!fZCI\l/\1920/21 * ŠTEVILKA 15 P VAVPOTIČ IZDAIft UPRAVA NA' RODNEEA ElEDAll« A VUUBUANIUREIA OTON ŽUPANČIČ fFI\iA3K Spored za 15. in 16. teden Drama Sreda, 22. dec. — Figaro se ženi. Izven. Četrtek, 23. dec. — Zaprto. Petek, 24. dec. — Zaprto. Sobota, 25. dec. — Hasanaginica. Izven. Nedelja, 26. dec. — Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah Izven. Poned., 27. dec. — Smrtni ples I. A Torek, 28. dec. — Smrtni ples II. A Sreda, 29. dec. — Zaprto. četrtek 30. dec. — Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah D Petek, 31. dec. — Zaprto. Sobota, 1. jan. — Cvrček za pečjo. Izven. Nedelja, 2. jan. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. P°ned., 3. jan. — Cvrček za pečjo. B Opera ^eda, 22. dec. — Dalibor. D Četrtek, 23. dec. — Zaprto. Petek,; 24. dec. — Zaprto. Sobota, 25. dec. — Lepa Vida. Izven. Nedelja, 26. dec. — Sen kresne noči. Dramska predstava. Izven. ^°Qed., 27. dec. — Zaprto. Torek, 28. dec. — Trubadur. C Sreda, 29. dec. — Tosca. C etrtek, 30. dec. — Sen kresne noči. Dramska predstava. D Petek, 31. dec. — od bajke do bajke. Mladinska predava ob 3. pop. Izven. S°bota, l. jan. — Prodana nevesta. Izven, edelja, 2. jan. — Tosca. °ned., 3. jan_ — Zaprto. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. figaro se ženi Komedija v petih dejanjih. Spisal Beaumarchais, prevel Boris Putjata. Režiser: M. MURATOV. Grof Almaviva . . g. Nikolajev. Grofica Rozina, njegova žena . ga Nikolajeva. Figaro, njegov sluga .... Suzana, grofičina sobarica . Cherubino, paž grofice Rozine . . gna Vera Danilova. Basilio, učitelj muzike pri grofu . . g. Manjecki. Bartholo, zdravnik .... g. Strniša. Marcelina . ga Volkova. Antonio, vrtnar, Suzanin stric . . g. Čengeri. Fanchetta, njegova hči . . . . ga. Čengerijeva. Don Gusman Brid’oison, sodnik g. Kuratov. Doublemain, njegov tajnik . . g. Volkov. Pastir Prva kmetica Druga kmetica Pristav, sodniki, kmetje, kmetice , muzikanti, plesalci. Godi se na gradu Aguas Frescas blizu Sevilje. Grof Almaviva. vseoblastni gospodar Sevilje in seviljske province, živi v svojem gradu s prelepo ženo Rozino, ki jo je pred davnim časom odvzel s pomočjo svojega sluge Figara doktorju Bartholu. Figaro, bivši seviljski brivec je premeten, pameten, z vsemi mazili namazan človek kosmate vesti. Figaro bi se rad oženil s prekrasno deklico Suzano. Suzana ugaja tudi grofu Almavivi. Grof je pripravljen privoliti v Figarovo ženitev, toda kot vladar se hoče okoristiti s pravom prve noči. Dasiravno je svoji ženi že obljubil, da bo to postavo razvel5:,vil. tega doslej še ni izvršil. Grof Almaviva je vsemogočen in ' .»aro si mora izmisliti intrigo, da prepreči izvršitev grofove namere. Figaro ima smolo. Pri Marcelini, ženski, ki je mnogo starejša od njega, sl je bil izposodil nekoč 2000 piastov ter je podpisal pogodbo, da jo vzame za ženo. V tem položaju se nahajajo glavni junaki ob začetku komedije. Dejanje se vrši v 18. veku, vseh pet aktov na en dan. prvi trije zjutraj, zadnja dva pa zvečer. Prvo dejanje. Soba v gradu Almavive, oddana bodočemu zakonskemu paru Figaru in Suzani. En sam velik stol je vse pohištvo te sobe. Figaro izve od svoje neveste o grofovi nameri, izrabiti vladarsko pravico prve noči in snuje načrt, kako bi prevaril grofa, ne da bi pri tem kaj izgubil. Marcelina je slišala o nameravani Figarovi ženitvi, prihiti s svojim advokatom doktorjem Bartholom v grad. Pokaže pogodbo, po kateri se mora Figaro z njo poročiti in zahteva njeno izpolnitev. Bartholo bi se rad maščeval nad Figaroin (Figaro ie namreč pomagal grofu Almavivi odvzeti Bartholu Rozino) in Zategadelj zelo rad pomaga Marcelini, tem rajši, ker bi se je na ta način lahko iznebil. Pred 30 leti je imel z njo sina, ki so ga potem ukradli cigani. Suzana in Marcelina se v gradu srečata. Rivalinji pravita druga drugi take prijaznosti, da Marcelina užaljena zapusti grad. Sledi prizor Suzane s Kerubinom, pažem grofinje Rozine. Paž )e zelo nesrečen. Sinoči ga je zalotil grof. ko je dvoril vrtnarjevi hčerki Fanšeti, ki je pa tudi grofu všeč. Grof ga je spodil domov, toži o Suzani, ko vstopi Almaviva. Kerubino se skrije za edini stol. Grof pregovarja Suzano, naj pride na sestanek v park. toda v hipu vstopi dvorni organist in muzikant Bazil. Tudi grof Se skrije za edini stol, paž pa zleze v stol. Bazil ne ve. da ie grof Prisoten in pripoveduje Suzani o spletkah, ki spravljajo ime grofinle kozine v dotiko s pažem. Zdaj