospod kosilu«. J Vi* J VIALE. 16.00: »Vesel: dun^jf ODEON. 15.30: »Poletna? KINO V NABREŽINI ja! v soboto, nedeljo m P film «Oče Sergij«. _ KINO NA OPČINAH, v 18.00: »Nedosegljiva =• ^ 21. ur: predstava na P nedeljo isti spored. Radijski SP v soboto, 5. juW® trst n. Vsi v Komen! V nedeljo, 13. julija, bo v Komnu vinska razstava s tombolo, plesom in drugimi zabavami. Začetek ob 10. uri predpoldne. Igralo bo več godb na pihala. Poskrbljeno bo za konarec dobrega vina in prigrizek. Prireditev se bo vršila v prijaznem gozdičku v Cirju. Ker bo čisti dobiček za dobrodelne namene, prosimo šteyilne udeležbe. Društva naprošamo, da tega dne ne prirejajo plesov in- drugih zabav. Pevski koncert prosvetnega -društva »Franjo Marušič« bo dančs ob 21. uri v društveni dvorani pri Lovcu. Tržaški mladinski festival Danes ob 20.30 bo v Kinu ob morju KONCERT najboljših udeležencev glasbenega tekmovanja. Jutri ob 10. uri bo na Garibaldijevem trgu zborovanje. Vabljena je vsa mladina in vsi meščani. Koncert v Dobravljah Prosvetno društvo »Zeleno jezero« v Dobravljah priredi 13. julija velik pevski koncert s sodelovanjem številnih pevskih zborov ter javen ples. Poskrbljeno bo za kozarček dobrega kraškega terana. Prosimo vsa vabljena prosvetna društva, da se tega koncerta gotovo udeleže. Prosvet. društvo «S. Škamperle« obvešča prijavljence za izlet na Trsat, da je odhod z avtobus! v nedeljo. 6. t. m. ob 5. uri zjutraj izpred Ljudskega doma. Slovensko učiteljišče v Portorožah Sprejemni izpiti r,a slovenskem učiteljišču v Portorožah se bodo vršili v mesecu septembru. Snov izpitov iz slovenščine, zemljepisja in zgodovine ter matematike v obsegu učnega načrta za nižjo srednjo šolo. Kandidati naj vlože najkasneje 11.30. Reproducirana .»A Ljudje in nazori. 12.15- & ;< glasba. 12.45. Napoved e ^ ročila. 13.00. PartizansKf p ns pesmi. 13.30. Ritmič ^ 13.50. Zdravniška oddaj3-stra glasba. 14.15. Zgodo ; rike. 14.27. Citanje spor j.f_ Plesna glasba. 18.00. T reditve. 18.15. Vokalni kvin, {t Kulturne aktualnosti. * Lvrf; be-Xi fantazija. 19.45. N«- 8 piša in poročila. 20.00. Naro na harmoniki. 20.15. KoB ^ nista Karla Rupla, {«:' Laura Ferlan. 20.45. J pntif mentar. 21.00. Gounod: Julija. 23.00. Napoved jf ročila. 23.15. Nadaljeval rjf 23.55. Citanje sporeda zadan. Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillroentp Tip- K oc 18 tu »i Ul le vc v 19 sk 4.1 las di v Sa na tu kt ju in lij k in in MALI OGl*} »is ŽENA. stara 55 let, iščeJ ji-za vsa hišna dela pri . i1] j’ nft venski družini. Gre tu ‘r0v»., Pismene ponudbe na ulj (pj, morskega dn«vnika»J7^- IZGUBIL SEM osebne v Postojni na ime BotS Komen 132, katere Pr ° neveljavne. Cirkus T* Trst, ulica vogal ul. A. Največje podjetje * VSAK ob 21. uri VELIKA V soboto in nedeljo Prjj 16.30 popoldne in J Prodaja vstopnic: od 3 blagajni cirkusa. -jCl, 1 , na. centralni b\\jet&T ejsK POZOR! Po večernt P J zijo tramvaji na vsen S Bika švicarske P., ; lic^] starega 16 mesecev, - ^ 500 kg težkega zamenja živino ali Pr0