vol. 7 ISSN 0353-9237 SU KNJIŽNIČARSKE NOVICE 7(1997)2 VSEBINA Splošnoizobraževalne knjižnice str. 1 Šolske knjižnice str. 4 Visokošolske knjižnice str. 5 Bralno društvo str. 6 Mednarodna srečanja str. 7 Pa še to str. 8 Obvestila str. 9 Priloge str. 10 Knjižničarske novice 7(1997)2. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 660 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pimeno. Prejetih tekstov ne lektroriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah (v ASCII formatu) ali po elektronski pošti (NUK::JELA). SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE STANDARD -PRIPOROČILO ALI PREDPIS? (Poročilo o seminarju "Normativi in standardi za splošne knjižnice"; NUK, 16. I. 1997) V skladu s svojim načrtom in na pobudo Sekcije za splošnoizobra-ževalne knjižnice ter Ministrstva za kulturo je Enota za razvoj knjižničarstva pri Narodni in univerzitetni knjižnici 16. januarja 1997 priredila seminar "Normativi in standardi za splošne knjižnice", kot uvod v začetek posodabljanja slovenskih standardov in normativov za splošne knjižnice. Cilj seminarja, ki se je zaključil z okroglo mizo, je bil pridobiti predloge za oblikovanje izhodišč učinkovitega pristopa k posodobitvi sedanjih standardov. V ta namen je okroglo mizo uvedlo dvoje predavanj, na katerih sta predavatelja govorila o strokovnem pomenu in uporabi standardov in normativov. "Standard je na temelju konsenza uvedeni dokument, ki ga je potrdil priznan organ in ki zagotavlja za splošno in ponavljano rabo pravila, smernice ali karakteristike za dejavnosti ali zadevne rezultate, namenjene za dosego optimalne urejenosti na danem področju", je bila definicija ISO/IEC, ki jo je dr. Matjaž Žaucer v svojem predavanju "Pomen standardov in normativov v knjižničarstvu" navedel v začetku in takoj opozoril, da je standard kot tak dokument neobvezen, vendar pa zelo priporočljiv za uporabo. V rastočem številu variant postopkov in izdelkov nam olajšuje sporazumevanje, povečuje splošno ekonomičnost, varnost, zaščito potrošnikov in interesnih skupin, odstranjuje tehnične ovire, v knjižničarstvu pa omogoča tudi primerjanje in vrednotenje uspešnosti knjižnic in njihovih storitev in ga je zato priporočjivo imeti ter povezati z zakonodajo in predpisi. Pripravljanje standardov je po njegovem mnenju zahtevno, dolgotrajno delo, v katerem sodelujejo vsi zainteresirani in najbolj razvite knjižnice, ki z ustreznimi metodami poskrbijo z upoštevanjem načel sočasnosti, skladnosti, sledljivosti, sklicevanja na standarde, široke uporabnosti, revizije v primernem času, kompleksnosti vsebine in in-ternacionalnosti za dobro pripravo nacionalnega standarda. Silva Novljan je v predavanju "Uporaba standardov in normativov pri načrtovanju in merjenju uspešnosti ter kvalitete dela" izhajala iz družbenih sprememb, ki vplivajo na spreminjanje poudarkov pri delovanju knjižnic in s tem tudi na merjenje učinkovitosti oz. uspešnosti delovanja knjižnice. Vodenje in upravljanje knjižnice v sodobnem času usmerjajo sodobna načela trženjskega upravljanja (analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor), s katerim knjižnica ugotavlja svoje pomanjkljivosti/prednosti izpolnjevanja in zadovoljevanja potreb in želja uporabnikov. Te so osnova za delovanje knjižnice in je zato knjižnica po mnenju strokovnjakov pogojena s časom in okoljem, v katerem deluje. V merjenju je zato potrebno uveljavljati take postopke, ki bodo merili uspešnost zadovoljevanja potreb in želja uporabnikov in vrednotili knjižnico ne le po tem kako 1 Knjižničarske novice 7(1997)2 deluje, temveč tudi ali počenja, kar bi morala početi. S primerjavami zbiranja in analiziranja podatkov o pogojih dela in delu slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic s tujimi je opozorila, da dosegamo mednarodno primerljivo raven zbiranja podatkov (ne pa tudi uveljavitve in doseganja posameznega indikatorja v praksi) in da pri interpretaciji rezultatov na državnem nivoju izhajamo iz splošnih ciljev, ki določajo, da je uspešna tista knjižnica, ki ji je uspelo v danih pogojih pridobiti nove uporabnike, nove člane in izboljšati doseganje (preseganje) standardnih določil. Tak splošni cilj pa je navadno uveljavljen tudi v posamezni knjižnici in se zato s sodobnimi metodami merjenja uspešnosti knjižnic še zmeraj preredko srečamo. Tudi na tej splošni ravni merjenja, ki ga občasno dopolnjujejo študije uspešnosti posameznih storitev, pa sedanji Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice ne usmerjajo (in podpirajo) več v celoti strokovnega razvoja in jih je zato potrebno času in okolju primerno posodobiti. Mnenja o ustreznosti standardov in posameznih indikatorjev so bila med 57 udeleženci okrogle mize različna, enotnost pa izražena v stališču, da bi morali biti standardi in normativi oblikovani tako, da bi bolj kot dosedaj olajšali vodenje in upravljanje knjižnic pri doseganju posameznih indikatorjev, kar pomeni, da bi morah biti bolj kot do sedaj obvezni za financerja. Razprava o tem, ah naj bodo standardi priporočilo ali predpis, se je na koncu usmerila v razmišljanje, naj se standardi posodobijo v dokument, ki bo strokovno priporočilo o primernosti delovanja splošne knjižnične mreže in posameznih knjižnic v nji, problemi uveljavljanja ustreznejšega financiranja knjižnic pa naj' se rešujejo (lahko tudi ur-gentno) z drugim dokumentom, ki bo imel izpostavljene posamezne indikatorje (ta čas so najbolj ogroženi zaradi neustreznega financiranja prostor, kader, prirast knjižničnega gradiva) in ki bo obvezoval ustanovitelja (državo ali lokalno skupnost) za financiranje. Po oblikovanju priporočil, naj delovna skupina pri pripravi predloga upošteva sedanje razvojno stanje knjižnic in postavlja take zahteve, da se bodo vse knjižnice lahko razvijale v skladu s potrebami okolja, pri čemer jo naj usmerjajo že sprejeta stališča o vlogi in