zdaj bi zabesnela nevihta — tnda v tem hipu vstopi grofinja Rozina z dvornim spremstvom in Figa-f°m. Vsi so prišli po Figarovem načrtu, da bi s pomočio grofinje lzsilili od grofa opustitev prava prve noči. Grof se nahaja v po-°*aju brez izhoda in se mora proti volji udati. Vsi so radostni in Rosijo grofa, naj obenem odpusti Kerubinu. Grof se sicer srdi nani, <>aa paž je skrit v stolu preveč slišal in grof mora kapitulirati. r se ga hoče na vsak način iznebiti, ga imenuje za oficirja v p°lku, nahajajočem se daleč nekje v Kataloniji. Drugo dejanje. Budoar grofinje Almavive. Suzana pripoveduje grofinji, da jo hoče grof zapeljati in o pa-Vl ljubezni do grofinje. Grofinja je ogorčena nad ponašanjem svo-ga soproga, paževa ljubezen jo pa gane, ji laska ter jo nekoliko znemirja Pojavi se Figaro. ki predlaga, naj sklenejo grofinja. Suzana in zvezo. Naloga te zveze je, ohraniti grofinji moža in preprečiti sovo nezvestobo, Figara in Suzano pa obvarovati pred njego-nakanami. V to svrho je Figaro že poslal grofu anonimno - 3 - pismo. V njem mu naznanja, da se nekdo izrned občudovalcev nle-gove žene namerava tajno sestati z njo. Grofinja ne odobrava tega postopanja, toda opasnost jo prisili, da Figaru zaupa. Figaro razvija svoj načrt dalje: Suzana mora pristati na sestanek z grofom v parku. Grofinja in Suzana naj preoblečeta Kerubina v žensko. Zvečer pojde preoblečeni Kerubin mesto Suzane v park in grofinja bo pri tem zasačila grofa. Kerubino vstopi in začno ga pripravljati. Tu se nenadoma vrne grof z lova, Kerubino se skrije v sosedno sobo ter se zapre. Grof, vznemirjen vsled anonimnega pisma, sliši v sosedni sobi šum. nalde pa zaprta vrata. Odloči se šiloma vdreti v sobo. Odide po orodle, a vzame sabo grofinjo. Suzana izpusti iz zasede Kerubina, ki skoči iz drugega nadstropja na vrt. da se reši. Suzana se skrije na njegovo mesto. Grof in grofinja se vrneta in grofinja prizna, da je v sobi — Kerubino. Ljubosumni grof hoče ubiti paža, toda iz sobe stopi — Suzana. Grof je poražen in prosi grofinjo odpuščanja za sumničenle. Grofica se zagovori in izda, da je Figaro pisec anonimnega pisma. Ko Figaro izve, kaj se godi v grofičinem budoarju, pride na pomoč. Grof ga zaslišuje, a on se s pomočjo svojih zaveznic zelo spretno zagovarja. Zadeva bi bila že urejena, tu vstopi stari pijanec, vrtnar Antonio, s pritožbo, da je nekdo skočil z okna ter mu pokvaril gredo cvetlic. Gr«f zopet sumniči Kerubina, a Figaro vzame krivdo nase in grof mora verovati. Figarova svatba je sedaj gotova stvar. Ta hip vstopi Marcelina in zahteva, da jo Figaro vzame, kot je po pogodbi dolžan. Grof zapove sklicati sodni dvor. Tretje dejanje. Za sodno obravnavo pripravljena dvorana v gradu. Grof skuša izvedeti od Figara, če mu je Suzana Kal izdala od njegovih načrtov. Figara ni mogoče vloviti in norec ostane — Alinaviva. Suzana dela vse po Figarovem načrtu, je pripravljena, snitl se z grofom v parku, a zahteva obenem svojo doto. da bi plačala Marcelini ženinov dolg. Na odru vidimo duhovito karikaturo sodnije in sodstva z vso njihovo malenkostnostjo. Bistvo procesa leži v tem, da pokriva najbolj važno mesto pogodbe črnilni madež. tako. da ni mogo«iu razločiti, je-li obvezan Figaro plačati in ženiti se. ali plačati a H ženiti se. Grof se Izvije iz težkega položaja in zlorabi ves sodu' dvor za to, da bi dosegel svoj smoter. Ker ve. da Figaro nima niti vinarja, zapove, naj takoj plača svoj dolg Marcelini, ali pa na) se takoj oženi z njo. Po tetoviranem znaku na Figarovi roki spozna Marcelina v niem svojega sina. Poslednje zapreke za Figarovo ženitev s Suzano so odstranjene. Suzana in Marcelina prigovarjata Bartholu naj se oženi z materjo svojega otroka. Četrto dejanje. Ceremonijalna dvorana v gradu, v nlej dva prestola. Ker so premagane vse težkoče glede ženitve s Figarom, Suzana ne mara več iti na sestanek z grofom. Grofinji pa je mnogo na tem, da bi zasačila grofa pri nezvestobi in napravi brez Fi-sarove vednosti nov načrt: Preobleči se hoče v Suzanino poročno obleko, iti na sestanek in tam presenetiti moža. V to svrho narekuje Suzani pismo za grofa, kjer mu naznači natančno mesto sestanka — „pod velikimi kostanji". Pismo zapre z iglo, ki naj jo »ošlje grof Suzani nazaj — v znamenje, da bo prišel. Sledi poročna ceremonija Figara s Suzano in Bartola z Mar-celino. Med ceremonijo izroči Suzana grofu listek. Figaro vidi. da čita Krof pismo in da je spravil iglo. toda čegavo