SLOVENEC Političen list za slovenski narod. ■_____l____i J--ii- ~.....------------ ........- -. - - -- Po pošti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 grld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. Teč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo lin ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nllce fit.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 250. V Ljubljani, v sredo 31. oktobra 1894. Letnik XXII. Gabilo na naročbo. S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mosec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 Upravništvo „Slovenca 15 gld. 8 „ Danica. (Govoril na osnovalnem shodu akademičnega društva »Danice« g. F. P a v 1 e t i č.) Vtelesilo se je naposled v določeni obliki, kar je v bolj zračni — že dolgo bilo predmet upanja od ene, nezaupanja od druge strani — slovensko katoliško akademiško društvo »Danica" je dejstvo ! »Danica" je dejstvo, in slovenski rojaki v obče slovenski in slovanski dijaki posebej, imajo pravico vprašati o ti priliki še enkrat in odločno: Kaj je „D an i c a" in kaj hoče? Na odločno vprašanje odločen odgovor. Nobena skrivna težnja, ampak bratska ljubezen nas je vodila, ko smo povabili na svoj vstanovni zbor zastopnike slovenskega občinstva in slovenskega dijaštva. Bratska ljubezen nas je pri tem vodila in pošteno prepričanje, da se ni bati luči idejam, ka- tere hočemo po svojih skromnih močeh zastopati. Povabili smo Vas bratje Slovenci, bratje Slovani, da vsi čujete najprej, v čem se od Vas razločujemo, potem, v čem smo z Vami edini. Za svojo osebo namreč nimam tako srečnega upanja, da boste vsi pritrdili vsem nazorom, katere bom danes na kratko razvil. To upanje pa imam in ne dam si ga z lahka vzeti, da boste vsi o nas sodili, kakor mi o Vas sodimo — po svoji vesti sicer, ali v bratski ljubezni. I. »Danica" je katoliško društvo. Slovenci smo vsi katoličani. Zdelo bi se torej marsikateremu nepotrebno, še posebej izraziti, kar je samo ob sebi umevno Ime našega društva Vam kaže, da mi drugače mislimo: nam se zdi potrebno izrecno povdarjati, da smo katoličani. Te potrebe si pa nismo umetno vstvarili, tudi je nismo dolgo in skrbno in farizejsko iskali po skrivnih kotih — javno nam je nasproti prišla, in videči jo sodili smo, da je velika, nujna, zapovedujoča. V srednjem veku — ne vstrašite se, gospodje, jaz nisem brezpogojni laudator temporis acti — v srednjem veku bi pridevek »katoliško" v imenu dijaškega društva res bil malo neslan. Ali srednji vek je minil, nastopil je novi vek in ta je poklonil človeštvu darov kaj različne vrednosti. Kakor je prišlo, ali pa morda v neki logični versti spravil je v veljavo: Lutra, Volterja, Kanta, Hegelja, Spen-cerja, Renana in kakor je svoje dni oni skeptik in krivični sodnik v Judeji vprašal: kaj je resnica ? — vprašujejo dandanašnji spet tisočeri: kaj je resnica ? Vsi imenovani možje in legija drugih je odgovarjalo na to vprašanje, vsaki po svoje, jeden drugemu nasprotujoč, jeden drugega pobijajoč. Edini so bili brezpogojno samo v trditvi: Katoliški nauk ni resnica! Ta trditev slišala se je sicer tudi v prejšnjih stoletjih, cel6 v srednjem veku, ali tako splošna, tako mnogolična, tako strastna ni bila prej nikdar. Več ko tristo let jo je poslušalo olikano človeštvo; prijela se ga je naposled, in duh zanikanja nasproti razodeti resnici in nasproti katoliški cerkvi začel je z majhnimi izjemami vladati v zasebnem iu javnem življenju. Toliko sicer novodobni reformatorji in filozofi niso dosegli, da bi človeštvo v celoti bili izneverili katoliški cerkvi, veri v Boga in posmrtno življenje, tudi je še primerno majhno število onih, ki bi odločno in javno odklanjali od sebe ime kristijana, ime katoličana — ali toliko so pa dosegli, da je velikavečinamodernegarazumništva krščanska, katoliška bolj po imenu, kakor po mišljenju in življenju. Nam se tako polovičarstvo ne zdi dostojno moškega značaja. Aut-aut! Indiferentizem in neodločnost v teh najvažnejših vprašanjih človeštva imamo za veliko lahkomiselnost, kajti od njihove rešitve je odvisna usoda posameznega človeka in celih narodov. Mi smo se že odločili. „Danica" je in hoče ostati katoliško društvo, ne samo v tem pomenu, da mej njenimi člani ni nobenega luteranca, Žida ali mohamedana, ampak v tem pomenu, da mej njenimi člani ni nobenega, ki bi se ne upal, kaderkoli je treba, javno in odločno spo-vedati: Jaz sem veren sin svete matere katoliške cerkve! Tega meneuja namreč nismo, da je vera potrebna samo prostakom, da ne zgube spoštovanja pred olikanci, delavcem, da se mirno dajo izkoriščati svojim gospodarjem, podložnikom, da se s LISTEK Spomini na dan vseh mrtvili. Nekoliko sličic; spisal Janko Barle. Oj jesen, ti dolgočasna jesen, kako si mi otožna! V spomladi priklije na dan na milijone deh-tečih cvetek, brezbroj zelenih travic, stotisoč svežih peresec; po letu smeje se vse v zlatih solnčnih žarkih, vse diha mlado življenje; še celo zima očara nas s svojimi lepotami, prekrije polje in log z le-sketajočimi snežnimi biseri, le jesen, jesen, ti vlivaš človeku žalost v srce. Res nam podajaš dovolj darov in pridelkov, vendar kaj moram jaz za to, da mi le nisi vesela. Solnčice pojema, cvetje gine in mrzel veter kakor mrtvaški dih siplje iz dreves porumenela peresca--list za listom. Vse mrtvo, vse tiho, zamrla je jesen v gozdu, zamrlo življenje v naravi. Oj jesen, jesen, kako si otožna! Kaj je čudno, da se v jeseni spomnim bolj živo onih, kateri so poveneli kot peresca ua drevesu, kateri so legli v hladni grob? Kaj je čudno, da nam v jeseni, ko je zamrlo vse cvetje, bolj in bolj štrl6 nasproti nebrojni križi in nagrobni spomeniki, saj ni več zelenja, katero se je vspenjalo ob njih in nas spominjalo milih pokojnikov? Vzbujajo se nam vedno bolj mili poznanci, katerih ni več med nami, vzbuja se spomin na nje, a ko pride naposled vseh mrtvih dan, ne zaplaka samo vsa narava, nego zaplakamo tudi mi, kateri smo ostali za njimi. Kdo ga nima, s katerim ga ne bi vezalo sorodništvo, ljubezen in prijateljstvo med onimi, kateri počivajo pod onimi spomeniki ? A če kdaj, to se ga spomni izvestno onega jesenskega dneva, ko obhaja ves svet spomin pokojnikom — na vseh mrtvih dan. Leto za letom, kako hitro mineva! A vsako leto pobere nam tudi več ali mani dragih oseb, dokler se jim naposled ne pridružimo tudi mi. Moram priznati, da je bilo preteklo leto za mene posebno nesrečno, več milih poznancev, kot katerega leta poprej, pobrala mi je tega leta neizprosljiva smrt. Vseh mrtvih dan bo tu. Kako rad bi jim grob okrasil z zadnjimi jesenskimi cvetlicami, kako rad bi jim prižgal ondi svitlo lučko, ali kaj, ker so daleč od mene. Ta spi smrtno spanje na priprostem vaškem pokopališču, oni na mestnem, tukaj štrlč kviško pri-prosti leseni križi, ondi kameniti spomeniki, kaj za to, vsi so mi mili in dragi, dasi so daleč od mene. Vsi so našli kraj miru, kjer poneha vsako sovraštvo, kjer se konča vsako trpljenje, kjer se poleže vsaka strast. Saj telo res leži v oni črni zemlji, ali njih duše, nadejamo se, veseld se že gori nad nami. Spominjam se jih često, a te le vrstice naj jim bodejo venček na njihov grob na spominski dan — vseh mrtvih dan. * * * Bila sta mi prijatelja oba, on in ena. Zgovor-jeno je bilo, da ju bodem celo jaz poročil. Seveda, ko pride oni čas, tedaj je pač preveč skrbi in opravil, da bi se človek spomnil takove malenkosti, pa tudi daleč je bilo, zato sem jaz že po slovesnosti dobil