pomenu knjižnic v splošni knjižnični mreži in v knjižničnem informacijskem sistemu. Z zagotovilom, da bodo pri sestavi delovne skupine za pripravo predloga posodobljenih standardov upoštevani tudi kandidati Zveze splošnoizobraževalnih knjižnic, se je razprava zaključila. Silva Novljan POČASTILI DAN SLOVENSKE KNJIGE V KARLOVCU 5. decembra 1996 smo se predstavniki novomeške Knjižnice Mirana Jarca udeležili proslave dneva slovenske knjige v karlovški Mestni knjižnici "Ivana Gorana Kovačiča". Gost letošnje prireditve je bil slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik Boris A. Novak. Popoldne smo si ogledali prostore knjižnice in razstavo slovenskih knjig, ki smo jih v letu 1996 kupili s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo RS in ponudbe Zavoda za odprto družbo Slovenija (gre za več 2 Knjižničarske novice 7(1997)2 kot 200 knjig). Pri nakupu slovenskih knjig sem se odločila za širši izbor slovenske strokovne literature, zastopanih naj bi bilo čim več različnih področij, pri leposlovju pa za izbor literature za otroke in odrasle. Jeseni 96, kot leta poprej, je karlovška Mestna knjižnica spet izdala Bilten slovenskih knjig. Zvečer smo v prepolni čitalnici Študijskega oddelka prisluhnili pesniški besedi gosta večera Borisa A. Novaka. Ob tej priliki sem predstavila njegov ustvarjalni opus in kot ena od prevajalk knjigo njegovih pesmi v hrvaščini Sveta svjet-lost, ki je leta 1996 izšla pri zagrebški založbi Durieux. V programu je sodeloval karlovški oktet (zapel je tudi nekaj slovenskih pesmi) in zagrebška igralka Ljubica Jovič, avtor je bil vidno ganjen ob njeni interpretaciji. Poleg branja svoje poezije je Boris A. Novak povzel glavne poudarke svojega eseja o poeziji Daneta Zajca. Že dolgo se ni zgodilo, da bi se beseda tako dotaknila publike. Popolnoma doživeto. Med publiko je bilo veliko Slovencev in predstavnikov slovenskih kulturnih društev iz Zagreba in Karlovca. Slovenski veleposlanik na Hrvaškem g. Matija Malešič je redni gost slovenskih dnevov kulture v Karlovcu, iz naših knjižničarskih vrst je bila prisotna nepogrešljiva ga. Silva Novljan, svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice pri NUK in njena kolegica iz zagrebške nacionalke. Prireditve so se udeležili še g. Igor Prodnik, svetovalec z Ministrstva za kulturo RS, predstavniki karlovških mestnih oblasti in redni obiskovalci knjižnice. Tudi med sproščenim klepetom po prireditvi, ob prigrizku, smo spoznali številne nove prijatelje in dobili vtis, da to, kar počnemo, res vzpostavlja, zdaj že četrto leto, dolgotrajne stike med kulturami in narodi in ima svoj globlji pomen, da ne rečemo poslanstvo. Jadranka Matič-Zupančič PRENOVLJENI ENOTI MARIBORSKE KNJIŽNICE 15. januarja letos smo po letu in pol ponovno odprli dve naši enoti na desnem bregu Drave - Knjižnico Tabor in Pionirsko knjižnico Tabor. Obe knjižnici imata dolgoletno tradicijo, predhodnica oddelka za odrasle je bila namreč nekdanja sindikalna Delavska knjižnica, ki že od ustanovitve dalje slovi po bogatem fondu, predvsem ponuja bralcem veliko strokovnega gradiva s področja filozofije in psihologije ter družbenih ved in umetnosti, tako monografskih publikacij kot periodike. Res je, da je obnova trajala kar predolgo, predvsem zaradi nesolid-nosti izvajalcev, med katerimi so se le redki držali pogodbenih rokov. Bralci so obe knjižnici že zelo pogrešali. Zato pa smo bili vsi skupaj ob otvoritvi toliko bolj zadovoljni, saj so prostori dobili popolnoma novo podobo. Oddelek za odrasle je povečan za čitalnico, ki lahko postane tudi prostor za prireditve, enako možnost imamo tudi v pionirskem oddelku, vhod je skupen za oba oddelka (prej so morali otroci v svojo knjižnico z druge ulice), majhen delovni prostor je lično in praktično urejen, zelo pomembna pridobitev pa je tudi dovoz za invalidske vozičke. V obeh enotah smo namestili sistem za varovanje gradiva, skupaj so mladim in odraslim bralcem na voljo 4 terminalska mesta z 3 Knjižničarske novice 7(1997)2 dostopom do COBISS/OPAC ter osebni računalnik za povezavo v internet. V mreži Mariborske knjižnice imamo tako sedaj že 7 enot, ki so računalniško povezane in omogočajo tudi računalniško izposojo. V prihodnjih letih načrtujemo komunikacijsko povezati in računalniško opremiti vseh 16 naših knjižnic in bibliobus. Načrt prenove in opreme je izdelal arhitekt Janko Zadravec, celotna investicija je veljala 25 milijonov tolarjev, od tega je zagotovila Mestna občina Maribor 20 milijonov, razliko pa smo pokrili z lastnimi sredstvi (za računalniško opremo, sistem za varovanje gradiva in del elektro instalacij). Do otvoritve knjižnice je kolegica Barbara Kovar v sodelovanju z ilustratorjem Samom Jenčičem in sodelavci IZUMa pripravila tudi domačo stran Mariborske knjižnice na internetu (http://sikmb.mb.sik.si), ki bo kmalu dostopna tudi v angleškem jeziku. Dragica Turjak ŠOLSKE KNJIŽNICE INFORMACIJSKA PISMENOST V prenovljenem programu osnovne in srednje šole naj bi tudi šolska knjižnica dobila ustrezno vlogo pri opismenjevanju učencev. Skupaj z vsemi izvajalci vzgojno-izobraževalnih vsebin bo morala uresničevati program informacijskega opismenjevanja, ki zagotavlja us- trezno pismenost prebivalcev za njihovo aktivno vključevanje v družbo. Učni načrt uresničevanja ciljev informacijskega opismenjevanja pripravlja Predmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice, katere predsednik je dr. Jože Urbanija, člani: Tilka Jamnik, Silva Novljan, Majda Steinbuch, Zdenka Sušeč, Francka Žumer in strokovna tajnica mag. Ema Stružnik. Cilj informacijskega opismenjevanja v šolskem sistemu: Pri pouku predmetov (izobraževalnih vsebin) osnovne in srednje šole pridobivajo učenci s sodelovanjem knjižnice (knjižničarja) znanja, spretnosti in navade za pridobivanje, vrednotenje, uporabo in predstavitev informacij iz različnih virov. Pouk je usmerjen k učenju