je to pismo, ne ve. Cermonija je končana. Grof je zadovoljen s prejetim pismom 'n ukaže pripraviti obe poročni pogodbi. Vsi se razidejo. Figaro preseneti Fanšeto, ki nekoga išče. V svoji naivnosti mu Manšeta prizna, da ji je ukazal grof, izročiti iglo Suzani ter ii no-Vedati. da je to znamenje ..velikih kostanjev’4. Figaru je vse jasno: Suzana ga vara. Ostane sam in izlije svoje razočaranje v veliki. Z(iameniti Monolog. O ženščini, ženščini, ženščini, lživija, kovarnija sozdanja... Nad Suzano je razočaran, toda tako lahko je ne odstopi. Na-vajen je doseči vse s trudom in talentom, medtem ko se je trudil *r°f le enkrat v svojem življenju — takrat, ko se je rodil. On, 'Karo, mora zmagati. Spominja se svojega življenja in goreče protestira proti človeški nepravičnosti, ki je njega, mladeniča z naj-epšitni stremljenji, nasilno preobrnila v lopova. Nezadovoljen s Sv°Hm poklicem kot seviljski brivec je študiral medicino, toda brez Protekcije je postal lahko samo živinozdravnik. Potem je poskusil Sl[ečo pri gledališču. V prvi komediji, ki jo je bil napisal, je kriti-ziral Mohameda. Za to novotarijo so ga vtaknili v ječo. češ. da žali s tem prijateljske mohamedanske vladarje. Ko je bil spet svoboden. St ie začel baviti s publicistiko. Toda v Španiji je bila tiskovna *y°boda taka, da je mogel pisati v svojem časopisu le o vremenu. a*° je vstopil v tajno igralnico, kjer je postal bankir. Začeli so Ka spoštovati. Ljudje njegove okolice pa so izrabili nezakonitost ^iegovega poklica ter mu pobrali vse dohodke. Že se ie mislil usmr- Ali njegova dobra vila mu je vdahnila misel, naj se odpove - 5 — dimu slave in odvrže sram, to pretežko breme za preprostega človeka. Postal je zopet veseli seviljski brivec. Suzanina nezvestoba mu jemlje nanovo vero v ljudi. Duh borbe pa je v njem silen. Vztrajati hoče do konca. Peto dejanje. „Pod velikimi kostanji". Marcelina pripelje preoblečeno grofinjo in Suzano. Opozarja, da tava Figaro nekje tod okrog. Marcelina gre v lopo. da bi sledila poteku dogodkov. Suzana se skrije za kostanj, grofinja ostane v Suzanini poročni obleki sama. Pride Kerubino, ki ima na istem mestu dogovorjen sestanek s Fanšeto. Misleč, da je grofinja Suzana, ji začne dvoriti. Grof najde paža, mu hoče dati klofuto, toda paž se skloni in klofuto dobi prisluškujoči Figaro. Prepričan, da ima pred seboj Suzano, jo hoče odpeljati v lopo. Figaro svojega ljubosumja ne more več prenašati in stopi iz skrivališča. Grofinja zbeži v lopo, grof pa v park. Figaro v temi tega ne vidi in je prepričan, da sta v lopi Suzana in grof. Že hoče klicati na pomoč, toda Suzana, preoblečena v grofinjo, hoče zasačiti Figara prav tako. kakor grofinja svojega soproga. Premeteni Figaro takoj spozna Suzano, a jo vleče, pretvarjajoč se, da jo smatra za grofinjo. Grof se vrne. Suzano smatra za grofinjo, Figara pa za onega neznanca, o katerem je bilo pisano v anonimnem pismu drugega dejanju. Besen je in kliče ljudi. Pri svetlobi luči svetilk se razkrije vsa intriga. Ljubosumni grof prosi ženo odpuščanja. Suzana in Figaro pa sta končno srečna. — 6 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Hascinaginica ^rama v treh dejanjih. Spisal Milan Ogrizovic, poslovenil Anton Funtek. Režiser: ZVONIMIR ROGOZ. Hasanaga ..........................g. Danilo. "asanaginica...........................ga Danilova. ultanija 1 j.................ga Šaričeva. pata . vid-i Meho . | nj'iu deca :::::::: RUta’. ghtried .1 I.................Mala Ljubičeva. eg Pintorovič, brat Hasanaginičin .... g. Gabrščik. arifhanuma, njena mati...............gna Wintrova. niihanuma, mati Ilasanagova...........ga Juvanova. 'noski kadija......................... -g- Gregorin. Te^ gna Erjavčeva. ^rahim Husref Robmjjca Vlahinja.......................ga Rogozova. J1 lfa, služkinja pri Zarifhanumi .... gna Lehmannova. oUsej'n> starec, sluga Hasanagov .... g. Terčič. arejšina svatov.........................g. Ločnik. ^a*i ^egovic v zibelki. Služkinje. Sluge. Vojniki (askeri). 