poročno karto. Nič zato. Želel sem jima vse dobro v zakonu, kar se je tudi zgodilo. Poštena srca se lahko združijo. čez dolgo časa pograbil sem zopet potni les v roko, da obiščem stare znance. O jej, to je veselja, ko se zopet snidejo stari prijatelji in se obude spo-miui na nekdanje lepe dni. Obiskal sem tudi mladi poročeni parček. Človeku tako godi, če vidiš, da si kje dobro prišel, a opazi se tudi to lahko. Najeden-krat vzroji vsa hiša in čujejo se veseli vzkliki: »O jej, Janko je tu, Janko je tu. Prav, da si prišel, dolgo te že ni bilo. Iznenadil si nas, to je prav!" — Kdo ne bi prisedel k starim prijateljem? Prva vprašanja so bila kmalu poravnana. Pripovedovali smo si to in ono, vince se je v kozarcih iskrilo, a veselje je bilo še večje, ko je stopila mlada soproga v postransko sobo in prinesla iz nje malega, zlatolasega pospančka. »Oho, čegavo je pa to ?" vprašam smejoč so. »Božje in pa najino," odgovoril mi je prijatelj. »Vendar ni še to vse, še jeden manji je ondi!" »Blagoslova dosti 1" dejal sem. Mali sedel je v naročje očetu in malo boječe gledal mene nepoznanega gosta, a mati je šla pa še po drugega v sobico. »Revše ubogo, nič kaj zdravo ni," dejala je, ko silo ue upro držami oblasti — temuč prepričani smo, da je vera potrebna vsem brez razlike, ker njene resnice so absolutne resnice, njene zapovedi absolutne zapovedi. Verske resnice so absolutne resnice, in zunaj njih išče človeški rod zastonj rešitve. Nobena filo« zofija še ni mogla zadovoljiti človeškega razuma, in vtešiti človeškega srca: nerešena je ostala uganka človeškega življenja, dokler niso v temo, k« nas obdaj e, prisijali žarki božjega razodetja. Zato bo »Danica" v svojih članih gojila versko mišljenje in življenje. Omahljive v verskem prepričanju bo krepila, boječe hrabrila — toda — in to bi rad zaklical glasno, da bi me slišali vsi slovenski dijaki — hinavcem ne bo potuhe dajala ! Še enkrat, da ostaue pribito za vselej: »Danica" hoče biti najprej društvo poštenih ljudij, za kukavice ne bo prostora v nji! Odločno torej zavračamo sumniČenje, da je »Danici" namen pospeševati gmotne koristi svojih članov. »Danica1 ni in ne bo podporno društvo. »Danica" ni in ne bo zavod za preskrbljevanje kameleonov, »Danica" ni in ne bo firma za barantanje z neznačajnostjo. Kakor pa je vera najdražji zaklad, katerega je milost božja podelila posameznemu človeku, tako se nam zdi tudi najdražji zaklad podeljen narodom v celoti. Zgodovina uči, da je moč in sreča narodov ozko zvezana z njihovim verskim in nravnim življenjem. Kjer propada vera in nravnost, tam propade kmalu tudi vse javno življenje. Zato se nam zdi eminentno narodno in zaslužno delo ono, kateremu je namen v ljudstvu krepiti versko mišljenje, škodljivo pa tudi v narodnem oziru vsako početje, ki utegne ta verski čut slabiti. Člani »Danice" so poklicani, pozneje vsaki v svojem stanu delovati v javnosti; poklicani so služiti Bogu, poklicani so pa tudi služiti narodu. To-le poslednjo nalogo bodo najbolje spolnili, ako si za podlogo vsega svojega delovanja izvolijo katoliško idejo, ki je v kaosu modernih naziranj jedina zanesljiva voditeljica in, kar je zlasti za nas Slovence še posebnega pomena, zatiranim jedina zanesljiva zaščitnica. Torej : Sursum corda ! II. »Danica" je akademiško društvo. Osnovana je za akademike, t. j. za dijake visokih šol. Svojim članom bo torej »Danica" skušala vcepiti zavest časti, ki jo vživajo s tem, da so pred mnogimi drugimi izbrani udeležiti se najvišje omike, katero ponujajo naši javni učni zavodi, pa skušala bo tudi v njih buditi zavest dolžnosti, ki so s to častjo združene. Akademiška mladina je ponos naroda, ali ob enem njegovo upanje. Vanjo se ozira naša mila domovina, od nje pričakuje rešitve iz nadlog, katere jo obsipljajo od vseh stranij. Poklicani smo torej vsi, da postanemo, vsaki v svojem delokrogu svojemu rodu buditelji, učitelji, voditelji. Dal Bog, da nas ta misel nikdar ne zapusti, dal Bog, se je vrnila, in pogladila po čelu malo bledo detišče. »Koliko trpi, vedno ga nekaj vije in grize." Kes se mi je smilil maliček, prav slab je bil, vendar sem si mislil, tako je pri malih otrocih navada, bode že okreval. Ostal sem pri prijatelju dva dni. Kaj nebi, toliko smo si imela pripovedovati, saj se nisva dolgo videla. Zabaval sem se izvrstno, vendar je bila v hiši skrb, onemu malemu je bilo vedno huje. Ihtel je tiho, bledel vedno bolj in včasih ga je tako pograbilo, da je bil kar mrliču podoben. Mati je pla-kala, tudi nam ga je bilo milo, ker je toliko trpel. Hvala Bogu, drugega dne mu je trpljenje ponehalo, gorela mu je mrtvaška svečica. — — Mlada mati je plakala in tožila za svojim mi-ljenčkom, in kaj ne bi, saj je bil to prvi oblaček, kateri jej je zakril solnčece sreče. Mati je mati in mi težko pojmimo njene bolečine in žalosti. Tudi meni ga je bilo žal, ali bolj takrat, ko sem ga videl, kako se je previjal od bolečin in trpel, dasi je bil še tako nedolžen in brez greha. Tedaj pa, ko sem ga videl v belem oblačilcu, s križecem v malih pr-stičih, v sredi zelenja in dišečih cvetlic, ko so mu goreče sveče po bledem licu razlivale neko angeljsko svetlobo, tedaj sem ga blagroval in veselil se njegovi sreči. Koliko skušnjav, koliko zlobe, koliko trpljenja bi ga čakalo v tej solzni dolini I On je vsemu temu ušel v beli srajčici krstne milosti in nedolžnosti. Blagor si ga njemu ! — — da ta misel preiine vse naše teženja, vse naie delovanje. Veda je moč, in ljubezen do znanosti v svojih članih krepiti bo vedna skrb »Danice". Razun strokovnih znanostij pa, katerim se vsaki po svojem poklici mora posvetiti, opozarjala bo »Danica" svoje člane zlasti na ono zuanost, ki je v naši dobi za-dobila nepregledno važnost, jaz menim socijo-logijo. Socijalno vprašanje je že pri vseh omikanih narodih pereče vprašanje, za nas Slovence pa je še mnogo važniše, mnogo težje ko za druge, ker se mi zdi tesno spojeno z drugim vprašanjem, katero so srečnejši narodi že rešili, namreč z narodnim vprašanjem. Jaz mislim, da pri nas ne gre ločiti teh dveh vprašanj, ampak da moramo skušati rešiti obe vs po redno, eno z ozirom na drugo. Samo gmotno krepak narod si bo mogel ohraniti svojo individualnost nasproti mogočnim sosedom, in v boju za narodni obstanek bo neobhodno potrebno, da zamahnemo enkrat na krivičnega političnega, drugikrat na škodljivega gmotnega nasprotnika. Omenil sem prej akademiško čast, in ne morem si kaj, da ne bi mimogrede — sine ira et studio — spregovoril o čudnih nazorih, ki so se v tem pogledu zadnji čas pojavili v enem delu slovenskega dijaštva. Tuja krščanskemu in slovenskemu duhu nasprotna je misel, da jo osebna, oziroma akademiška čast stvar, katero more vsaki pobalin po svoji volji oskruniti, in ravno tako protivna krščanstvu in slovanstvu se mi zdi druga ž njo spojena misel o tako zvanem častnem zadoščenju. Na tako šibkih nogah, mislim, bi akademiška čast ne smela stati, in otročja, da ne rabim hujšega izraza, zdi se mi tudi argumentacija, ki se javlja v tistem častuem zadoščenju in ki se glasi v navadni govor prevedena : Ti si merazžalil — naklesti me še zraven, če moreš, pa bo moja čast rešena! III. »Danica" je slovensko društvo. »Dulce in fundo", pravim jaz pri zadnji točki svojega govora, ki sem do sedaj razpravljal o predmetih, o katerih imamo mi svoje posebne nazore in ki sem sedaj dospel do predmeta, o katerem se mi zdi prijateljsko sporazumljenje in skupno delovanje z drugimi našimi rojaki najlažje. »Dulce in fundo" pravim jaz — »Venenum in cauda!" bi utegnil zaklicati kedo iz nasprotnega taborja. »Venenum in cauda. kaj boste klerikalci govorili o narodnostni ideji, ki Vam ostane knjiga sedemkrat zapečatena; Vi ste po svojem bistvu mejnarodni, nikar torej ljudi ne begajte s frazami!" — Počasi, prijatelj ! Kar mislim povedati, ni fraza : le v oko mi poglej, in na njem, upam, spoznaš, da rodoljubna beseda, katero usta govore, se je porodila v srcu, ki morda za svoj narod gorkeje bije od Tvojega. Tisto Ti priznavam: ideje absolutne narodnosti ne razumem. Absoluten, mislim, Uverjen sem, da je danes tudi njegov gr-bek okrašen. Vidim oudi svoja znanca, — žalostna se ga spominjata. Nikar ne žalujta, majhen angeljček moli še v nebesih za vajino srečo!