učenja, h kritičnemu ustvarjalnemu razmišljanju ter izražanju misli, čustev, zaznav in predstav. Učenci sprejemajo, doživljajo in razumevajo informacijska znanja kot funkcionalne spretnosti, bistvene za aktivno, racionalno pridobivanja kvalitetnega znanja ter razvijanja sposobnosti in spretnosti na različnih področjih za vseživljenjsko in samostojno izobraževanje. Splošni (globalni) cilji Pri pouku obveznih izobraževalnih vsebin in pri izbirnih interesnih dejavnostih: razvijajo učenci sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, gledanje in risanje razvijajo kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih razvijajo sposobnosti za učinkovito reševanje problemov, od 4 Knjižničarske novice 7(1997)2 zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja preko določitve lokacije informacij, izbora informacij, njihove uporabe, do komuniciranja in ovrednotenja. Sistematično in funkcionalno (v povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami) spoznavajo: lokacije informacij (možnosti tekočega informiranja o publikacijah, lokacije kot viri informacij in njihove vloge - možnosti za tekoče seznanjanje z novostmi v skladu z interesi - knjižnice -specializirane informacijske službe) - informacijske vire za splošno, specialno in tekoče informiranje (referenčna literatura- periodika - katalogi, sistemi za iskanje informacij v on-line bazah podatkov) tiskane in netiskane vire (vsebinska klasifikacija sestava/bibliografska struktura uporabnost/orodja, sistemi) - zmožnosti uporabe informacijske tehnologije Aktivno sodelujejo v razvijanju in pridobivanju znanj, sposobnosti, spretnosti, navad, vrednot in njihovega pomena z izborom različnih možnosti in učinkovite učne strategije, povezujejo znanja različnih področij in na sebi primernem nivoju oblikujejo metakognicijo, svojo osebnost ter socialne odnose. Silva Novljan VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE PRVA SEJA KNJIŽNIČNEGA SVETA UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Na prvi seji, dne 10.12.1996, se je konstituiral knjižnični svet Univerzitetne knjižnice UL, to je najpomembnejši upravni organ knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Predsednik sveta je prorektor prof. dr. Janek Musek, članov sveta pa je 12 in sicer 6 predstavnikov članic Univerze v Ljubljani ter 6 predstavnikov njenih knjižnic. Predstavniki so bili izbrani na osnovi Frascattijeve delitve znanstvenih področij. Na sejo sveta so bili vabljeni tudi predsednik komisije senata UL za razvoj informacijskega in knjižničnega sistema, prof. dr. Matjaž Omladič, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Lenart Šetinc, ravnatelj Centralne tehniške knjižnice, dr. Matjaž Žaucer, vodja Informacijsko razvojne službe UL, mag. Primož Južnic, svetovalka za visokošolske knjižnice pri NUK, Ana Martelanc in predstavnik študentov Tomaž Štupnik. Na dnevnem redu prve seje je bila najprej informacija o nalogah knjižničnega sveta, ki jo je podal prof. dr. Matjaž Omladič. Sledila je še razprava o vsebini vprašalnika o delu visokošolskih knjižnic. Z vprašalnikom želi knjižnični svet, poleg običajnih podatkov o delu knjižnic, zbrati še mnenja knjižničarjev o perečem problemu oblikovanja bibliografij učiteljev ljubljanske univerze 5 Knjižničarske novice 7(1997)2 ter mnenje o vlogi in nalogah bodoče univerzitetne knjižnice. Zadnjo točko dnevnega reda, to je razpravo o pravilih delovanja knjižničnega sistema, so člani sveta preložili na naslednjo sejo, ki bo 4. februarja 1997. Naj na koncu še dodam, da je bila na seji udeležba članov polno-številna, iz česar bi lahko sklepali, da se je na Univerzi v Ljubljani končno vendarle pojavil interes po ureditvi razmer na področju visokošolskega knjižničarstva. Ana Martelanc BRALNO DRUŠTVO PRVA PODRUŽNICA BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE JE USTANOVLJENA V ŠENTRUPERTU NA DOLENJSKEM 17. december 1996, le dva dni po 150-letnici izida Prešernovih Poezij, je bil po kosmačevsko lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit. Prijetno razpoloženje je trajalo, ko smo se zbrali v zbornici Osnovne šole dr. Pavla Lunačka in prisluhnili razmišljanju o pomenu branja, Najprej nas je prepričala pedagoginja Marija Gabrijelčič, saj je razmišljanje o branju njeno življenjsko delo. Ob miselnih vzorcih nam je z različnih zornih kotov osvetlila branje. Naš cilj mora biti naučiti učenca hitro in uspešno brati, saj je počasno branje slaba popotnica za življenje. - Uspešno branje pa je veselje, užitek, smotrna izraba prostega časa, osnova za učenje in smoizobraževanje ter plemenitenje osebnosti. Tilka Jamnik, vodja Pionirske knjižnice v Ljubljani, pa je spregovorila o knjižni vzgoji otrok od najmlajšega obdobja do tretjega razreda. Zelo je važno, da starši berejo otrokom, saj se v družini oblikujejo temelji za kasnejše uspešno branje. Skozi branje mora otrok čutiti toplino, ki mu jo dajemo, saj nobena stvar ne more nadomestiti branja. Z vsem svojim žarom nas je Tilka Jamnik, strokovnjakinja za mladinsko književnost, prepričala, da je pot do branja samo od odraslih k mlajšim, hkrati pa branje bolj združuje ljudi, kot kateri koli medij še več: tudi odrasli lahko uživamo ob pripovedi. Udeleženci posveta so si ogledali stalni razstavi na šentrupertski šoli. Izvirne ilustracije mladinskih del vsebujejo že 150 slik priznanih slikarjev, zbirka pa je nastala v zadnjih treh letih. Nenavadna pa je tudi razstava v knjižnici - Slovenske slikanice za otroke sveta - slovenske slikanice z izvirnimi ilustracijami, prevedene v različne jezike. Stalna razstava se je oblikovala na pobudo pisateljice in urednice dr. Kristine Brenkove, obsega pa 190 slikanic. Z željo, da bi se združevali ljudje ki živijo s spoznanjem, da je šoli treba vrniti čas za branje, hkrati pa približati udeležencem izobraževanje, se je zbralo 33 udeležencev od Vinice, osrednje Dolenjske do Brežic in soglasno ustanovilo prvo podružnico Bralnega društva Slovenije. Izbrali so tudi vodstvo sestavljajo ga Jože Zupan, Slavka Kristan in Drago Pirman, v nadzornem odboru pa so Jože Skufca, Marija Gabrijelčič in Ivan Gregorčič. 