'netje. Sužnje. Sužnji. Igralke. Igralci. Musliini. Muslimke. Družice. Svatje. Deca itd. lv° dejanje se godi na Hasanagovi kuli, drugo v hiši bego-vice Zarifhanume. Čas: Hrvatska narodna pesem. ... .. ... ,...............gna Maškova. rodbina Kadijeva ° piut — 7 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Sen kresne noči Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Zupančič. Glasba F. Mendelssohna. Dirigent: I. BREZO'VŠEK. Režiser: OSIP ŠEST. Tezej, vojvoda atenski .... Egej, Hermijin oče....................... Lisander, u .. ( Demetrij, j zalJubIJena v Her,n,i° | Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju Dunja, tesar . Klopčič, tkalec Pisk, mehokrp Nosan, kotlar Trlica, krojač Smuk, mizar . Hipolita, kraljica amazonska Hermije, zaljubljena v Lisandra Helena, zaljubljena v Demetrija Oberon, vilinski kralj . Titanija, vilinska kraljica Spak....................... Grašek ( . palčki j Pajčevina Vešča Gorčica g. Gabrščik. g. Gregorin, g. Terčič. g. Rakuša, g. Potokar, g. Strniša, g. Danes. Rogoz. Ločnik. Peček. Plut. gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova-gna Repovževa. Juvanova ml. g- g- g- g- Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo in Hipolitino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrtni ples (I. del) ^'ri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida. Režiser: O. ŠEST. Kdgar, kapitan pri trdnjavskem topništvu . g. Rogoz. ^•isa, njegova žena, bivša igralka ... ga Borštnikova. Vui't, karantenski mojster........g. Gaberščik. • enny, služkinja.................gna Maškova. ^ar*'a...........................gna Rakarjeva. traža..............................g. Rakuša. Začetek ob 8. Konec ob 10. Smrtni ples (II. del) Tri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida. Režiser: O. ŠEST. Edgar.....................................g. Rogoz. Alisa.....................................ga Borštnikova. Kurt .....................................g. Gaberščik. Allan, Kurtov sin.........................g. Peček. Judita, Edgarjeva hči.....................ga Šaričeva. Poročnik..................................g. Kralj. - 10 - Začetek oh 8. Konec okrog 11. Cvrček zci pečjo Božična pripovedka v treh dejanjih. Po Charlesu Dickensu dramatiziral Lodovic de Francmeshil. Prevel Ivo Šorli. Glasba J. Masseneta. D‘rigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. John, voznik...................................g. Tercic. Dotka, njegova žena ga Rogozova. Caleb, lesorezec...............................g. Kralj Kerta, njegova hči...............................gna Wintrova. Edvard, njegov sin.............................g. Gregorin. 1’ackleton, trgovec............................g. Ločnik. ^rs- Fiedlingova ..............................gna Rakarjeva. ^aya Fiedlingova, njena liči...................ga Juvanova. p|,vo in tretje dejanje pri Johnu, drugo dejanje pri Calebu. Godi se v bližini Londona leta 1800. — 11 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Pohujšanje v dolini šentflorjanski Farsa v treh dejanjih. Spisal: Ivan Cankar. Režiser: g. 0. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter ... g. Šest. Jacinta . . ga Šaričeva. Župan . g. Pregare. Županja . . . ga Juvanova. Dacar ... g. Plut. Dacarka . ■ . . gna Wintrova Ekspeditorica . . gna Rakarjeva. Učitelj Šviligoj . . . g. Gabrščik. Notar . ... g. Škerl. Štacunar ... ... g. Ločnik. Štacunarka . . . gna Rovanova. Cerkovnik ... g. Rogoz. Debeli človek . . . g. Terčic. Popotnik . . g. Micič. Zlodej ... g. Peček. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. Začetek ob 8. Konec okrog 11. DALIBOR Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser F. BUČAR. Vladislav, kralj češki (bariton)...........g. Romanovski. Dalibor, vitez (tenor) ....... g Drvota. Milada, grofica (sopran)...................gna Richterjeva. Jitka, sirota (sopran).....................gna Thalerjeva. Vitek, oproda Daliborov (tenor) .... g. Šindler. Beneš, jetničar (bas)......................g. Zathey. ®udivoj, poveljnik kraljeve straže (bariton) g. Zorman. sodnik (bariton).......................g. Perko. Sodniki.....................gospodje Povše, Vovko, Ribič, Pip. Zdenko, prikazen...........................gna Bežkova. Kraljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, paži. Godi se v 15. stoletju na gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1838 v Pragi. ■. 1- Na dvorišču gradu Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo kralja, p1 naj sodi Dalibora zaradi umora. Milada. sestra umorjenega *r°fa obtožuje Dalibora. Pred sodišče poklicani DaliDor se zago-^?ria rekoč, da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodniki ^sodijo Dalibora v dosmrtno ječo. Milada, prepričana o plemeni-osti Dalibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman po-““loščenja zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi Da-'oora s pomočjo Milade. h. Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene načrt ia' v?v°fr°ienie Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse priha-vojščakom, ki tako! obljubijo bojevati se za ljubljenega Premena. Milada, v moškega preoblečena, vstopi v službo k ‘rilčarju Benešu. da bi bila rešila Dalibora. Beneš pošlje Milado ^alib'if3t)rU Z napl0^cn*rn' goslimi. Milada se koj poda v ječo k ju. Premena. Spečemu Daliboru se v sanjali prikaže Zdenko. , »ada pride in pove strmečemu Daliboru, da ga hoče osvoboditi, er Ra ljubi. s-,..11*- Daliboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog Kralja ob-Dalibora na smrt. premena. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo D ,?enie za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški zvon, Privvede>° na morišče. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dalibor niL- e smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne sovraž-1Ke- se jim vda. — 13 - Začetek ob 8. Konec ob 11. LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin. Dirigent: I. BREZOVSEK. Režiser: F. BUČAR. Anton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) g. Levar. Vida, njegova žena, poprej šivilja na Reki (sopran)...........................gna Zikova. Neža, gospodinja pri Antonu (alt) .... gna Šterkova. Grega, njen oče (bas) ........................g. Pisarevič. Alberto, mlad Benečan (tenor)..........g. Kovač. Pietro, njegov prijatelj (bas)........g. Zathey. Ninetta, služkinja pri Albertu (sopran) . . ga Trbuhovičeva. Giovanni, sluga pri Albertu (bas).....g. Zorman. Lola, plesalka (sopran).............gna Chladkova. Gost (tenor).........................g. Simončič. Prva deklica (sopran)...............gna Vrhunčeva. Druga deklica (sopran)..............gna Šuštarjeva. Gostje, maske, romarji. — Godi se v začetku devetnajstega stoletja blizu Sušaka, v Benetkah in na Trsatu. — Plese priredil baletni mojster Pohan. — Nove dekoracije je po načrtu akad. slikarja Klemenčiča naslikal gospod Skružny. — Prva vprizoritev leta 1910. v Ljubljani. I. Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. II. Biva že leto dni pri Albertu, ki pa ljubi plesalko Lolo. Alber- tov prijatelj Pietro si zaman skuša pridobiti Vidino ljubezen. Dasi se je uveril o nje zvestobi, jo Alberto vendar pahne od sebe. III. Vido je prignalo hrepenenje po otroku domov. Mož Anton jo z veseljem pozdravi in hoče ž njo srečno živeti; a Vida ga ne more ljubiti. IV. Na Trsatu. kamor sta prišla poleg Vide in njenega moža tudi Alberto in Pietro, izve Anton za preteklost svoje žene. Ko nm ta vse prizna, plane Anton na Alberta in ga zadavi: on sam se zgrudi mrtev: zadela ga je kap. Vida zblazni. — 14 — Začetek ob 8. Konec ob lt. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton)..............g. Romanovski. Leonora (sopran)................gna Richterjeva. •neza, njena družica (sopran)....gna Vrhunčeva. Azucena, ciganka (mezzosopran)..gna Thierryjeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . . g. Drvota. ^uiz, njegov prijatelj (tenor).....g. Mohorič. rerrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bas)............g. Vovk*o. Sel (tenor).......................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. — Godi se deloma v “iskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju.— Prva vprizoritev I. 1853 v Rimu. ' I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva 'na. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, v_ l'Krabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja VI • ,v °senj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel rarje^’ '^e ^errand° zločinsko ciganko. — Premena. Leonora DnH°L.Cnc Inezi. da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori „ •oknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. '1. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje ski os*‘ 'n mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Mamico Kicne maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, nfrtnamerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico sa — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v mostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. p "L V taborišče grofa Lune privedo Azuceno, v kateri spozna naerrando zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori i-iV.Ztlani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Man-c° odide, da bi jo rešil, soi Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obeh a. na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se fuje mrtvaški 0r. iz ječe Manricova pesem. Da bi rešil Trubadurja, obljubi Le-Luni, da se mu bo vdala. — Premena. Leonora, ki je bila niisi x strup* Pr|de v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, rica mu *e P°stala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Man- l,ra Sežgati. Azucena mu razodeno grozno skrivnost: Bil ie tvoj Začetek ob 8. Konec ob 10 3/-<* TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Illica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . . gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas)......................g. Zorman. Cerkovnik (bariton)......................g. Trbuhovič. Spoletta, -birič (tenor)...................g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas).....................g. Vovko. Jetničar (bas)........................................g. Perko. Pastir...................................gna Šterkova. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. 1. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov prijatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cava-radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod oltarjem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred zasledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se skrije v njegovi vili, ako pa proti nevarnost, v vodnjaku. Oba odideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi — 16 - v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našeli Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia lioče po-ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večerji, pričakujoč Toske. Birič Spolctta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija,, t?ko, da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpiji; ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko začuje priprave za usmrčcnje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se 'ttu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-lne vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-s‘iu, da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s Pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da '10 le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da UaJ Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Pr°d puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da Se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v globočino. Začetek ob 3. pop. Konec okrog 5 12. Od bajke do bajke Pravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglitsbil Oskar Nedbal. Dirigent: A. BALATKA. Režija: V. POHAN. Babica. . . I. Babica pripoveduje bajke. . gna Jakhlova. Prestar . . . . g. Simončič. Nje vnuka . . gna Turkova Lajnar . . . . Stražnik . . . g. Mencin. Turist . . . . . g Ižanc. Dekletce . . . gna. Fajgelova. Postrežček . . . g. Drenovec. Stara devica . gna Vrhunčeva. Vajenec . . . . g. Parcer. II. Kraljevič začaran v povodnjaka Kralj . . . . g. Ižanc. Kraljevič . . . gna Chladkova Kraljična Zlato - Poljski kraljevič, Turški kraljevič, gna Haberlova laska . . . gna Svobodova. g. Simončič. Povodni mož . gna Jezerškova. III. Pogumni krojaček. Krojač Iglič . . gna Svobodova. Črni vitez . . g. Ižanc. Vrag . . . . g. Pohan. Njegova žena . gna Vrhunčeva Krasotica . . . gna Spirkova. Vražički IV. Trnoljčica. Klepetulja . Predica . . Prvi kuhar Kralj ... g. Drenovec. Kraljica . . gna Vrhunčeva. Rožica . . . gna Haberlova. Kraljevič iz devete dežele, gna Bežkova. Stražnik . . g. Ižanc. Češki dudaš Dvanajst mesecev, lovci. gna Lapajnetova, gna Jakhlova. g. Simončič. Staro stoletje, g Mencin. Novo stoletje . gna Vavpotičeva. g. Klepec. Vodna vila. Kresnica V. Zveri in razbojniki. . gna Spirkova. Profesor . . gna Ruta. Spremnik . g. Drenovec. . g. Faigel. Trije razbojniki, dva speča možička, osel, pes, mačka, petelin. Solo-plese plešejo dame: Svobodova, Spirkova, Chladkova, Bežkova. Ples otrok, lovcev, vragov, rož, gozdnih vil, gob in zveri pleše baletni zbor in gojenci baletne šole. Godi se na otroškem igrišču. - 18 - I. Babica pride s svojo vnučko na otroško igrišče in deca jo Prosijo, naj jim pripoveduje bajke. Babica sede in pripoveduje. II. O princu, ki je bil začaran v povodnjaka, in ga kraljična Zlatolaska, ko ji je prinesel izgubljeno kroglo, s poljubom odreši. III. O pogumnem krojačku, ki je