--— * * * Brdek mladenič je bil. Prvikrat sem ga upo-znal takrat, ko sem prišel v Zagreb, da me sprejmejo v semenišče. To nas je bilo kakovih šestdeset mladih junakov iz vseh kotov in stranij. Vsi nismo mogli biti sprejeti, le polovica, zatorej smo s strahom pričakovali na hodniku pred ravnateljevimi vrati odločilne besede. Po štiri so nas puščali notri. Najpreje nam je zdravnik, usmiljeni brat, zdaj tudi že pokoj ni Slovak dr. Kulper, pretipal prsa, poslušal, kako dihamo, in nam podal evangelje, da preberemo nekoliko stavkov, da se uveri, kakov glas imamo. Dobro se še spominjam, kako »korajžno" sem prečital: »U ono vrieme reče Isus učenikom svojim" itd. Potem hajdi v drugo sobo pred izpraševalno poverenstvo. Bil je tu pokojni škof Gašparič in več gospode z rudečimi pasi, tako, da je človeku kar poguma zmanjkalo in je s strahom odgovarjal na ona vprašanja. Vendar se je vse nekako dobro dovršilo. Sprejeta sva bila on in jaz. Bil mi ju tako nekako po-všeči, visok je bil, rudečih lic in oni klobuk s širokimi krajevci namestil si je malo po strani. Postala sva skoraj dobra znanca, dasi je bil on doli iz ravne Slavonije, a jaz iz gorenjih krajev. Pohitela je Bog saue; narodnost je od Boga, pa Bog ni. Kakor more in mora vse stvarjenje voditi k Bogu, tako more m mora tudi narodnost voditi k njemu, kateremu s* klanja vesoljstvo: Tu s»I«s Dominus, Tu solu8 altissimus! Tebi, moj napredni prijatelj, je narodnost namen, meni je sredstvo; * tem se razločujeva. Glede na vse drugo p* le mimo roko podaj klerikalen Da-ničarju! »Daaiea" je slovensko druStvo in temu svojemo pridevku ne bo nikdar delala sramote f „Danica" bo skrbno kakor kateresibodi drugo narodno društvo gojila v svojih članih zavest, da so udje velike slovanske družine, da so siowri milega slovenskega naroda, da se temu narodu ne smejo nikjer in nikdar izueveriti, da so dolini ta swj rod toliko bolj ljubiti, kolikor je od drugih manj srečen in manj čislan. Rodol jubja jih b® učila, takega namreč, ki za narod r ad o go to r i, &» raj še deluje, rado nabira, še raj še* daruje, rado 81 a v i, še raj še posnema. »Danica" b» tudi na to delala, da svojim članom vcepi pravega narodnega ponosa, ki naj se kaže, ne v kratkovidnem preziranju tujih vrlin, ampak v tem, da nas nič tako ne veseli, kakor dobro in slavno dejanje, nič tako ne vžali, kakor podlo in nizko dejanje — združeno s slovenskim imenom! »Danica" bo narodna, iu Vi drugi bratje Slovenci, bratje Slovani, ki ne stojite na naši strani, pojte in povedite brez skrbi svojim tovarišem: »Daničarji" ne bodo nikdar janičarji! Ti pa, »Danica", postani mi in ostani mi taka, kakeršno te danes v duhu gledam: lepa, Čista, neomadeževanal Bodi v resnici danica našemu ubogemu uarodu, zvezda, v katero se bo zaupno obračal, dokler tudi njemu ne napoči dan, dokler tudi nauj ne posije soluce sreče I Državni zbor. D un a j , 30. oktobra. Dogodki v Istri so bili tudi včeraj predmet nove interpelacije, katero je poslanec K l u n s svojimi tovariši izročil poslanski zbornici in ki se glasi: Interpelacija poslanca Kluna in tovarišev do ministra notranjih zadev markeza Bacquehema. Od visoke vlade dnč 27. t. m. v odgovoru na našo interpelacijo izrečena nada, da se bode primorsko prebivalstvo po dogodkih v Piranu zdržalo novih izgredov, se ni vresničila, ker se iz K o p r a poročajo nove demonštracije, pri katerih so vladni organi razodevali enako popustljivost, kakor v Piranu. V noči med 23. in 24. t. m. napravili so na trgu Brolo, na malem trgu Derin in na drugih krajih mest s črnimi oljnatimi barvami in pol metra visokimi črkami, ki so bile daleč videti, na hišah naslednje pravopisno nekoliko pomanjkljive napise: Non voliamo tabele croate! — Non voliamo croati! — Pora i croati! W. 1' Italia! — W. Umberto! sva oba veselo na počitnice, saj se nam je bilo zopet čez dva meseca sestati v zagrebškem semenišču. Nu, onih počitnic bil bi jaz skoraj s svetom obračunal. Pograbila me je nekakova huda vročinska bolezen, katere sem se komaj otresel. Lase sem zgubil, noge so se mi šibile, lice mi je upalo in obledelo, a za nameček prijela me je še mrzlica, katera me je držala več kot pol leta. Ko sem prišel v jeseni v zagrebško semenišče, mislili so vsi, da bodem skoraj ta svet zamenil z drugim, vendar sem se nekako zlizal. Kdo bi si mislil, jaz, tako onemogel, še danes gazim travo po tem božjem svetu, a od onih zdravih mladeničev poslovilo se je v šestih letih šest izmed nas ia se preselilo v boljšo domovino. Z onim mojim znancem bila sva skoraj najboljša prijatelja. Bil mi je tako nekako kot starejši brat in svetoval mi je v marsičem. Čudil sem se mu zel6, ko mi je začel, tako brdek ia tudeče-ličeu, kakor je bil, tožiti, da ga prsa bote. Prehla-dil se je še v Četrti šoli, ko se je vozil o Božiču domov na počitnice in od tedaj ni bil več zdrav, dasi ne bi nikdo po njegovi zunajnosti sodil, da je bolan. Dve leti je nekako prestal v semenišču, ali tretjega je že moral domov, da doma okreva. Obiskal sem ga tistih počitnic doli na njegovem domu v bogati slavonski hiši, ne daleč od savske obale in bosenske meje, kjer vzdiguje bosenska Motajica ponosno svoje gozdnate vrhove nebu pod oblake. Bivanje v nje- Preveč seveda ne smemo pričakovati. Katoliška stranka tudi sedaj nima posebne podpore pričakovati, temveč vsak vspeh jej bode treba priboriti. Če bode jedina, je pa že toliko močna, da bode novi kancelar i njo računati moral. Volitve v provincijalne zastope v Belgiji so za liberalce nekoliko ugodneje izpale, nego volitve za zbornico, ali vendar so mnogo zgubili. V šestih pokrajinah zmagali so katoliki, v treh pa liberalci.' Popolnoma bode se pa razmerje pokazalo še le pri ožjih volitvah. Marsikaj je odvisno od kompromisov, ki se bodo sklenili mej raznimi strankami. 2e pri prvih volitvah so katoličani v nekaterih krajih podpirali zmernejše liberalce proti socijalistom, seveda le ondu, kjer niso sami imeli upanja, da dosežejo kak vspeh. Pri ožjih volitvah bodo pa po nekaterih krajih tudi liberalci podpirali katolike proti socijalistom. Sicer so pa tudi te volitve pokazale, da liberalizem v Belgiji propada. Razgled po slovanskem svetu. Instalacija vseučiliščnega rektorja. Iz Zagreba, 26. oktobra. 