6 Knjižničarske novice 7(1997)2 Za začetek je k podružnici pristopilo 26 članov, sestajali pa se bodo trikrat letno - drugič ob slovenskem dnevu knjige v Novem mestu, nato pa ob dnevu zlatih knjig v Brežicah, hkrati pa se bodo vključevali tudi v dejavnosti Bralnega društva Slovenije. Želimo, da bo prvo navdušenje trajalo in združilo še več ljudi, ki podobno mislijo in čutijo. Jože Zupan MEDNARODNA SREČANJA TRETJA EVROPSKA KONFERENCA SERIJSKIH PUBLIKACIJ (Dublin, Irska, 25. - 27. septembra 1996) Tretja Evropska konferenca serijskih publikacij, ki jo organizira Evropska zveza skupin za serijske publikacije (European Fédération of Sériais Groups), je lani potekala v Dublinu od 25. do 27. septembra. Na konferenco se je prijavilo 248 udeležencev iz 19 evropskih držav in ZDA. Konferenca je bila v Trini-ty Collegeu, kjer smo udeleženci tudi stanovali, se prehranjevali in družili. Sama konferenca je nepro-fitna asociacija, ki pa jo kar velikodušno finančno podpirajo nekatere prominentne založniške in izdajateljske hiše v Evropi (Blackwell, Elsevier, Swets, Kluwer, Wiley, Taylor & Francis, EBSCO, Oxford University Press, UMI ...). Konferenca zaseda vsaka tri leta, tako da bo naslednja leta 1999. Koordinatorka konference je bila tokrat gospa Jill Toison, vodja Skupine za serijske publikacije v Veliki Britaniji. Naj kar na tem mestu povem, da v številnih evropskih državah obstajajo t.i. skupine za serijske publikacije. Namen njihovega delovanja je povezovanje z založniki in izdajatelji serijskih publikacij, sodelovanje z menedžerji informacij v teh medijih in nato posredovanje informacij uporabnikom. Številni udeleženci na konferenci so bili prav predstavniki založniških in izdajateljskih hiš v Evropi, še posebej iz Velike Britanije. V treh dneh smo slišali devet referatov, organizirani pa sta bili tudi dve okrogli mizi. Teme referatov so se nanašale predvsem na intelektualno lastnino in copyright informacij, na vse množičnejše elektronsko publiciranje serijskih publikacij, iz tega zaščita in cenzura uporabe le-teh na Internetu, na pravno zaščito baz podatkov, zaračunavanje informacij da ali ne, diseminacijo rezultatov s področja znanosti prek elektonskih znanstvenih časopisov, dostopnih na Internetu ali WWW. Te referate so pripravili strokovnjaki s področja prava, informatike, menedžmenta, znanosti, založništva, računalništva. Okrogli mizi, ki sta ponudili dva sklopa referatov, so vodili strokovnjaki nekaterih znanih evropskih knjižnic oziroma informacijskih centrov (Bayerische Staatsbibliothek, Muenchen, Technical University of Budapest, University of Birmingham, Bibliothèque nationale, Paris, PICA, Leiden, Universidad Politécnica de Valencia). Prvi sklop se je nanašal na arhiviranje serijskih publikacij, drugi pa na uporabo nacionalnih serijskih publikacij kot virov informacij . 7 Knjižničarske novice 7(1997)2 V okviru prvega sklopa je bilo še posebej zanimivo slišati, da obstaja v Veliki Britaniji konzorcij (Joint Information Systems Committee), ki vključuje univerze v Birminghamu, Leedsu, Manchesteru in Oxfordu, in ki razvija projekt, imenovan "Internet Library of Early Journals". Ta je del razvoja programa elektronske knjižnice v Veliki Britaniji, ki spravilja na elektronski medij britanske periodične tiske iz 18. in 19. stoletja. V okviru drugega sklopa so referenti predstavili način nabave serijskih publikacij, količino naslovov serijskih publikacij, vstop do elektronskih informacij prek interneta, medknjižnični sevis in elektronsko posredovanje informacij. Založniške in izdajateljske hiše in knjigoveški servisi v Evropi so predstavili svoje delovanje, proizvode in servise uporabnikom. Uporabnik ne bo mogel več mimo elektronsko publiciranih serijskih publikacij, vse več pa je tudi baz podatkov, dostopnih prek interneta. Skratka, ponudba informacij online je trenutno za vse proizvajalce najaktualnejša stvar. Cirila Gabron-Vuk uporabnika. V okviru kongresa je potekala tudi redna skupščina združenja. Istočasno so organizirali tudi 10. "BIBLIOTEXPO 96", obsežno mednarodno razstavo pohištva in raznih artiklov za potrebe knjižnic, predstavitev sistemov proti kraji knjig, predstavitev raznih podatkovnih zbirk in računalniških programov za knjižnice ter razstavo knjig nekaterih italijanskih založb. Vseh razstavljalcev je bilo okrog 90. Kongresa sem se udeležila kot predstavnica ZBDS in sem bila v tej vlogi tudi gostja italijanskega bibliotekarskega združenja. Prispevkov, ki so jih referenti predstavili na kongresu še ni na razpolago, ker italijanski kolegi izdajajo zbirke referatov s precejšnjo zamudo, tudi nekaj letno. Pač pa so v Enoti za razvoj knjižničarstva na voljo razni prospekti najnovejših modelov pohištva za knjižnice. Ana Martelanc PA ŠE TO KONGRES ITALIJANSKIH BIBLIOTEKARJEV V TRSTU Italijansko bibliotekarsko združenje (Associazione Italiana biblio-teche) je zadnje dni novembra 1996 organiziralo v Trstu svoj 42. kongres. Tema kongresa je bila posvečena delovanju splošnoizobra-ževalnih knjižnic v urbanem okolju s posebnim ozirom na problematiko "Prešernovo nagrado" za ustvarjalno in prizadevno delo podeljujemo knjižničarjem, ki v knjižničarstvu nenaklonjenemu okolju in času uspejo: - ohraniti spoštovanje do človekovega ustvarjanja z zbiranjem, hranjenjem, predstavljanjem in posredovanjem njegovih stvaritev - vrednotiti človekove stvaritve po kvaliteti, ki jo ima za posameznika in skupine 1(1 Knjižničarske novice 7(1997)3 predstavljati različnost človekovega ustvarjanja razvijati novosti in širiti možnosti izbire opozarjati na koristnost knjižnic zadovoljevati človekove potrebe, želje in zmožnosti - omogočati svobodno izbiro - razvijati in učiti . informacijska znanja, spretnosti in navade lajšati življenje posamezniku prijazno ponuditi pomoč deliti informacije, svoje znanje in izkušnje s stanovskimi kolegi. Uporabniki knjižnic OBVESTILA SPREMEMBE DATUMOV TEČAJEV V NUK Zaradi težav s prostori spreminjamo datume treh tečajev v mesecu marcu: 1. Tečaj za strokovno obdelavo knjižničnega gradiva (Program izobraževanja NUK, str. 5) bo potekal en teden kasneje, torej: 17. - 21. 