osvobodil začaran grad hudiču iz rok in ga odnesel v vreči. IV. O Trnoljčici, ki so ji rojenice določile, da se zbode v prst 'n se vse kraljestvo pogrezne v spanje, iz katerega reši njo in vse kraljestvo kraljevič iz devete dežele, ki se vanjo zaljubi in io poljubi. V. O gozdnih vilah in možičkih. o zvereh in razbojnikih. VI. Babica konča svoje pripovedovanje, stemnilo se je. otroci se neradi ločijo od babice. Začetek ob 8. Konec okrog 11• Prodana nevesta Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAR- Krušina, kmet (bariton)......................g. Przibyslawski- Katinka, njegova žena (sopran)........gna Vrhunčeva. Marinka, njiju hči (sopran)..........gna Richterjeva. Miha (bas)............................... g. Zorman. Neža, njegova žena (mezzosopran) . . . gna Ropasova. Vašek, njiju sin (tenor)................g. Mohorič. Janko, Mihov sin iz prvega zakona (tenor) g. Drvota. Kecal, mešetar (bas)....................g. Zathey. Vodja glumačev (tenor).................g. Trbuhovič. Esmeralda, plesalka (sopran).................ga Trbuhovičeva- Indijanec (tenor)......................g. Drenovec. Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. Balet priredil baletni mojster Pohan. — Dekoracije naslikal gospod Skruznj’. — Prva vprizoritev 1. 1866. v Pragi. I. Žegnanje. Mešetar Kecal pregovori Marinkine starše, da obljubijo svojo hčer bedastemu Vašku. Marinka ne privoli v možitev, ker hoče ostati zvesta svojemu Janku. II. Vašek se snide v krčmi s prisojeno mu nevesto, ki je ne pozna in ki mu izvije prisego, da Marinke ne poroči, ker ta ljubi že drugega. Janko proda Kecalu za tristo srebrnikov Marinko s pogojem, da postane žena Mihovega sina. III. Vašek se zagleda v plesalko Esmeraldo, ki ga pregovori, da nastopi zvečer pri glumaški predstavi. V medveda preoblečenega ga vidijo starši in Kecal ter ga hočejo pridobiti za svoj načrt. Vašek pa jim uide, češ, da Marinke ne mara. Ko Marinki pripovedujejo, da jo je Janko zapustil in prodal, jo prepriča šele pismena pogodba, ki ji jo pokaže Kecal, o Jankovi nezvestobi. Zato obljubi vzeti Vaška. Naposled se izkaže, da je tudi Janko Mihov sin in da je P° pogodbi Marinka njegova. Oče z veseljem pozdravi svojega dolgo pogrešanega sina in rad privoli v ženitev. — 20 — Charles Dickens. 1812-1870. Izšel je iz ljudstva, iz skromnih razmer, in njega ljubeče zanimanje ni obrnjeno v življenje visokih krogov; srednji in n,zji sloji, zlasti poslednji, ponižani in razžaljeni, ki jih je krivični družabni red potisnil v gmotno in moralno zanemarjenost, so njegovi ljudje. Zanje se gorko zavzema s peresom, ki noče samo plehko zabavati, nego hoče reformirati in res reformira državni ustroj v zrnislu humanitete in napredka. Z ostro, neizprosno kritiko odkriva slabe naprave in uredbe po sirotiščnicah, ubožnicah, šolah, ječah in se bori Za izboljšanje razmer. A ne kot suh teoretik in doktrinar z dolgoveznim besedovanjem, nego kot pesnik narodnega življenja '■ bujno domišljijo in krepkim čustvovanjem, ki prepaja tako blagodejno vse njegove tvorbe. Ljudje Dickensovih romanov 1,1 povesti kličejo burneje od vseh pridig privilegirancem in v°(lilnim merodajnikom svoj svareči memento. Marsikaj se je v angleškem javnem življenju izpremenilo pod vtisom njegovih Obtožb. Zakaj beseda mu je vrela iz srca in je našla pot do sfc. Ko je izšla leta 1843. njegova prva božična pripovedka 0zičnica v prozi (A Christmas Carol in Prose), se je nabralo na Angleškem darov za siromake več nego kdaj prej. Dickens je najpopularnejši angleški pripovednik, njegova Knjiga zanima londonskega lorda kakor samotnega farmerja v anadi, ni ga pisatelja, čigar spisi bi bili na našem planetu . °*,l razširjeni. Njegov narod ga šteje med svoje prve može ln je prisodil grobnico poleg najodličnejših velemož: v astitljivi westminsterski opatiji, angleškem pantheonu. j. Dostojevski je poleg ciklopskega Balzaca visoko cenil j pkega Dickensa. Ali samo, ker je njegova bolestno mračna j^lsa_ iskala protiuteži in ravnovesja v Dickensovem humorju? te/S*',n’ f*a '^e na®e* **us v a|)gleškem filantropu sorodno po-0: tisto vseodpuščajoče naziranje, tisto vseljubezen, ki se in a’Na z globokim sočutjem in usmiljenjem nad človeško bedo dot * * ' V za^nj' P>'opalosti in zakrknjenosti čisto in ne- ^ aknjeno božansko jedro, ki ga vsa umazanost tega sveta ^ 'nogla oskruniti. Tako prikazane figure, kot je Dickensova Vse,cy v Oliveru Twistu, ne zaslediš v