19. oktobra se je obavila po starej navadi na svečan način instalacija novega rektorja na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. Ta svečai.i čin privabi vsako leto mnogo odličnega občinstva v saborsko d orano, pa tako je bilo tudi letos. Sam nadškof dr. Posilovič je počastil naše vseučilišče s svojo prisotnostjo; visoko vlado pa je zastopal odsečni svetnik Malin in deželni šolski nadzornik Meiksuer. Točno ob 6, uri zvečer pride dosedanji rektor magniiikus prof. dr. Vincenc Dvorak s profesorskim zborom v dvorano ter se poda pozdravivši prisrčno prisotnega nadškofa, na govornico ter izvesti ob kratkem letuo sporočilo. Hrvatsko vseučilišče slavi letos, pravi rektor, dvajsetletnico svojega obstanka, a vpliv njegovega delovanja opazuje se v vseh strokah kulturnega življenja hrvatskega naroda. Sicer manjka še vseučilišču Žeterta fakulteta, ali se moremo nadjati, da se kmalu odpre, kajti visoka vlada je v to svrho postavila letos r proračun znatno svoto 300 000 gld. Tudi to je napredek, da so se neke nove stolice osnovale na juridičnej in filozofičnej fakulteti in da te bodo mogli doktori promovirati tudi ua hrvatskem vseučilišču „8ub auspiciis Regis". V preteklem letu se je izdala tudi nova postava o naučnem redu in pa o plačah vseučiliščnih profesorjev. Vseučiliščni stolici za nemški in mažarski jezik se dozdaj nista mogli popolniti, ker ni bilo za to sposobnih močij. Govornik se je nadalje spomnil pokojnega profesorja bogoslovne fakultete dr. Modrica, ki si je stekel mnogo zaslug za vedo, ali je na žalost vseh premlad umrl. Omenil je govornik tudi vpokojenih profesorjev dr. Brestjjen-skega in Petračiča, katerima je zbrano občinstvo klicalo gromoviti .živio". Botanički vrt prav lepo napreduje ter je treba že misliti, kako bi se dal razširiti. Ker občinstvo prav rado zahaja v ta lepi vrt, ponamestilo se je v njem tudi nekoliko ki >pij. Knjižnica vseučiliščna se je pomnožila letos znatno po nabavi Gajeve knjižnice , ki ima še posebno veliko vrednost za nas, ker je v njej zastopana starohrvatska književnost. Vseučiliščna knjižnica štete zdaj vkup 93 690 zvezkov ter mnogo dragoceuih rokopisov in listin. V tej knjižnici je letos odprta še ena soba za čitanje, posebno za staroklasične starine s skupoce-nimi deli. Tudi kujižnica pokojnega kanonika dr. Vu-četiča s 460 zv. je uvrščena v vseučiliščno kujižnico. Število slušateljev se je naproti preteklemu letu znatno pomnožilo. V zimskem semestru je bilo vpisanih slušateljev 451, a v letnem 406 nsproti 410 in 379 leta 1892—93. Podporo je uživalo 100 slušateljev, a iznašala je 17.844 gld. Vkupno se je udeležilo vseučilišče sprevoda dr. Račkega, ter sprejema in inštalacije novoimenovanega nadškofa dr. Jurija Posiloviča, katerega ja akademični senat še posebej pozdravil. Skupščina je pri tej priložnosti pozdravila nadškofa z oduševljenim .živio". Za rektora magni lika je bil izvoljen za bodoče leto profesor bogoslovja dr. Ante Maurovič. Profesor dr. Dvofak izroči potem z lepim pozdravom novemu rektoru znake najviše akademične časti, zlato verižico in rektorsko palico in le ta spregovori za tem svoj nastopni govor. Dr. Maurovič si je izbral za svoj govor vrlo primeren predmet, ki se tiče v prvem redu naših verskih in socijalnih odnošajev. Govornik je namreč razpravljal o vplivu krščanstva in katoliške cerkve na socijalno življenje, posebno na zakon in družinsko življenje. Obširno je razjasnjeval govornik moralično pokvarjenost pri znamenitejih kulturnih uarodib starega veka, pri Grkih in Rimljanih, pri katerih zakon ni bil osnovau na veri, nego na državnih postavah. Brez pravega nravnega temelja bil je zakon tem narodom le sredstvo, da se pomnoži prebivalstvo. Naravne posledice tega so bile : raoralua pokvarjenost, razuzdanosti raznih vrst, cel6 ubijanje otrok. Ker ni bilo nobene zapreke sklenjene zakoue razdružiti, prenehala je tudi potreba sklepati jih, a rimski cesarji so morali izdajati postave proti tej za državo tako nevarni razvadi. In ravuo ko je bila moralna pokvarjenost največja, začelo je delovati krščanstvo in katoliška cerkev proti njej. Zakon je imel pa še le potem pravo vrednost, ko ga je Kristus povzdignil med sv. zakramente ter je blagonosno deloval do današnjih časov. Govornik je za tem opomnil hrvatske vseučiliščne slušatelje, da je hrvatstvo norazdružljivo s krščanstvom, in da naj nikdar ne pozabijo, da so se naši predniki hudo borili za krst častui in slobodo zlatuo. V tej ideji naj se mladež učvrsti za daljno delovanje svoje in v tej ideji naj napreduje tudi hrvatsko vseučilišče. Ta lepa svečauost je v istini velikega pomena, ker je bila sploh krščanska. Govor rektorjev pa je za naš odnošaj naproti Ogerskej, odkoder nam preti moderno brezverstvo, še posebne važnosti. Prav hvaležni marajo biti Hrvati vrlemu rektorju , da je na tako odličnem mestu in pred tako odlično gospSdo odločno obsodil delovanje ogerskih državnikov, ki hočejo z vso silo uvesti civilni zakon najprej na Ogerskem, a kasneje tudi na Hrvatskem. Cerkveni letopis. 25 letnica službovanja. Preč. g. Valentin Bernard, župni upravitelj v Studencu, v cerkniškem dekanatu, bo 4. novembra, slovesno obhajal spomin 25 letnega službovanja v župniji studenski. Prišel je v Studenc 3. nov. 1869 1. kot kapelan iu je po smrti župnika Grmka ter odpovedi župnika Hitija vseskozi do sedaj z vso gorečnostjo sam opravljal službo dušnega pastirja. Naj blagi duhovnik v tem samotnem, od svetnega prometa oddaljenem kotu Notranjske, zdrav in čvrst pastiruje še mnoga leta I Dnevne novice. V Ljubljani, 31. oktobra. (»Danica".) Opozorjamo svoje čitatelje na današnji uvodni članek , v katerem objavljamo govor drd. juris g. Fr. P avletič-a , ki ga je spregovoril na osnovalnem shodu slov. kat. akademičnega društva .Danice". Rečemo naravnost, da že dolgo nismo čitali tako krasnih besed , kakor nam jih tu podaja nadepolen slovenski akademik. Beseda tako odkrita, točna, odločua, tako prikupna! Vsak stavek je nekaka točka programa, s katerim stopa .Danica" v življenje. Jasen v načelih, trezen v besedi i n vi so k v obzorj i je ta govor, in tem pomen-Ijivejši, ker prihaja iz ust mladega akademika. Pojmi se bistre v luči krščanstva tudi v dobi vladajoče fraze! — Prijatelj iu nasprotnik .Danice" vesta sedaj jasno, kaj je namen .Danici" ; prvi, ako je iskren, se mora vnemati zanjo z dušo in telesom, drugi, ako je pošten, mora jo uvaževati in spoštovati. — Tako smo i mi umevali namen .Danice" in v tem smislu njeno osnovo pozdravili v sobotnem članku ; v tem smislu, nadejamo se trdno, bode tudi vsikdar delovala! (Dnevni red dunajskega katoliškega shoda.) Ponedeljek, 12. novembra: Prvi slovesni shod, ki se prične ob 6. uri zvečer po nastopnem vsporedu: Nagovor predsednika pripravljalnega odbora. — Pozdrav dr. Karola Luegerja. — Nagovori gostov. — Volitev predsedstva. — Govor kneza Liechtensteina (Dižava in socijalno vprašanje). -- Govor P. Heidenreicha (Sola). Torek, 13. novembra: Ob 7'/» uri sveta maša v cerkvi sv. Štefana. Od 9. do 12. ure : Zborovanje odseka za organizacijo (šola, časopisje, društva). Od 2. do 5. ure: Zborovanje odseka za socijalne stvari. — Po odsekovem zborovanju zjutraj in popoludne je sklepajoči shod. Ob 7. uri zvečer: Drugi slovesni shod. — Govore : grof Sylva-Tarouca (organizacija avstrijskih katoličanov), državni poslanec dr. Pattai (kon-servatizem in krščanstvo), nemški državni poslanec dr. Lieber (cerkev in socijalno vprašanje). Ob polu 10. uri: Slavnosten komers dijaških katol. društev na Dunaju. (Kanonično vmeščen) je bil včeraj 6. g. Frančišek K a d u n c na župnijo K r a š n j o. (Novo mašo) ima jutri v Rimu na grobu svetega Aleša naš rojak dr. Aleš Ušeničnik. Posvetil ga je v mašnika dne 28. t. m. kardinal Parocchi. Mnogaja leta! (Iz Idrije) smo prejeli poročilo, kako krasno se je vršila slavnost obletnice katoliško delavske družbe v Idriji. Ker je dopis