3. 1997 2. Katalogizacija serijskih publikacij (str. 7): 10. - 12. marec 3. Obdelava članka (str. 13): 13. -14. marec Vljudno se opravičujemo za te spremembe, ki nastajajo zaradi tega, ker prostori nove učilnice še niso dograjeni. Melita Ambrožič NOVI KNJIGI S PODROČJA KNJIŽNIČARSTVA Pri založbi Naklada Benja iz Reke je v zbirki "Priručnici iz knjižničarstva" izšla knjiga avtorice Mirne Wilier: Unimarc u teoriji i praksi (Rijeka: Naklada Benja, 1996, 287 strani). Zagrebška filozofska fakulteta oz. njen Oddelek za informacijske znanosti pa je izdal že osmo knjigo svoje zbirke in sicer delo Jadranke Lasič-Lazič: Znanje o znanju (Zagreb: Filozofski fakultet, Zavod za informacijske študije Odsjeka za informacijske znanosti, 1996, 146 strani). Knjiga obravnava problematiko klasifikacije in klasifikacijskih sistemov. Omenimo še, da so dosedaj v zbirki Oddelka izšla še naslednja dela: Informacijska znanost i znanje; M. Tudman: Obavijest i znanje; A. Stipčevič: Cenzura u knjižnicama; S. Jelušič: Struktura i organizacija knjižničnih sustava; Obrada jezika i prikaz znanja; I. Maroevič: Uvod u muzeologijo in T. Aparac-Gazivoda: Terijske osnove knjižnične znanosti. O novih knjigah, ki sta obogatili hrvaško bibliotekarstvo bomo objavili prikaza v naslednji številki Knjižničarskih novic. Melita Ambrožič Ekonomski center Maribor, p.o., Vas obvešča, da bo za časopisno hišo Večer posnel izvode dnevnika Večer, od leta 1945 na 35 mm mikrofilmski trak. Pobuda za mi-krofilmanje časopisa Večer je bila podana zaradi lažjega iskanja posameznih izvodov in prostorske 1(1 Knjižničarske novice 7(1997)3 stiske arhiva. Izvodi časopisov posnetih na mikrofilm so trajni in preprečijo uničenje (vlaga v arhivih, preperelost papirja, poplave, požari...). V časopisni hiši Večer so dali pobudo, da bi v projekt vključili čim več ustanov zainteresiranih za hrambo večera na MF. Večinski delež stroškov snemanja na mikrofilm bo krila časopisna hiša Večer sama, manjši delež v višini cca 300-500 DEM za letnik pa prijavljeni naročniki. Končna cena bo odvisna od števila prijavljenih naročnikov in bo plačljiva v mesečnih obrokih. Prepričani smo, da je naša pobuda za Vas zanimiva, in da se boste z veseljem vključili v naveden projekt skupaj s časopisno hišo Večer. Pričakujemo Vaš klic. Naša telefonska številka je: 062/226-331. Kontaktne osebe: Andrej Furman, direktor, Branka Lemajič in Majda Obradovič. PRILOGE 1. Kot prvo prilogo knjižničarskih novic objavljamo pomembnejše podatke o delu visokošolskih knjižnic za leto 1995. Tabela je sestavljena iz treh delov. V prvem delu prikazujemo podatke knjižnic članic Univerze v Ljubljani, Narodne in univerzitetne knjižnice in Centralne tehniške knjižnice, v . drugem delu so podatki knjižnic Univerze v Mariboru. V tretjem delu pa objavljamo podatke nekaterih knjižnic katerih status v odnosu do Univerze v Ljubljani še ni rešen. Precej podatkov, ki so jih visokošolske knjižnice posredovale Enoti za razvoj knjižničarstva pri NUK so le ocena stanja oziroma ocena njihove dejavnosti (podatki opremljeni z *). Vzrokov, da je precej podatkov le ocena je najbrž več, vendar jih v tem prispevku ne bi analizirali. Pač pa je prav zaradi takih podatkov vsaka analiza in primerjava med različnimi časovnimi obdobji strokovno vprašljiva. Objavljeni podatki naj bodo zato le prikaz približnega stanja in delovanja visokošolskih knjižnic v Sloveniji. V Enoti za razvoj knjižničarstva bomo zbirali podatke o delu visokošolskih knjižnic tudi za leto 1996. Zbrane podatke bomo nato posredovali UNESCU in Zavodu Republike Slovenije za statistiko. — Ana Martelanc 2. Ponovno objavljamo prijavnico za referat na strokovnem posvetovanju ZBDS, ki bo potekalo od 27. do 29. oktobra v Portorožu na temo "Knjižničarji pred novimi izzivi". Temo posvetovanja smo podrobnjeje predstavili v prvi letošnji številki Knjižničarskih novic. 3. Objavljamo program in prijavnico za mednarodno konferenco "Vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju", ki bo potekala od 21. - 23. aprila v Ljubljani. 4. V četrti prilogi objavljamo tri naročilnice za strokovne publikacije: Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani ponuja naslednje publikacije: - Univerzalna decimalna klasifikacija - UDK - Abecedni register 1(1 Knjižničarske novice 7(1997)3 Zbornik referatov V. posvetovanja specialnih knjižnic Zbornik referatov VI. posvetovanja specialnih knjižnic. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je letos izdala dve publikaciji, ki vam bosta gotovo koristili pri vašem delu: - ISBD(M) : Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Predelana izdaja. - Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila in seznami predmetnih rubrik (delovno gradivo). 1(1 Knjižničarske novice 7(1997)3 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE (31.12.1995) Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 i. knjižnice univerze v ljubljani KNJIŽNICA Zbirka Zbirka zbirka Stan- Pa- Prirast Prirast Prirast prirast Prirast Prirast Odpis Re- Čas- Druge ser. p. Period. obisk Izposoja Izposoja izpos. Medb. Medb. medbib. kadri knj. gr. nek. gr. skupaj dardi tenti nakup knj. gr. nek. gr. skupaj stand. patent. vije niki ser. p. skup. publ. skupaj na dom v kr.jižn. skupaj izpos. pos. skupaj vsi 01. Narodna in univerzi!, knjiž * 1,266,629 834,922 2,104,955 0 0 1,912 20,942 14,408 35,350 0 0 0 3,814 3,814 228,007 77,149 158398 236,047 1,803 6,475 8,278 125 02. Centralna tehniška knjiž.