svetovnem slovstvu nis l*°- ^ostojevskega. S takim očesom se je ozrl samo še atelj Razkoljnikova na pocestnico. Nancy in Sonja sta ro-4 1,1 iz istega duha. - 21 - Leta 1845. je izšla tretja in najboljša božična — C vrč e k za pečjo. — „Bila bi nežno lepa misel, narediti cvrčka za majhnega hišnega boga — ki ob krivici in boli utihne in se oglasi, kadar se je vse dobro in srečno izteklo." — S čudovito toplino so predahnjene osebe: cvrčkova živahno domiš-ljiva prijateljica Dotka, mati in žena in otrok obenem ; njen trdokorni, a dobri mož John, ki mu delajo križi na hrbtu po nepotrebnem dovolj preglavice, da je vedno kakor na trnju in ob vsakem namigu pripravljen planiti v ljubosumnost; ubogi starec Caleb, ki slika svoji hčerki, slepi sanjarici Berti, borni dom v najlepših barvah, ustvari tako deklici nekak izmišljen svet ljubeznive prevare, ki se dotika tragike; nesamostojna Maya in nje podjetni ljubimec Edvard; komična je Mayina mati, egoistka s pretenzijami na račun svojega bivšega in bodočega bogastva; oduren je stari skopuh Tackleton, sivo-bradi ženin, ki pride nazadnje do zaslužene pokore. Z ljubeznivim humorjem prepletena poezija domačnosti in rodbinstva, katere svetlo jedro je poleg kotla in kukavice pri uri dobri hišni duh: pojoči cvrček, je navdušila Massenetar da je ustvaril k Francmesnilovi dramatizaciji godbo. V Franciji in Rusiji je Cvrček priljubljena ljudska igra in če je v naših igralcih in občinstvu dovolj čustvene topline, si pridobi srca tudi pri nas. O. Z. - 22 — Gledališka kronika. Gospa Jelena Poljakova, bivša soloplesalka inuperatorskega gledališča v P e trox radii, sedaj članica Narodnega gledališča v Ljub-liani in profesorica Jugoslovanskega konservatorija, je otvorila Privatno šolo za balet m moderno plesno umetnost. Poučevala bo: klasične plese, karakterne plese, moderne plese, plastiko in lepo ''edenje, mimiko, in sicer v skupinah: 1. za otroke od 8. do 14. leta m 2. za odrasle od 15. leta naprej. Prijave se sprejemajo vsaki dan od 12.—14 in ikI 18.—19. ure v Gradišču št. 10/11. Uprava Narodnega gledališča je prejela sledeče publikacije: iz Magreba: Kazal i š ni list št. 11. Vsebina: Srečko Albini: Kako Se bodila "Bosonoga plesa,čiča«? Pecija: Pisma iz Boča. — Osohito Mivalan sud o zaRrebačkoan kazalištu. Kazališne vijesti. Kazališna Sedmica. Iz Brna: Diva delni šepty št. 10. Vsebina: Pred otevre- 3111,1 Stareho divadla. Divadelni epitaf. K. Sazavsky: Vzpoaninky ze ^'■areho divadla. U nas a jinde. — Štev. II. Vsebina: 1. Jak se °tviralo Stare divadlo. Divadelni epitafy. Premiery obdobi 1920/21. ~~ '• U nas a jinde. Iz Maribora: Zrnje št. 6. Vsebina: Radivoj Rehar: Ob večeru, ^adivoj Rehar: Zgodba. Dr. Ljudevit Pivko: Dramatsko pesništvo. Verovšku in Borštniku v spomin. Vlad. Le>vsitik: Pohujšanje v ^°lini Šentflorjanski. Iz gledališke 'Pisarne. *z Ljubljane: iV\ a s k a št. 5. Vsebina: Angelo Cerkvenik: Nekaj ° ^triudiberg.u. Stefan Himimelsbach: Zadače moderne inscenacije. ^ p Sest: O igralčevi individualnosti. (Konec). Emil Navinšek: epa »laska. Ekspresij on izein na odru. Stane Melihar: Nova doba ^liteva novo orijentacijo. Silvester Škerl: Igralci nemih ulog. ^CC- Cir-Gci)- Razne vesti: Hinko Vinkovič: a kazališta. Angelo Cerkvenik: Pogovori. Vestnik. Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste 24 K . . 30 K „ 11. - III. vrste . . . . 20 „ . . 26 . „ IV,— IX. vrste . . . 18 „ . • 22 , , X. — XIII. vrste . . . 14 „ . • 18 . Dijaško stojišče .... 3 „ • 3 . Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 100 , . • 140 . Balkonske lože za 4 osebe . 70 . . . 100 . Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 20 , . • 25 . Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . . 15. . . 20 , Balkon Sedež I. vrste • 15 , . • 18 , „ II,-III. vrste . . . 10 , . • H , Galerija Sedež I. vrste • 7 . . • 8 , II.—V. vrste . . . . 6 . . • 6 . Stojišče • 2 , . • 2 , Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljen- — 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. t0 . c*aliŠki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj Orodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 'n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih G0j. 111 n.i'h avtorjih Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Aloi:>n Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, 1 Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISK« UČITELJSKO TISKARNA V LJUBLJANI.