obširen, odložiti smo ga morali zaradi pomanjkanja prostora za prih. štev. (Vojaške vesti.) Pri domačem pešpolku št. 17. so imenovani za stotnike druge vrste nadporočniki Fr. W i 1 f a u, Jak. Razlag in Oskar pl. S i b e r. Majorjem je imenovan stotuik pri bataljonu dežel, strelcev v St. Politu Eugen K a u s c h e g. Nadpo-ročnikoma pri tirolskih dež. strelcih sta imenovana poročnika V. Moro in grof Bar bo. (Z Duuaja) se nam o zabavnem delu osnoval-nega zbora .Danice" poroča: Med. Jankovič nazdravil je v daljšem govoru slavljencu dr. 2 m a v c u, ter omenjal vstrajnega delovanja njegovega za časa dijaških let. Vedno je navduševal svoje tovariše k delovanju, vedno jim bil zvest tovariš in odkritosrčen prijatelj. G. dr. Žmavc se zahvali za izkazano mu čast ter opominja navzoče slovenske visoko-šolce k složnemu delovanju. Vsigdar pa naj spoštujejo prepričanje svojega nasprotnika. Jurist Končan napil je gg državnim poslancem, ki so vedno po uajboljši moči delovali v prid našega naroda. Posebno se je pa spominjal zaslug navzočih državnih poslancev gg. K 1 u u a in P ovšeta , ki sta se oba trudila veliko za ustanovitev .Danice" ter tako omogočila današnji večer. Nato govori g. Povše: .Današnji dan obeta slovenskemu uarodu lepo bodočnost. Zopet bote delovali posvetna iu duhovska inteligenca skupaj na podlagi krščanskih in narodnih načel. Dandanes, ko je že vse preplavljeno od liberalizma in židovstva, treba je krepkega odpora, treba je truda-polnega dela, če se hočemo vzdržati. To delo pa mora stati ua omenjenih načelih. Samo tedaj je upanje, da zmagamo, samo tedaj se smemo nadejati, da bo Slovencem napočila lepša bodočnost. Kar sem delal za vaše društvo, to sem storil z veseljem, v nadi, da bo .Danica" vzgojila može, ki bodo delovali na krščausko-narodni podlagi. Bodite preverjeni, da bo vaš krog vedno širši. A da to dosežete, zato treba da delate". Govorile so se še napitnice dr. Mantuani-ja na društvo, drugih na zastopnike akad. društev »Zvonimira", .Balkana", „Av-strije" in .Norike". G. Stankovič, zastopnik .Zvoni-mira" izražal je svoje veselje nad novim društvom, ki je katoliško in narodno. Omenjal je nadalje vele-pomembuih prizadev svetega Očeta, da bi združil vse Slovane pod jedno krilo; to bo v korist Slovanom in katoliški cerkvi. Z nado, da se bo ta njegova želja kmalu izpolnila, sklenil je svoj govor, ki je bil z velikim navdušenjem sprejet. Došlo je tudi več brzojavnih čestitk. Tako je minol ta krasen večer. Pokazalo se je, da .Danica" ni osamljena, da vživa vsestranskih simpatij. Da se je pa naš prvi nastop tako sijajuo obnesel, se imamo zahvaliti vsem čestitim gostom, ki so nas obiskali. Slava jim 1 —ki— (Mestna hranilnica v Novemmestu.) V mesecu oktobru je vložilo 63 strank 10342 gld. 56 kr. vzdignilo pa je 10 strank 1507 gld. 96 kr., torej se je več vložilo 8834 gld. 90 kr. Vloge po odra-čunjenju vzdignenih znašajo sedaj torej 51067 gld. 92 kr. Posojil se je na hipoteke izplačalo 34460 gld. (S Koroškega), koncem oktobra : Zloglasni .bauernbund" hoče tekom novembra meseca zborovati v Grabštanju, tistem slavnoznanem gnjezdu, kjer je to društvo zagledalo beli dan. Vtrjeval se bo izvestno koroški .mir", ki se po čili delavnosti slovenskih .rogoviležev" že tako hudo maje. Tudi prav I — Nemški listi v bratski slogi točijo bridke solze nad našim napredkom in zlasti nad zadnjim vrlo uspelim shodom zaupnih mož slovenskih in presijajno Einspieler Slomšekovo slavnostjo I Telegrafirajo in lažejo na vse strani, da bi pomanjšali naš krasni vspeh. Zlasti .Tagesposti" se je jako mudilo in objavljala je kar zaporedoma brzojavke o naši slavnosti. Kakšne so bile, si lahko misli vsakdo! No, slobodno je vsakemu se blamirati kakor spozna za dobro. Neki nemški modrijan pravi menda: .Jedes Thierchen hat seiu P.iisierchen". Prav dobro. —m— (Raznoterosti s Koroškega.) V Glanhofnu se je prošli teden vderl pod učiteljske sobe v šolski hiši. Šola je bila 1. 1892 na novo zidana, bržkone pa — pretrdno! Isto se je minoli mesec zgodilo v neki novi hiši v Celovcu. — V Resniku pri Borovljah je pogorela Halemošniku hiša z gospodarskimi — (Nečemo hrvatskih tabel! Ne maramo Hrvatov! Proč s Hrvati! Živio Italija! Živio Umbert (kralj italijanski)! Istega due popoldne ob štirih moral je ravnatelj učiteljske pripravnice slovauske pripravnike domu spremljati; vsejedno so bili med potjo napadeni, jeden celo ranjen, in so se morali skriti v hiši nekega Giacuzzia, od koder so jih žandarji spremljali v njihova stanovanja, da so jih varovali novih napadov. Psovani so bili tudi nekateri profesorji in celo italijanski prebivalci, ki demonštracij niso odobravali. Zvečer osnovali so po piranskem vzgledu nove demouštracije in jih z zvonenjem naznanjali ljudem. Kazniluiškega duhovnika Legoviča oblegali so od 4'/» popoldne do 9. ure zvečer, silno razbijali na hišne duri in kričali: Fora Legovič! Morte a Le govič! — Vun Legovič! Smrt Legoviču! To se je godilo pod okni «. kr. uradov, ki so prav v soseščini imeuovanega stanovanja, ne da bi se bile le količkaj ganile gosposke. Legovič takrat ni bil v svojem stauovauju; ker se je že prej govoril« o nameravanih demonstracijah, odišel je bil že zjutraj v kaznilnico, v kateri je ostal celi dan in tudi prenočil. Njegova gospodinja dobila je pa pretilno pismo, da v zrak razstrele njeno hišo, ako Legoviču ne odpove stanovanja, kar je vsled tega res tudi storila. Kakor se je dunajskim listom z dne 26. t. m. iz Trsta brzojavilo, žandarji niso mogli razkropiti druhali in so prijeli dva razgrajalca; ali množica je planila na žandarje in jim silno pretila, dokler poiitiški komisar ni zaukazal izpustiti razgrajalca. — Dva druga sta bila sama ušla žan-darmom. Enake demonstracije se naznanjajo tudi izBo-v i n j a in T r ž i č a, ter so se z ozirom ua shod županov, ki se je 27. t. m. vršil v Kopru in kjer je bilo menda dogovorjeno enotno postopanje, nadejati tudi drugje. Med slovanskim prebivalstvom, ki je dozdaj razgrajalcem nasproti razodevalo čudovito mirnost in zmernost, se je začela vsled tega kazati velika razburjenost in vznemirjenost, ki je tem umevnejši, ker vidi, da se itaijanski razgra;alci vselej in povsod obračajo proti slovanskim prebivalcem ter prete njihovemu življenju, njihovemu zdravju in premoženju. Prav zaradi tega zasluži slovansko prebivalstvo tem krepkejše gospodskino varstvo, ker bi se homatije v Istri le še bolj poostrile, ako bi bili slovanski prebivalci primorani vsled pomanjkanja zadostnega gospodskinega varstva sami se braniti. Skrajni čas je toraj, da vlada z vso strogostjo prime občinske zastope in občinske predstojnike, ki so s svojimi sklepi in svojim ravnanjem provzročili izgrede, ali jih bodo provzročali v prihoduje, in da proti njim rabi določbe paragrafov 94, 95 in 96 za Istro veljavsega občinskega reda z dne 10. julija 1863, kateri ji dajejo enako oblast, kakor občinski redi drugih dežel, in po katerih je bil pred govi kmetiški hiši bilo mi je jako ugodno, ker mi je on raztolmačil marsikatere ondukajšnje običaje in razkazal lepo okolico. A veselilo me je tudi, ker sem videl, da je precej okreval. On je sicer zaostal jedno leto, vendar je v jeseni zopet prišel v Zagreb. Nadaljeval je svoje nauke, vendar je bil, ko je vse dovršil, tako slab, da ga niso posvetili v duhovnika, dokler povsem ne okreva. Bolelo ga je to zelo, ker je videl nas, kateri smo že davno vse dovršili, on je bil pa še vedno bogoslovec. To mi je dejal tudi