* 211,623 35 211,65s 73,946 0 3,150 4,161 35 4,222 3,000 0 0 1,432 1,432 115345 133,707 k,122 219,429 5,185 8,698 13,883 52 03. Akademija za glasbo 12,743 2,608 15,351 0 0 178 178 268 446 0 0 0 7 0 0 7 7 '1,760 •2300 0 •2300 3 10 13 2 04. AGRFT 27,993 113,805 141,798 0 0 561 693 5,253 5,946 0 0 75 0 20 95 75 2,822 1,469 1,469 0 0 0 4 OS. Akad. za likovno umetnost 9,818 4,609 14,427 0 0 391 583 109 692 0 0 18 55 0 0 55 55 4,723 2,845 •28338 •31,183 0 4 4 1 06. BF - Cenlr. bioteh. knjiž. 10,803 19 10,822 0 0 96 288 1 289 0 0 2 53 3 5 61 56 1,888 918 2,219 3,137 19 37 56 2 07. BF - agronomija 53,671 1346 55,017 48 0 791 1,167 136 1,303 21 0 0 210 1 211 211 10,251 16,474 10,026 26,500 917 557 1,474 3 08. BF - gozdarstvo 32,995 61 33,056 0 0 300 842 0 842 0 0 0 104 1 105 105 28,219 9378 9,458 18,836 194 520 714 2 0?. BF - lesarstvo 13,683 55 13,738 0 0 399 558 17 575 0 0 0 96 4 3 103 100 6,530 2,621 5,953 8,574 258 49 307 2 10. BF - zootehnika 25,312 8,123 33,435 43 0 586 878 674 1352 1 0 0 229 0 0 229 229 8,420 12,140 20360 524 627 1,151 3 11. BF - živilstvo 22,728 2,400 25,128 765 210 1331 1390 500 2,090 40 50 0 178 0 0 178 178 9,600 12,230 18,650 30,880 870 625 1,495 3 12. Center za razvoj Univeize 13. EF - Centr. ekonom, knjiž. 190,636 18,210 208,846 0 0 2,207 5,218 48 6,466 0 0 0 497 22 0 519 519 117318 101,222 130,431 231,653 235 659 894 15 14. Fak. za arhitekturo 17,551 0 17351 0 0 541 565 0 565 0 0 0 68 1 0 69 69 3367 0 3367 2 1 3 1 15. FDV - Osred. družb, knjiž. 155,155 3 155,158 0 0 580 1,600 1,600 0 0 32 311 13 24 348 324 '16,000 •12,000 •100 '12,100 29 150 179 11 16. Fak. za elektrotehniko 50,084 0 50,084 7335 0 1,122 1360 0 1360 0 0 0 269 2 0 271 271 21,023 7,739 15,229 22,968 153 305 458 4 17. Fak. za gradb. in geodez. 45,342 70 45,412 1,480 0 492 682 0 682 5 0 0 197 3 0 200 200 16380 6,225 3,160 9385 82 134 216 4 IS. Fak. za kem. in kem. teh. 47,032 2 47,034 0 0 410 654 0 654 0 0 0 189 0 0 189 189 •224 •264 488 2 19. FMF - Astronom, knjižnica 7,526 178 7,704 0 0 110 110 8 118 0 0 0 32 0 0 32 32 438 801 0 801 2 17 19 1 20. FMF - Fizikalna knjižnica 8,226 3 8,229 0 0 205 257 3 260 0 0 0 25 2 0 27 27 5 8 13 1 21. FMF - meteorologija 3,180 2 3,182 0 0 48 58 2 60 0 0 0 19 0 0 19 19 4 0 1 22. FMF - Matemat. knjižnica 43,698 1,593 45,291 0 0 1,043 1,402 349 1,751 0 0 •600 182 1 55 238 182 •13,106 11,584 7,100 18,684 105 95 200 4 23. FMF - mehanika 10,858 1 10,859 1 10,859 49 50 1 51 0 0 0 12 0 0 12 12 2,160 1,761 575 2336 14 93 107 1 24. Fak. za pomor, in promet 13,869 0 13,869 0 0 614 614 0 614 0 0 0 102 7 109 109 5,820 6,002 952 6,954 148 38 186 2 25. Fak. za strojniitvo 57,918 539 58,457 7,095 20 941 2,019 177 2,196 40 0 50 365 7 20 392 372 25j22 24,064 15,174 39,238 963 2,154 3,117 6 26. Fak. za tport 20,698 1,886 22,584 0 0 294 650 0 650 0 0 0 77 0 0 77 77 -8^00 •7,950 •18,200 '26,150 6 5 11 4 27. FF - arheologija 18,866 0 18,866 0 0 953 953 0 953 0 0 4 21 0 0 21 21 862 0 862 0 0 2 28. FF - etnol, kult. antrop. 14,090 40 14,130 0 0 145 248 0 248 0 0 0 30 0 3 33 30 2,678 1.829 1339 3,168 1 2 1 29. FF - filozofija 15,274 0 15,274 0 0 348 378 0 378 0 0 0 41 0 0 41 41 '4,730 6,219 124 6343 7 7 14 1 30. FF - geografija 36,218 35,890 72,108 0 0 375 974 175 1,149 0 0 0 273 0 0 273 273 34,206 14,749 32,084 46,833 0 45 45 4 31. FF - german. jez. 51,168 120 51,288 0 0 407 1,096 25 1,121 0 0 161 158 3 4 165 161 12,132 21,771 7,791 29362 7 26 33 5 32. FF - klasična filologija 11,980 0 11,980 0 0 27 154 0 154 0 0 0 20 0 0 20 20 1,907 2,075 570 2,645 0 0 0 1 33. FF - muzikologija 6388 6,827 13,215 0 0 31 221 138 359 0 0 0 26 0 0 26 26 2340 2,700 4,700 7,400 0 0 0 1 34. FF - pedagogika 19,780 20 19,800 0 0 491 491 0 491 0 0 0 46 0 0 46 46 2,990 2,837 165 3,002 0 0 0 1 35. FF - prim. knjiž, lit. teor. 12^97 35 13,032 0 0 339 469 0 469 0 0 0 39 0 0 39 39 3,092 6,408 0 6,408 0 0 1 36. FF ■ prim. spi. jezikosl. 7,136 15 7,151 0 0 149 212 0 212 0 0 0 13 0 0 13 13 328 540 131 671 0 0 1 37. FF - psihologija 17,866 154 18,020 0 0 477 548 63 611 0 0 0 86 0 3 89 86 5,788 5,292 2,469 7,761 2 42 44 2 38. FF - roman, jez, knjiž. 23,074 28 24,002 0 0 226 364 0 364 0 0 0 31 0 0 31 31 3,435 7,909 895 8,804 0 3 2 39. FF - Slovan, jez, knjil 93,940 937 94,877 0 0 1,141 2,083 37 2,121 0 0 0 180 1 60 241 181 16,035 26,602 16,516 43,118 0 1 5 40. FF - sociologija 17381 0 17,881 0 0 855 919 0 919 0 0 0 53 0 0 53 53 7380 7,177 186 7,363 30 1 31 1 41. FF - umetn. zgodovina 17,222 39,027 56,249 0 0 391 731 4 735 0 0 0 47 0 0 47 47 3,640 3347 310 3,657 0 0 3 42. FF - zgodovina 46,935 461 47,396 0 0 721 1,000 11 1,011 0 0 0 102 0 0 102 102 5,101 13,225 4353 17378 0 0 3 43. MF - Centr. medicin, knjiž. 188,433 31 188,464 0 0 3,422 3,894 10 3,904 0 0 690 1,076 0 0 1,076 1,076 27,646 71341 •5,000 '76341 1,231 8,425 9,656 18 44. NTF - geologija 37392 15,894 53,286 0 0 150 260 3 263 0 0 0 71 0 0 71 71 •3,000 •5,240 0 •5,240 •150 •100 •250 1 45. NTF - rudarstvo in geoteh. 54,469 7 54,476 0 0 107 209 7 216 0 0 0 59 0 0 59 59 2,101 3303 706 4,009 73 142 215 1 46. NTF - kem. izobr, inform. 