letos, ko je prišel k meni v Zagreb. Odšel je še malo v Priuuorje in se od ondot vrnil krepak vsaj zunanje, tako da so mu obljubili, da ga bodo letošnje jeseni posvetili. Poslovila sva se veselo v nadi, da se zopet skoraj vidiva. Vendar se nisva videla več. Cez štirinajst dnij sem zvedel, da so ga pokopali. Ona bolezen, katera pobere toliko mladih ljudij, podkopala je tudi njemu življenje, dasi je bil vedno rudeč, kakor jabolka. Lahka ti žemljica, prijatelj dragi, na slavonskem vaškem pokopališču. Gotovo se te ne spominjam danes sam. Značajen oče, pobožna mati, katera je vedno le o tem sanjala, da te vidi jedenkrat pred žrtvenikom Gospodovim, in mlada sestrica — usmiljena sestra — pošiljajo danes vroče molitve za tebe gori pred božji prestol. A tako tudi drugi tvoji sošolci, saj si bil vsem dober in vereu brat in prijatelj. — — — (Koneo sledi ) dvema letoma z&rad veliko malenkostneje reči brez pomisleka razpuščen zastop velike in važne občine liberške na Češkem. Podpisani so toraj primorani, z novo interpelacijo obračati se do Nj. ekscelence g. ministra notranjih zadev in si izprositi odgovora na sledeči vprašanji: 1. Ali je Nj. ekscelenci došlo natančno poročilo o dogodkih v Kopru in o čedalje bolj razšir-jajočih se demonštracijah ? 2. Ali hoče Nj. ekscelenca zaukazati, da naj se v odvračanje teh demonštracij izvršujejo določbe §§ 94, 95 in 96 za Istro veljavnega občinskega reda z dne 10. julija 1863? Dunaj, 29. oktobra 1894. Ta interpelacija jako bčde liberalne liste, ki bi kaj radi pomagali italijanski druhali, pa ji ne morejo, ne da bi samih sebe ne spravili v opravičeni sum. Zlasti Mazzinijev list, »N. Fr. Presse«, ni zadovoljen z njo, in ker ji drugega ne more oponašati, v današnjem listu piše, da to ni prav za prav interpelacija, ampak da slovenskim poslancem gre prav za prav le za denuncijacije! Tako pisarenje obsoja se že samo ob sebi. Isti list povdarja, da se slovenski poslanci živahno gibajo, italijanski pa dremljejo. Ali težko jim je zagovarjati ali potezati se za nepostavno gibanje, o katerem neki list trdi, da so ga sprožili italijanski poslanci sami. Slaba vest se jim zbuja in jih napolnjuje s strahom, kaj bode, ako preiskava kaj tacega spravi na dan. Od tod menda izvira njihovo bojazljivo vedenje. Sicer pa je čedalje očitneje, da sedanjega gibanja niso krivi dvojezični napisi na sodnijskih tablah, ampak da jih le porablja irredentovski eksekutivni odbor v svoje prekucijske namene. To najbolj priča skrivni oklic, ki ga je razposlal »Circolo Garibaldi-sezioni istriane« in v katerem naravnost poživlja istrske Italijane, da naj se vladi upirajo s silo pod geslom: »Živio Istra italijanska ! Živio Italija !« Nova interpelacija bila je povzročena po trditvi, da vlada ne more razpustiti brezvestnih občinskih zastopov v Istri, ker v ta namen potrebuje po občinskem redu privolitve deželnega odbora, katere pa pri sedanjih okoliščinah nikakor ne more pričakovati. Primera občinskega reda istrskega z občinskimi redi drugih dežel je pa pokazala, da ima vlada v Istri glede razpusta občinskih zastopov iste pravice kakor drugod, in da je piškav gori omenjeni izgovor, s katerim hoče tržaško c. kr. na-mestništvo opravičevati svojo popustljivost. Včeraj pretresal je ministerski svet dogodke v Istri, danes je bil po naznanilu nekaterih listov predsednik poslanske zbornice baron Chlumeckv k minister-skemu predsedniku peljal načelnikovega namestnika liberalnega središčnega (Coroninijevega kluba) in isterske italijanske poslance. Kaj so opravili in kaj je sklenil ministerski svet, se še ne ve, pa ne utegne dolgo ostati prikrito. Sicer je poslanska zbornica včeraj nadaljevala razpravo o novem kazenskem zakonu, o katerem so včeraj govorili Pattai, Slama, Menger in Hagen-hofer. Jutri se ta razprava nadaljuje. Pa tudi v soboto bode zborovala poslanska zbornica, ker po sodbi predsedništva ne gre, da bi se po komaj štirinajstdnevnem zborovanju seje pretrgale za več dnij. Japonci in njih vojska. (Konec.) Ozrimo se sedaj na ustavo „otoške države na solnčnem vzhodu". Pred 1868. letom je bil „mi-kado" (njih cesar) le bolj po imenu vladar. Vladal je prav za prav „taikun", nekak major-domus. Država je bila razdeljena na velike feude, katere so posedali „daimijiu. Daimiji pa so imeli zopet svoje vazale, takozvane Bsamurai". Vse te vredbe so se morali umakniti evropskim. Tujcem je bilo na Japonsko prepovedano. Le Holandci so smeli prihajati na otoček Desimo, pa še poniževati so se morali na razne načine pred Japonci. Tu je začela Kitajska polagoma odpirati vhod tujcem (v nankinškem miru. 184?J). Začeli so jih še Japonci posnemati, toda le po malem. Odkar bo pa leta 1858 Angleži in Francozi K.itajcom roge pokazali, omečili so se Japonci do dobra. In ne le vstop so dovolili tujcem, ampak popri jeli so se za čuda hitro tudi evropskih šeg. V tem je pa tudi skoro gotovo jedini pravi vzrok letošnje vojske. Kakor znajo Francozi nezadovoljnost naroda s tem potrapiti, da se lotijo kake vojske, tako so napadli tudi Japonci leta 1873 Korejo iu leta 1874 Kitajce, da bi odvrnili notranje nemire, in tako jih je tudi letoa nagnilo k vojski. Pravi začetek vsem preosnovam je bil 1. 1867. nastop novega „mikado" Muts-hito. Tedaj je bil Sa le 16 let star. .Tedauji taikun mu je izročil vlado, mikado je bil od tedaj tudi dejanski vladar. Odpravil je feudalni sistem in razloček med kastami in uvedel je konstitucijo; vojak mora biti sedaj vsak, Code Napoleon je merodajni zakonik; obljubil je tudi, da bode vpeljal novo razumsko vero, krščanstvo je dovolil. Da bi tudi evropsko znanost udomačili na Japonskem, poslali so mnogo mla-deničev v Evropo in v Severno Ameriko v šole. Toda ljudstvu ni popolnoma vstregel. Posebno si je nakopal sovraštvo nižjega plemstva to je samurajev. Leta 1876. so se vprli samurai v Kuma-moto iu v Nagato, 1. 1877. pa Satsuni na otoku Kiu-siu s tako silo, da so jih še le v 7 mesecih 8 65.000 ustrahovali. Prav tako je lani meseca decembra vlada morala razpustiti državni zbor, maj-nika letos se je zopet zbral in ker se je še pro-tivil vladi, razpustila ga je spet. Kazalo se je na kak način izmotati, in ugodna pot se je pokazala na Koreji. Japonska je imela povodom neke pogodbe s Kitajsko pravico zahtevati na Koreji red. Ker so bili na Koreji nemiri, in se Kitajska ni zanje zmenila, dasi ima vrhovno oblast na Koreji, poslali so Japonci kar svoje čete na Korejo in so začeli red delati, in — vojska se je pričela prve dni meseca avgusta. Da bi Korejance bolj za se dobili, obljubili so jim Japonci samostojnost; s tem je dobila vojska tudi še le pravo ime, pravi se sedaj : „Japonci se bore za Korejo". Do sedaj so bili na boljem še Japonci; .nebeško kraljestvo" (t. j. Kitajska) še ni pokazalo posebne moči. Najslabše se seveda godi Koreji, ..kraljestvu vzhajajoče jutranje zarje" : tujci se na njej bojujejo, in naj zmaga, katera stran hoče, imela bode Koreja le škodo. Kadar listi nimajo kaj posebnega poročati, pa uganjujejo, kedo da bode zmagal. Nekateri povdarjajo izvežbanost Japoncev, drugi pa neštevilne čete, ki so Kitajski na razpolago, izid je torej še popolnoma negotov. Vsekako pa ima vojska velik pomen za razširjanje evropske omike na vzhodu. G. Politični pregled. V L j ubij a nji, 31. oktobra. Volilna reforma. Vlada in pa koalicijske stranke mislijo s tem zavleči volilno reformo, da bode poprej vprašala deželne zbore. Posebno Poljaki hočejo na vsak način, da se poprej