10313 •5425 '15,738 0 0 143 350 •327 '677 0 0 0 46 2 0 48 48 •16,000 0 •22,000 •22,000 67 47 114 7 47. NTF - tekstilstvo 13,243 1 13,244 2397 24 250 330 1 331 0 2 0 79 0 0 79 79 4,680 5,663 0 5,663 225 25 250 2 48. Pedagoška fakulteta 86350 1,181 87,731 0 0 3,043 3,433 30 3,463 0 0 292 213 5 0 218 218 44,938 113,277 7,700 120,977 539 180 719 5 49. Pravna fakulteta 100,067 0 100,067 0 0 577 960 0 960 0 0 0 197 28 0 225 225 21325 28334 14316 42,650 0 43 43 5 50. Teoloika fakulteta 53,138 14,238 67¿76 0 0 855 855 175 1,030 0 0 0 423 0 0 423 423 •12,645 5,217 •5,900 •11,117 13 13 26 3 51. Veterin, fakulteta 45,950 43 45,993 0 0 600 600 4 604 0 0 0 150 2 0 152 152 3369 3,212 6,781 1,226 248 1,474 2 52. Vis. iola za soc. delo 24,297 54 24351 0 0 1311 1,754 1,758 0 0 0 101 0 0 101 101 4,675 5,752 127 5,879 25 29 2 53. Vis. iola za zdravstvo 16,455 16,457 0 0 670 1,079 1,079 0 0 0 96 1 28 125 97 •13,181 13,240 3,169 16,409 453 595 1,048 1 skupaj 3,400,893 1,105,475 4,500,359 93,510 11,113 36,755 71,884 22,676 95,437 3,107 52 1,249 7,029 109 225 12,609 12,383 802,463 801,414 576,550 1,298,561 15,794 31,474 47,268 336 VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE (31.12.1995) ii. knjižnice univerze v mariboru KNJIŽNICA Zbirka Zbirka zbirka Stan- Pa- Prirast Prirast Prirast prirast Prirast Prirast Odpis Re- Čas- Druge ser. p. Period. obisk Izposoja Izposoja izpos. Medb. Medb. medbib. kadri knj. gr. nek. gr. skupaj dardi tenti nakup knj. gr. nek. gr. skupaj stand. patent. vije niki ser. p. skup. publ. skupaj na dom v knjižn. skupaj izpos. pos. skupaj vsi S4.Univerzitetna knjiž. Maribor 550,524 143,447 693j/71 0 0 6,247 23,061 2,091 25,152 0 0 720 2j42 2342 284,175 294,426 560,278 854,704 4310 5,769 10,079 66 55. Ekon.-poslovna fakulteta 59,154 6,963 66,117 0 0 1,874 2,582 931 3j13 0 0 1324 326 22 14 362 348 •64,275 51,470 25,000 76,470 460 319 779 6 56. Fak. za kmetijstvo 17306 28 17¿34 11 0 552 879 13 892 0 0 13 137 137 137 '7,248 7,918 •7370 •15,288 •850 111 •961 2 57. Fak. za organiz. vede K.R 30,753 3 30,756 0 0 429 761 3 764 0 0 0 136 1 0 137 137 12,700 5,500 330 5,830 150 80 230 3 58. Knjiž. tehniikih fakultet 62^04 44 62,248 1,181 1,853 10 1,863 49 325 10 10 345 335 73,673 21317 •39347 •60j64 2300 348 2,648 7 59. Pedag. fakulteta MB 71,775 21,201 92,976 36 0 3,074 4,369 434 4,803 36 0 0 273 0 278 278 41,029 45,129 31,271 76,400 482 164 646 6 60. Pravna fakulteta MB 24,073 19 24,092 0 0 404 813 8 821 0 0 0 46 5 56 51 •1,832 0 •1,832 104 25 129 3 skupaj 815,789 171,705 987,494 47 0 13,761 34,318 3,490 37,808 36 0 2,106 1,243 43 29 3,657 3,628 411,577 425,760 616,879 1,013,404 8,656 6,816 15,472 93 iii. ostale visokošolske knjižnice KNJIŽNICA Zbirka Zbirka zbirka Stan- Pa- Prirast Prirast Prirast prirast Prirast Prirast Odpis Re- Čas- Druge ser. p. Period. obisk Izposoja Izposoja izpos. Medb. Medb. medbib. kadri knj. gr. nek. gr. skupaj dardi tenti nakup knj. gr. nek. gr. skupaj stand. patent. vije niki ser. p. skup. publ. skupaj na dom v knjižn. skupaj izpos. pos. skupaj vsi 61. Visoka pol.-varn. iola* 7,138 30 7,168 0 0 315 737 6 747 0 0 0 52 4 0 56 56 •70 •1,400 •1,000 •2,400 19 0 19 1 62. Inst. za delo pri PF 3,267 0 3,267 0 0 43 43 0 43 0 0 0 18 0 0 18 18 501 306 807 0 0 3 63. Knjiž. Instit. za javno upr. 6,552 135 6,687 0 0 81 81 0 81 0 0 0 16 16 30 24 0 24 0 0 0 64. Inst. za kriminol. pri PF 18,797 0 18,797 0 0 170 379 0 379 0 0 0 51 51 51 3,691 10,587 0 10j87 28 20 48 2 65. InsL za medn. pravo 18,196 0 18,196 0 0 0 180 0 180 0 0 0 0 0 0 0 173 173 0 173 0 2 2 66. Pedagoški institut 7,391 5 7,396 0 0 178 236 0 236 0 0 4 49 1 50 50 728 975 100 1,075 75 6 81 2 67. Inst. Jožef Štefan 86,570 47 86,617 0 2,806 7,649 7,805 35 7,840 9 38 0 396 400 400 12,700 3,235 0 3,235 570 2,150 2,720 7 skupaj 147,911 217 148,128 2,806 8,436 9,461 41 9,506 38 172 396 591 591 •17j92 •16,895 •1,406 •18,301 692 2,178 2,870 17 skupaj vse knjižnice 4j64,593 1,277,397 5,635,981 93,557 13,919 58,952 115,663 26,207 142,74 7 3,152 90 3,359 8,444 159 650 16,857 16,602 1,231,362 1,242,669 1,193,835 2,327,866 25,142 40,468 65,610 446 LEGENDA: (*) ocena (_) knjižnica podatka ne zbira (0) vrednost podatka je nič Visoka pol.-varn. šola = pridružena članica ljubljanske univerze Narodna in univerzitetna knjižnica = formalno ni članica univerze Centralna tehnična knjižnica = formalno ni članica univerze ©NUK Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 Strokovno posvetovanje in skupščina ZBDS "KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI" 27. - 29. oktober 1997 Portorož Naslov referata__ Avtor_ Naslov delovne organizacije_ Tel./Fax._ Ključne besede_ Izvleček (do 200 besed) Prijavnico pošljite najkasneje do 15. marca 1997 na naslov: ZBDS, Turjaška 1, Ljubljana. Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 Vloga lilij i žili c pri ekonomskem razvoju, mednarodna konferenca, Ljubljana, Slovenija, 21.-23. April 1997 PROGRAM POSVETOVANJA PONEDELJEK 21. april 1997 9.00 - 10.00 Prijava udeležencev - kava 10.00 - 11.00 Otvoritev konference Pozdravni nagovori: - predstavnik MZT - programski vodja: Graham Cornish - ravnatelj CTK: dr. Matjaž Žaucer - predstavnik GZS - predstavnik Univerze v Ljubljani 11.00 - 13.00 Sekcija 1: The Vital Role of the Library - Cornish, G.: "We do not have it and we cannot afford it" - the vicious circle of economic starvation - mag. Pejova, Z.: Libraries as information providers in transitional economies environment - dr. Sečič, D.: Rising of the new Croatian library policy - Pivec, F., mag. Seljak T., dr. Šercar T.: COBISS system in the information economy of Slovenia 13.00 - 15.00 Kosilo 15.00 - 16.30 Sekcija 2: Practical Experiences - Alemna, A.: Libraries in economic development: the african experience 1 Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 - dr. Wissmann, IV., Kovačič, C., mag. Vovk Avšič, M.: The part of the "Franhofer - Informationszentrum Raum und Bau IRB" Stuttgart and the Central Technological Library Ljubljana (CTK) in transfer of knowledge from specialized literature to building industry - Grzecznowska, A.: Experience of polish libraries in business information delivery 16.30 - 17.00 Kava 17.00 - 18.30 Sekcija 3: Libraries and Economic Development - Fuegi, D.: Library ecomomies in Central and Eastern European Countries - dr. Fabjančič, Z.: Libraries and economic development - dr. Dimčev, A.: The changes in the society and bulgarian libraries 20.00 - 22.00 Sprejem udeležencev TOREK 22. april 1997 9.00 - 10.30 Sekcija 4: The development of Infrastructure - Sturges, P.: A