vpraša deželni zbor gališki. Kdor pozna mišljenje deželnih zborov, bode vedel, da bodo mnenja deželnih zborov tako različna, da se na njih podlagi ne bode dal sestaviti noben načrt. S tem se bode stvar le zavlekla. Ker postavodavna doba sedanjemu državnemu zboru že gre h koncu, se bode s tem to doseglo, da se bode poslednje državnozborske volitve vršile še po sedanjem volilnem redu. Še le prihodnji državni zbor bode rešil to vprašanje. To je morda zaradi tega še ugodno, ker je pričakovati, da v novem državnem zboru ne bode toliko liberalcev, kakor jih je v sedanjem. Coroninijev klub. Dogodki v Istri so pro-uzročili velike zmešnjave v Ooroninijevem klubu. Isterska poslanca pretita, da izstopita iz kluba, ako vlada ne prekliče svojega ukaza o narodni jednako-pravnosti pri sodiščih na Primorskem. Govori se že, da se razruši ves klub. Grof Curonini sam pa misli, odložiti mandat, ako ga vsi tovariši zapusti. On ne odobrava pretiranih italijanskih teženj in v opozicijo proti vladi pa tudi ne pojde. Koalicija z razpadom Coroninijevega kluba izgubi nekaj . glasov. Ta zguba se pa poprej ne bode občutila, kakor kadar pride volilna reforma na vrsto, da bi bilo treba dvetretjinske večine. Posebno Italijani ne po-nagajajo vladi, ako pojdejo v opozicijo. Hohenlohe. Katoliški listi še nočejo izreči nobene sodbe o novem kancelarju. Nekoliko je že tq pomenljivo, da je katoličan imenovan za državnega kancelarja. Vidi se toiej, da berolinski višji krogi spoznavajo, da se je treba ozirati na katolike. Kot bavarski ministerski predsednik ni bil prijazen katoliški stvari, ali od tedaj je že minolo četrtstp-letja iu se je marsikaj premenilo. Zato je pa treba počakati, da vidimo državnega kancelarja pri delu. poslopji, vsem žitom itd. Ko je bila hiša že vsa v ognju, rešila je mati še petletnega dečka, na katerega so prej bili pozabili. — Sedemnajst nemških društev celovških je vložilo pri mestnem odboru prošnjo za sidanje velikega „vereinshaus a". (Ogenj.) Dne 26. t. m. zvečer so Fr. Simon-čiču v Št. Jurju v ljubljanski okolici pogorela vsa poslopja. Škode je do 1200 gld. (Premovanje goveje živine) v Moravčah se je vršilo 29. t. m. Za bike so dobili darila: Jak. Ce-puder iz Spod. Kosez 25 gld., Pavla Košir 15 gld., A. Gobel, M. Klobčič iz Podbrda in I. Zdenko iz Peč po 10 gld., Fr. Marinšek iz Čemšenika 5 gld.; Za krave: M. Cerar iz Dvorja 20 gld., J. Kiopčič iz Moravč, Pavla Košir in Jos. Okorn iz Moravč po 10 gld.; za telice: Mat. Kruleč z Gorice 20 gld., I. Vesel iz Ctšnjice, A. Podbevšek iz Trzina, M. Birk iz Doba in Ig. Vehovec iz Trzina po 10 gld. (Ponudba) Kovaški, ključavničarski, sodarski, krojaški, mizarski, kolarski in drugi mojstri, kateri potrebujejo za svojo obrt krepkih iu zdravih vajencev, naj se pismeno zglašajo pri vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo je namreč vsaj začasno v tem prijetnem položaju, da jim ustreže. * (Glavna dobitka levovske loterije) sta bila prodana na Tirolskem. Prva srečka z dubitkom 60.000 gld. se je prodala v Bocenu, drugo z dobitkom 10.000 gld. je kupila revna postrežnica v Novem trgu pri Halhamt).__ Darovi za dom katoliške družbe. Darovali so p. u. gg.: Kanonik I. Flis 50 gld..; Jeglič & Leskovec 25 gld.; župnik Friderik Hudovernik 25 gld. ; kapelan Josip Pristov 5 gld.; neimenovana 10 gld.; neimenovan dekan brezobrestnega posojila 1000 gl. Društva. (Novomeško katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) napravi v nedelio dne 4. novembra predstavo s petjem in igrico „Cegava bode žena?" Začetek ob četrt na 8. uro. (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru.) Vabilo h koncertu, katerega priredi s prijaznim sodelovanjem slavnega tambura-škega zbora mariborske čitalnice »Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru« v nedeljo dne 4. novembra 1894 v prostorih hotela »Nadvojvoda Ivan« v Mariboru s sledečim vsporedom: 1. I. Hladnik: Pozdrav, poje moški zbor. 2. Dr. B. Ipavec-Mir. Nerat: Kdo je mar? udarja tamburaški zbor. 3. P. Hug. Sattner: Nazaj v planinski raj, poje mešan zbor. 4. Jadransko morje, poje moški zbor (cor A. Hajdricb) 5. Iv. pl. Zaje — Iv. Miletič: Himna iz operete »Kraljev hir«, udarja tamburaški zbor. 6. II. Volarič: Eno devo le bora ljubil, poje moški zbor. 7. Iv. pl. Zaje: Potpouri iz operete Nikola Šubic-Zrinjski, udarja tamburaški zbor. 8. Krivica se .je zgodila „. * * 9. Škraup: Staročeška, poje moški zbor. 10. Farkaš: Sretan iraendan, udarja tamburaški zbor. 11. O. Hug. Sattner: Detetu, poje mešan zbor. 12. D. Budna: Kvišku bratje, poje moški zbor. Vstopnina za delavce 20 kr., za druge 30 kr., za obitelje 50 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Telegrami. Dogodki na Primorskem. Trst, 31. oktobra. Po vsej Istri so duhovi že mirnejši. Poslednjih 24 ur se ni poročalo o nobenih dogodkih. Poročilo „L' Indipendentejii" o nepokorščini in narodnostnih razporih mej vojaki je popolnoma izmišljeno. Za političnega komisarja v Piran se je poslal namesto okrajnega glavarja Hocheggerja namestniški svetnik in okrajni glavar v Poreču Schaffenhauer-Ney. Gorica, 3J. oktobra. Mestni zbor je sklenil spomenico, v kateri prosi, da se varujejo pravice italijanščine v šolah in pri sodiščih. Poreč, 30. oktobra. Včeraj je sklenil mestni zbor protestovati proti dvojezičnim uradnim napisom in prositi vlado, da svojo naredbo prekliče. Po mestu je bila velika demonstracija. Veliko ljudij je šlo v sprevodu in klicalo ; Eviva 1' Italia ! Nemirov ni bilo. — Tudi v Rovinju bile so demonstracije poslednje dni. Bolezen ruskega carja. Peterburg, 31. oktobra. Poročilo o carjevem zdravju včeraj ob desetih zvečer:Ves dan je car kri bljuval, in mraz ga je tresel. Gorkote je imel 37 8°, žila mu je slabo bila po 90krat v jedni minuti. Sopil je te/ko, slasti do jedi ni imel skoro nobene. Otok se je pomnožil. London, 31. oktobra. Na brzojavno povabilo oarioe odpotoval je danes princ Wa-leski s soprogo v Livadijo. Vojska mej Kitajoi in Japonoi. Yokohama, 31. oktobra. Druga japonsko vojna se je izkrcala nad Talienskem zalivom in se približuje Port Arturu. Kitajska vojna, ki je postavljena pri Kinchovskem zalivu, Port Arthuru in ob Talienskem zalivu, šteje 13000 vojakov, mej njimi 4000 novincev. Neka druga japonska divizija je odšla od Sendajskega zaliva na vzhodnem obrežju niponskem. Mej vojaki vlada velika naudu-šenja. Tokohama, 31. oktobra. V Hiroshiri zbira se tretja vojna broječa 24 tisoč mož. Dunaj, 31. oktobra. Cesar je potrdil zakon, sklenjen v kranjskem deželnem zboru o preloženju jednega dela okrajne ceste mej Rako in Veliko dolino in sicer pri Selih. Dunaj, 31. oktobra. Včeraj so se v mi-nisterstvu notranjih stvarij posvetovali zastopniki koalicijskih klubov o volilni reformi. Posvetovanja se bodo nadaljevala. Dunaj, 31. oktobra. Deželnobrambovski minister Welsersheimb je odgovoril v zbornici poslancev na interpelacijo Sokolovo zastran postopanja z učitelji pri vojaških vajah, da se ni dalo dognati, če so se dotične pritožbe pravilno vložile. Da se bodo mogli nepristranski preiskovati dogodki, je potrebno, da se naznanijo tisti, ki so interpelacijo pro-vzročili. Pri nadaljevalni generalni debati o kazenskem zakonu je naznanil predsednik, da je Pernerstorfer predlagal, da se o predloženem načrtu preide na dnevni red, oziroma se vrne odseku, in da je poleg tega slavil 357 podrobnih predlogov. Ti predlogi so bili dovolj podpirani. Dunaj, 30. oktobra. V Bukovini je v jednem okraju jeden zbolel in jeden umrl za kolero. V 17 galiških okrajih jih je 112 zbolelo in 72 umrlo za kolero. Reka, 31. oktobra. Ogerski parnik „Ve-netia" je trčil po noči blizu Pulja v avstrijski parnik „Arrigo". „Arrigov" parni kotel se je razletel, ladija se je potopila, moštvo se je rešilo. Kormend, 31 oktobra. Učni minister Eotvos je tukaj izvoljen za državnega poslanca. Belgrad, 31. oktobra. Kralj je podelil metropolitu Mihaelu Orlov red z brilanti, bivšemu iriinisterskemu predsedniku Takovski red I. vrste, bivšemu učnemu ministru Gjur-gjeviču red sv. Save I. vrste, bivšima ministroma Antonovicu in Jovanoviču red sv. Save II. vrste. Madrid, 31. oktobra. Vsa vlada je odstopila. Madrid, 31. oktobra. Italijansko ladijo so pri Cap Tres-Tarkas napali maročanski brodovi. Moštvo se je rešilo na Almerio. Pariz, 30. oktobra. Predsednik je prečital danes v zbornici poslancev ukaz vojnega ministra, da socijalistični posl. Mirman mora dne 1. novembra k vojakom, ker je ostavil vseučilišče. Ministerski predsednik je pa pristavil, da [ne more nikdo ob jednem biti poslanec in vojak. Zato mora ta poslanec odložiti mandat, da izpolni vojaško dolžnost. Temu se je od skrajne levice ugovarjalo. Zbornica se jo naposled s 307 proti 215 glasom izrekla za vladno mnenje. Pariz, 31. oktobra. Porotniki so oprostili urednika časopisa „ Petite republiae fran-gaiso", ki je bil zatožen, da je v nekem članku žalil sodnijski stan. Pariz, 31. oktobra. V včerajšnji seji je predložil trgovski minister dekret, s katerim se Favette odstavlja od ravnateljstva trgovskega ministerstva. Pravosodni minister jo pa naznanil, da so so akti o Favettovi stvari izročili državnemu pravdništvu. Berlin, 31. oktobra. Knez Hohenlohe-Langenburg je imenovan namestnikom za Alzacijo in Lotaringijo. Novi namestnik je katolik. Berolin, 31. oktobra. Državni tajnik Marschall je imenovan pruskim državnim ministrom, ostane pa na svojem sedanjem mestu. G-ent, 30. oktobra. Včeraj zvečer jo v neki družbeni hiši nastal pretep mej socialističnimi in nesocijalističnimi delavci. Žan-darmerija je naredila red z orožjem. Več oseb je ranjenih. Umrli ho: 30. oktobra. Milana Bratovž, kramarjeva hiti, 4l/» leta, Stari trg 32, laringitis crotiposa. Tuj cl. 29. oktobra. Pri Slutiti : Breisat-h, Sonnenberg, Ileimajr, Nenroth, Herz, Sjlionmano, Basoli, Ivanovits z Dunaja. — Meyer iz Berolina. — Neumann iz Maribora. — Moissi, Goich iz Trsta. — Delak iz Štorij. — Rumel iz Višnje Gorp. — Sova iz Zagreba. — Zirm iz Olomuea. — Motony iz Podkloštra. — Lovvenheim iz Vratislave. — Krurapeatar iz Ribnice. — Holub iz Budimpešte. Pri Maliču: Gross, Goldsteiner, Wo'f, Schwarz, Thieben, Siegner, Sckmidl, Plauer, Lenke, Walter, z Dunaja. — Baro-ninja Bruselle iz Grad-a. — Pečnik iz Celovca. — Jesenko iz Plemisla. — Kollariuh iz Varaždina. — GoljevKek iz Gorice. Pri bavarskem dvoru: Petioliauer, Fink, Sohleimer, Dornik iz Kočevja. — Paulitsch i/. Kamnika. — Ozanič, Medic iz Koprivnika. Pri Juzivem kolodvoru: Juris iz Trsta. — Dolenc iz Celja. Pri avstrijskem caru: Dolenc iz Postojine. — Coz z Reke. Vremensko sporočilo. J j Cas Stanje j Veter j Vreme Mokrine na 24 ur v »n opazovanja zrukomera t mm toplomera po Celziju 11. u. zjut. 30i2. o. pop. 19. s. zveč 739 4 737-7 737 5 9 4 14-4 8-8 brezv. megla sl. vzh. jasno n n 000 Srednja temperatura 1G-9 . za 3-1" nad normalom. Izvrstni novi 568 1 mr čriček, Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni Pavlinova Kranjska vinariia. v Ljubljani, Slonove ulice 52. m Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Sirup »planinskih zelišč tudi 1, JU IS imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-Ijivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., lž steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 1 Ubahlu pl. Trnkom-ju. lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradcu. £ O p n & B m Zahvala in priporočilo^ Pri odhodu iz gostilue „pri avstrijskem cesarju" zahvaljujem se srčno vsem p. n. gostom, prijatel|em in znancem za izkazano mi prijaznost in muogobrojni obisk. Ob enem se pa tudi vsem p. n. znancem iu prijateljem priporočam zanaprej v svojem novem bivališču v Trnovskem predmestju, Cerkvene ulice 19. Točil bodem izvrstn* črna iu bela vina; z* dobra jedila in točno po- Btrežbo skrbel bodem, kar je najbolje mogoče. Spoštovanjem udani 567 3-1 Ivan Tosti. Usojam si svoje cenjene kupovaloe najuljudneje opozoriti da sem pričel z razpošiljanjem 556 5—5 novega naravnega istrskega tropinskega žganja. Posestnik žganjarnice Ja č e Wa i z e n (preje A. Wortmann) Reka — Su^ak. Žganjarnloa ln trgovina z vinom na debelo, izvoz pristnega francoskega konjaka. Cuba- in Jamaloa-rnma in vseh vrst čaja. Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina. Registrovana vipavska vinarska zadruga v zvezi z istrsko vinarsko zadrugo otvoril« Je dnč 14. oktobra svojo pivnico na Bregu štev. 1 kjer ee točijo prav poceni pristna letošnja in lanska vipavska in istrska vina. Skladišče tega vina je v Šlikl, kjer se bode oddajalo vino na debelo. Naročila na vsako množino sprejema gostilničar obeh zadrug g. Peter KrebelJ, kateri tudi posreduje direktno razpošiljanje vina po vzoroih vsem kupcem. Ljubljansko p. n. občinstvo in drugi kupovalei, posebno krčmarji, vabljeni so uljudno na obilen obisk in nakupovanje izvrstne in pristne kapljice. 544 7—7 W Zadrugi izvršujeta pa tudi narofilla neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzorce. a. ▼ ^r ^r ^J^J ^J /7 ^r ^r ^r ^r »^ > A V A *> Ijjijj. aL AL V- 'A J^ *aU V- V- V- V- ' V Laverci pri Lenčetu M" dobe »te vsako nedeljo sveže, prav ukusne krvave, rižove, mesene klobase in klobasice za peči. (T^asten izdelek.) 555 3—3 lAflin I^ArilO urar v Ljubljani 99 ff WM|f 1. IMl^f Sv. Petra cesta št. 2 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- ln raznih žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje ločno in po primerni ceni. 500 20—7 JSJT Za vojake in dijake znižana cena. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Uradne in trgovske KOMTE s firmo priporoča [KAT. TISKARNA I v LJubljani. Kupiti želi 1B i s c* (689 3-3> v Ljuljani bolj v središču mesta. — Ponudbe pod S. 8. upravništvu tega lista. — Posredovalci so izključeni. Oobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča __gg- po pošti, -sa Ubald pl. Trnkčczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: &«~Kurjcočcsno tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo ____ - kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. V zalogi so vsi medlolnlčno-farmacevtični preparati, posebnosti itd., dijetetlčna sredstva, homeopatična zdravila, medicinlčna mila, dišave itd. itd., katere razpošiljajo v vse kraje svetd lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margaretlien. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko. 292 25 Poštne pošiljatve obratno. Znižane cene! -v A\IMS. DBIliKOVIC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi drevesa (pltig-e) VCnMTlCl I Tu kuPuiete železo naj-rVUVdOl . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali ! štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvršž. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 36 ges- CARB0L1NEUM! Dunajska borz Dne 31. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru..........99 , 45 „ Avstrijska zlata renta 4 %......123 „ 50 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 98 „ 45 „ Ogerska zlata renta 4