sceptical review of the library and technology transfer - Coote, H.: Business information network - Segbert, M.: Building the information society: The telematics for libraries and its results 10.30 - 11.00 Kava 11.00 - 13.00 Sekcija 5: Practical Ways of Succed - Jakac Bizjak, V.: Building up a business information services system: The role of the national library in a small country 2 Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 - Tržan Herman N., Menart, V.: Information support in the development of a new chemical entity (NCE): the case of TNF analogs - Kanič, /.; Reciprocity of effects: libraries and their environment 13.00 - 15.00 Kosilo 15.00 - 17.00 Sekcija 6: Influencing the Future - Rigby J., Burke, M.: Influencing the future: Business links in UK - dr.Lapp, E.: Information as raw material for innovation Zaključek konference 17.00 - 19.00 Ogled knjižnic - Visiting libraries SREDA 23. april 1997 10.00 - 14.00 Ogled ljubljanskih knjižnic pod strokovnim vodstvom (NUK, LEK, Semeniška knjižnica) ob 15.uri Ogled mesta Ljubljane (po želji) ali 9.00 - 17.00 Izlet - ob doplačilu (Bistra, Snežnik, kosilo, Predjamski grad, Postojnska jama) 3 Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 Vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju, mednarodna konferenca, Ljubljana, Slovenija, 21. - 23. April 1997 cfcb PRIJAVNICA Prijavljam udeležbo na mednarodni konferenci Ime in priimek: Knjižnica / ustanova: Delovno mesto: Naslov: Tel. / Faks: E-mail: Če želite sodelovati na tej mednarodni konferenci, ki jo organiziramo knjižničarji in je posvečena našemu delu in naši vlogi pri vsesplošnem družbenem in ekonomskem razvoju države, je sedaj zadnja priložnost, da prijavite svojo udeležbo. Zadnji rok prijave je 10. 3. 1997. Kotizacija je 250 USD, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Plačilo nakažete na žiro račun Centralne tehniške knjižnice, Ljubljana, št.: 50100 - 603 - 40003. Prosimo, da prijavnici priložite tudi kopijo virmana. Na virmanskem nakazilu obvezno navedite Vaše ime in priimek z opombo: za CONF 97. Datum: Podpis: Izpolnjeno prijavnico s kopijo virmana pošljite na naslov: Monika Klašnja, Centralna tehniška knjižnica, Trg republike 3, 1000 Ljubljana (za mednarodno konferenco April 97) tel.: (061) 176-3758 ali 214-072, faks: (061) 125-66-67, E-mail: klasnja@ctklj. ctk. si Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 Vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju, mednarodna konferenca, Ljubljana, Slovenija, 21.-23. April 1997 cbb OGLEDI IN IZLET Ogled Ljubljane • nedelja, 20. aprila 1997, ob 15. uri □ • sreda, 3. aprila 1997, ob 15. uri □ Ogledi knjižnic: torek, 22. aprila 1997, od 17. ure do 19. ure sreda, 23. aprila 1997, od 10. ure do 14. ure • Narodna in univerzitetna knjižnica □ • Lek - specialna knjižnica □ • Semeniška knjižnica □ Označite željeno! PRIJAVNICA ZA IZLET Celodnevni izlet (sreda, 23. aprila 1997, odhod ob 9.uri , vrnitev v večernih urah - (ob doplačilu)) » Tehniški muzej Bistra, grad Snežnik z etnografsko zbirko Polharskega muzeja, kosilo v domači gostilni, Postojnska jama in Predjamski grad. Cena: 87 DEM (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS) Ime in priimek: _ Stroške izleta sem poravnal na Vaš žiro račun št. 50100-603-40003. dne: _ Datum: __Podpis: _ Izpolnjen list za oglede in kopijo virmana za izlet pošljite skupaj z izpolnjeno prijavnico za konferenco. Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 Vloga knjižnic pri ekonomskem razvoju, mednarodna konferenca, Ljubljana, Slovenija, 21.-23. April 1997 REZERVACIJA HOTELA Ime in priimek: _ Knjižnica / ustanova: _ Naslov: _ Tel.: _ Faks: _ E-mail: Datum prihoda: _ Datum odhoda: Podpis gosta: Opomba: Želim, da mi sostanovalca določi organizator. [] ctb HOTEL NASLOV SOBE Cena v DEM IZBIRA Hotel LEV Vošnjakova 1 enoposteljna 195 dvoposteljna 278 Hotel SLON Slovenska 34 enoposteljna 134 dvoposteljna 195 Hotel UNION Miklošičeva 1 enoposteljna 124 dvoposteljna 172 Hotel TURIST Dalmatinova 15 enoposteljna 87 dvoposteljna 126 Pri vseh hotelih je v ceno vključen zajtrk, turistična taksa in 20 % popust za udeležence konference. Hotel Turist je edini hotel, ki nam zaradi nizkih cen, ni odobril dodatnega popusta. Sostanovalce za dvoposteljne sobe si izbereti sami ali pa v opombo napišite, da to stori za Vas organizator. Priporočamo Vam, da skupaj s prijavnico za udeležbo na konferenci, čimpreje izpolnite in pošljete kopijo tega obrazca v Centralno tehniško knjižnico, ker je število rezerviranih sob po teh cenah v posameznih hotelih omejeno. Prijave za hotelske rezervacije so možne do 10. marca 1997. Monika Klašnja Centralna tehniška knjižnica (za: mednarodno konferenco April 97) Trg republike 3, 1000 Ljubljana Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA Trg republike 3 1000 Ljubljana NAROČILNICA Ustanova Ulica: Pošta: _ Kraj: Odgovorna oseba: NAROČAM: CENA: □ Univerzalna decimalna klasifikacija, 1991 4.000,00 SIT □ UDK - Abecedni register, 1994 6.000,00 SIT □ Zbornik referatov V. posvetovanja, 1994 2.000,00 SIT □ Zbornik referatov VI. posvetovanja, 1996 3.000,00 SIT Datum: Podpis odgovorne osebe: Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 1000 LJUBLJANA NAROČILNICA Ustanova: _ Ulica:__ Pošta:____Kraj: Odgovorna oseba: __ Naročam ___ izvodov publikacije ISBD(M) : Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Predelana izdaja. Datum: Podpis: A-.........-............-...........------......-...............-..................-............... Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)2 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 1000 LJUBLJANA NAROČILNICA Ustanova: ___ Ulica: _ Pošta: _ Kraj: _ Odgovorna oseba: __ Naročam _ izvodov publikacije Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila in seznami predmetnih rubrik (delovno gradivo). Datum: Podpis: