Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman Teljil: Za eelo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gld., zažetrtieta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 ki-. V administraciji prejeman Tcljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en inesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniltvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. T^aznauila (inserati) se sprejemajo in velja triatopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., 6e se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Yredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsalc dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob »/»e. uri popoludne. ^tev. rO. V LjulDljani, v soboto 5. aprila 1884. Letiiilt XII. Državni zbor. z Dunaja, 4. aprila. Črna zastava danes vihra z državnozborniške palače v znamenje, da je zopet neki poslanec umrl. Včeraj se je namreč po daljšem bolehanji na uni svet preselil judovski poslanec dr. Nace Kuranda, znan iz onih let, ko je še vredoval časnik „Ostdeutsche Post". Eojen je bil 1. 1811 v Pragi. Leta 1835 začel je pisariti v „Bohemiji". Pozneje je šel v Stuttgart in Belgijo, kjer je vstanovil časnik „Grenzboten", s kterim si je pridobil jako slavno ime. Ta časnik bil je pri nas prepovedan, pa po skrivnih potih prihajal je v obilnem številu v naše dežele in našel pot celo v najvišje vradniške kroge. L. 1848 vrnil se je v Avstrijo ter je začel na Dunaji izdajati znani list „Ostdeutsche Post", ki je izhajal do 1. 1866. Kuranda bil je leta .1861 izvoljen na Dunaji v deželni zbor in pozneje tudi v državiii zbor, ob enem je bil vodja severne ali Ferdinandove železnice, od ktere je imel jako lepe dohodke. Pogreb njegov bo menda v nedeljo, pa vdeležilo se ga bo le malo poslancev, ker so drugi večidel že odrinili z Dunaja. Eazun Kurande zgubila je zbornica še enega poslanca. Levovski zastopnik Zaharievič odpovedal se je namreč poslanstvu. Pravijo, da je to storil, ker ga večina poljskega kluba ni hotela podpirati v neki zadevi, ktera se mu je zarad Levova zdela potrebna in koristna. Tako poroča „Deutsche Zeitung", vendar pa je treba še počakati, je li to res tako. Obrtnijski odsek je včeraj dovršil šesti oddelek obrtnega reda v obrtnih pomočnikih in učencih, ter grofa Belcredija izvolil za poročevalca, ki bo med prazniki izdelal svoje poročilo in ga odseku po veliki noči izročil v po-trjenje. Prav lahko bo toraj zbornica že letos rešila ta za obrtnike tako važen in imeniten oddelek obrtnega reda. (iJovor dr. Vošiijaka glede deželnega opravništva na Štajarskem. (Konec.) Okrajni šolski odbori na dolenjem Štajarji, kteri imajo narodno večino in če imajo kako željo ali kako pritožbo pri deželnem šolskem sovetu v Gradcu, že lahko naprej vedo, da ne bodo uslišani. Okrajni šolski sovet na Ptujem, kolikor je meni znano, lahko sklene, kar mu drago, kajti kakor hitro se on za enakopravnost Slovencev požene, je odmah c. kr. okrajni glavar tukaj, ki sklep se svojim „veto" (prepoved) zasoli. Pri namestnijah in pri deželnih šolskih sovetih imajo pa glavarji vedno prav, okrajni šolski soveti pa nikdar. Sploh so pa glavarji večinoma Slovencem sovražni, kar se najbolj očitno kaže pri volitvah po deželi. Sovraštvo do Slovencev tako daleč sega, da so se n. pr. ondi, kjer so stranke ali krajni šolski soveti zahtevali zapisnik v slovenskem jeziku, temu zahtevanji protivili. Ptujski okrajni glavar je še le lansko leto pri zboru več občinskih zastopov v Ptujskem okraji očitno zabranil pisanje protokola v slovenskem jeziku, če tudi je bilo nad 70 občinskih zastopov zbranih, ki so edino le slovenščino razumeli. Dal jim je le na prosto voljo, ali hočejo nemško napisan protokol podpisati, ali ne. Ko so se posamični člani tega zborovanja pritožili na namestništvo v Gradec zbog takega postopanja od strani okrajnega glavarja, je ono pisatelja tiste pritožbe kaznovalo z 10 goldinarji globe, ktere je moral tudi plačati, ker se je, kakor pravijo, preojstro pritožil. Toda ne samo v slučajih, ki se tikajo narodnosti, temveč tudi gmotno morajo Slovenci vedno čutiti, da se namestništvo in samoupravna oblast v gmotnem obziru prav malo za-nje brigata in za dolenji Štajar po mačehino skrbita. Le na to hočem opozoriti, da sta nam, na pr. glede železnic po spodnjem Štajarskem, tako namestništvo, kakor deželni odbor nasprotovala in nam kljubu največjemu naporu ni bilo mogoče železnice dobiti. Tudi na to vas hočem opozoriti, da gospodarska naša društva v narodnem gospodarstvenem oziru nimajo čisto nobene podpore ne od namestnije ne od deželnega odbora in da smo prisiljeni narodnogospodarska društva sami napravljati in jih podpirati. Južnoštajarsko sadjerejsko društvo, ktero se je zbog povzdige sadjereje po dolenjem Štajarji pred dvema leti ondi osnovala, še do danes ni dobilo nikake podpore od deželnega zastopništva. Založnice (Vorschusskassen) ktere smo si napravili, v Gradci ne dobe niti najmanjši podpore, če tudi bi jo šta-jarska hranilnica lahko dala iz svojega velikega rezervnega zaklada. Znan mi je celo slučaj, da neka založna le zarad tega pri Graški hranilnici ni dobila prošene podpore, ker je to zahtevala (hranilnica), da naj se firma založnice vpiše v nemškem jeziku, če tudi je društvo za trde kmete — Slovence namenjeno in ima tudi Statute v tem smislu pisane. Zarad tega se je želja po napravi podružnice na dolenjem Štajarji toliko vkoreninila med nami in če deželni odbor štajarski proti temu protestira, kar sem ravno danes čital po časopisih, bi pač proti tej želji najbolje protestiral, ako bi spolnil pravične in ponižne želje Slovencem. Tako imamo na pr. vino-rejsko šolo v Mariboru, ki je po vsem nemška, če tudi so vinorejci večinoma Slovenci. Kealgimnazija v Ptujem je le nemška in deželni šolski sovet je nekega profesorja, zarad narodne agitacije, kakor pravijo, v nemški del dežele prestavil. Deželni odbor navaja v svojem protestu, da bi naprava podružnice naposled razdrla jednostno zvezo in razrušila zgodovinsko in državnopravno celoto dežele. To je pa zares trditev, ki jo ne bo nihče pri-poznal. Po tem, da bi ta ali oni okrajni glavar na dolenjem Štajarji za gotove reči nekaj večje pravice dobil, bi se dežela še ne razkosala, na tako razko-sovanje tudi nihče ne misli ne in to tim manj, ker se nadjamo, da bode s časoma tudi na Štajarskem nastopila vlada, ki bo Slovencem mileja in pravič-neja. Pred letom 1848 imeli smo okrožne urade ali kresije, ki so imeli nekako takošne pravice, kakor jih ima sedaj namestniški oddelek za južne Tirole v Tridentu. Dežela vsled tega ni bila razkosana in če se danes Mariborskemu ali pa Celjskemu glavarju LISTEK. Možic od slame. Jako nemilo mi je razgovarjati so o stvareh, ktere so vže dovršene in dokaj dokazane. Kedar se pa resnica in pravica tako žali, kakor jo možic od slame, se vendar molčati ne sme. Tudi mi besedico še spregovoriti veleva čast „Slovenčova". — Ta „možic od slame" pa ni prof. Pr. Wiesthaler, marveč on, ki o njegovem odgovoru „Slovenče-vemu" podlistkarju kvasi v „Ljub. Zvonu" (IV. 4. str. 249—250). Kteri gospodje v svojih književno-zgodovinskih spisih presojajo protestantovske pisatelje in njih pisateljevanja s subjektivnega verskega stališča, to mi ni znano. Znan pa mi je bil dobro sopernik moj, s kterim si nikakor nisva sovražna. Nisem se torej razkoračeval; tudi udrihal nisem po njem. Preprosto sem mu le nastavil nektera lepila, t. j. trope in figure, v kterih je mojster, ne skaza; po kranjski, nektere limanice, vendar le v namen, da se stvar pojasni in določi. Da pojde nanje, se mi je zdelo; da se je pa tako grdo nanje usedel, o tem sem strmel in se čudil v istini, kajti — pamphlet ostane pam-phlet — punctum. Ako se je res kteri „Slovenčevih vojščakov" prišel mu opravičevat bodisi kakorkoli, storil je to le po nekem § „Olikanega Slovenca", toda brez vednosti in voljnosti „Slovenčevega" vredništva, ktero je popolnoma vmestno dodalo svojo slano opazko, ne pa neslano, kakor m6ni „Zvonov možic od slame". Da se v „Zvonu" javno pripoznava, da je bil moj odgovor vsaj dostojen, to mi je vže nekolika uteha. — Naj se njegovemu „možicu" jaz izpov^m, da čitam sicer „Zvon", a ne tako zvesto kakor „Je-zičnika"; njemu se godi menda baš narobe. „Slove nec" (XII, 58) obeta, da prof. J. Marn hoče v Jezičniku samem — možic v „Zvonu" čita: v letošnjem — opravičiti svoje besede — možic: bode pojasnil vse, v čemer .so ga napačno utneli drugi itd. Je-li to zvesto? Prof. J. Marn ima morebiti v svojih namerah opisati „Slovensko Knjigo" tudi v dobah pred XVL vekom, in v tem istem „Jezičniku" se bodo pojasnovale dotične razmere; v letošnjem pa se opisuje XVIII. stoletje novoslovenske književnosti. Kakor je „možie od slame" zadel ob osebo prof. Fr. ^■iesthalerja in ob „vojščaka Slovenčevega", tako jo počenja tudi s slovenskimi pesniki, mrtvimi in živečimi, z njihovimi osebnostmi nepravedno, da — krivično! — Razumnik slavi dobro ali črti slabo stvar, osebe ni mu mar. — Njegove trditve so pa največ neresnične. In to, kar se je baje vršilo v preteklem ali v predpreteklem času, oponašati sedanjosti ter v krivdo prištevati ljudem, kteri pri „gorečih grmadah" njegovih niso mogli niti gasiti niti kuriti, je-li to pravedno, je-li to vestno? Prenevarno pa je, da „možic od slame" sam na pomoč kliče ogenj ter je sežgal (oj herostratično ?) celo literarno ostalino Rodoljuba Ledinskega! — Sreča je, da je vsa ohranjena, kakor je povedal „Slovenec" (XL 144. 1. 1883) in da le ni še dcrfo- . čeno, kako bi se spravila na dan. Skor bi nekaj večje pravice pripoznajo, zarad tega skupnost dežele ne bo prav nič v nevarnosti. Prepričan sem, da bi bila taka podružnica ne le edino v interesu Slovencev, temveč na korist celega dolenještirskega prebivalstva, ker bi potem ne bilo potreba za vsako malenkost v Gradec letati. Tako popotovanje je pa za Slovence tudi še jako težavno, ker ondi pridejo v čisto nemško mesto, v kterem jim je znano, da je tak prijatelj Slovencem, da celo dvojezične plakate zasramuje, ker se za svoj nemški značaj boji. To je vendar tako malostno stališče, da se moramo čuditi, kako da zamorejo razumni možje, ki sede v Graškem mestnem odboru, kaj tacega skleniti. Gradec je glavno mesto cele dežele, v kteri 400.000 Slovencev zraven 700.000 Nemcev živi, tako da ste dve petini prebivalcev slovenski. Tudi Gradcu moralo bi toraj na tem kaj ležeče biti, da ne bi se vedno tema dvema petinama prebivalstva po robu postavljal. Dokazal sem toraj, menim, da ta tretja točka „slovenskega društva Mariborskega" za napravo podružnice cesarskega namestništva nikakor ni ne državi, ne deželi nevarna. Tudi Vas lahko zagotovim, da bi se ta točka ne zahtevala tako odločno, ako bi ne bilo znano, kako da postopa namestništvo in deželni zastop se Slovenci. Želeti bi bilo, da namesto sedanjega deželnega zastopa stopi tak, ki se bo tudi na želje Slovencev oziral in ki ne gleda vedno le na to, kako bi ponemčeval Slovence. Tako dolgo, dokler bo po Gradci pihal tako sovražen veter, nam želje po napravi namestniške podružnice za dolenji Štajar ne bote zadušili. Slavni vladi bi pa priporočal, naj na to dela, da se bodo njeni uradniki službovajoči pri glavarstvih privadili slovenskega jezika, da se ne bo zopet kje kaka nesreča med narodom ponovila, kakor je bila lanska v Brežicah. Visoko vlado bi pa vsekako na to opozoril, da se tiste obljube o enakopravnosti vseh narodov, ki se tolikrat tukaj čujejo v državnem zboru, ne bodo razbijale na pragu cesarskega namestništva štajar-skega, temuč da tudi na Štajarju veljavne postanejo. Saj rad pripoznam, da je morda težko možu odpovedati se starim poročilom, po kterjh je bil leta in leta navezan na stranko, kteri so se še le pred malo leti izvili državni vajeti. Ali vzor, kterega zastopa visoka vlada, vzor ravnopravnosti, je tako tesno zvezan z obstankom Avstrije, da ga bo tudi tista osoba, ktera zastopa deželno vlado na Štajarskem, morala izvršiti. Nadjam se, da se bo slavna vlada na te želje z vso resnostjo ozirala in da bo svoj program narodne enakopravnosti konečno tudi na Štajarskem izvršila. (Pohvala na desni.) Ti'icai'8ka zveza. strahom se ozira borni poljedelec proti nebu, kjer se zbirajo črni oblaki in strela orje sive obla-čice. Boji se nevihte, ki mu lahko pokonča v kratki četrtinki ure sad trudapolnega dela. Tako se je bilo pooblačilo zadnja leta tudi politično obzorje. Politiki so ugibali, kje se bode za-žarilo nebo, narodi pa se bali žalostnih nasledkov njenemu sedanjemu lastniku svetovati, naj stvari, ki bi glede javne olike in verske nravnosti bile za na grmado — ako so v njej ktere —, pošlje „Zvono-vemu možicu", da jih otme svoji strasti. Pesnike otima in sodi Bog. Poezije njihove so last vsega naroda. Kakor „vojščaki Slovenčevi", tako jih čislam tudi jaz po njihovi vrednosti ter hočem ž njimi delovati po svoji moči na korist in slavo slovenskemu narodu. „Možie od slame" pa naj hvali Boga, da razumni in razsodni narod naš v tem oziru hodi pravi svoj pot! Koliko lepih reči se je ovrglo celo izvrstnim pisateljem, na pr. Kopitarju, Metelku itd.! — Je-li modro, sklicevati se na neprimeren vzgled o književnem slovenskem Kolumbu, ki pa izvirno še Metelkov ni? Kar se v „Zvonu" v istem sestavku: „Kdoje mojster in kdo — skaza" — piska še otožnega o naših protestantovskih pisateljih in celo o slovenskih Janzenistih, je tako ginljivo, da bi človek točil kar sokice, ko bi se ne bal, da se mu bode ves svet — smijal. Jezičnikov zvest čitatelj. krvave vojske. Ali potegnila je ledena burja, raz-podila črne oblake in narodi so se oddahnili, odkar obstoji tricarska zveza. — Toda skušnja uči, da take zveze trgajo le malo let; kajti nimajo prave podlage, ker ne slone na trdnih tleh spravljivosti, zakonitosti in teženj občinstva in narodnosti. Zlasti veljil to o zvezah, ktere snuje „železni" Bismarck. če obljubujejo narodom mir in spravo, čemu to pogubno tekmovanje v oboroževanji vojaških sil? Zakaj grabijo na kupe nevarno netivo, ktero lahko zažge mala iskrica, in vpepeljena so mesta in vasi? Kolikor časa so države oborožene od pete do temena, narodi ne morejo verjeti tem mirovnim zagotovilom. Ta zagotovila obstoje le v tem, da ena vlada zatrjuje drugi iz dobro premišljenih, samopridnih vzrokov mir in spravo, dokler — se ji ne ponudi priložnost, zgrabiti za meč. O tem nas poduči zgodovina zadnjih let. Moric Busch, književni strežaj Bismarckov, kakor ga imenujejo, piše v svoji najnovejši knjigi, da so Prusi želeli srečo Eusom v vojski proti Turčiji in pričakovali, da obišče ruski medved turškega bolnika v starodavnem Carigradu. Toda v Berolin-skem shodu je Bismarck Euse zelo opeharil. Zato, piše Busch, je vedno rastlo sovraštvo, in ruski časniki so napovedovali novo vojsko z receptom: Carigrad se mora priboriti v Berolinu. Tudi vlade se je polastila vedno ostreja nevolja. Slednjič je kazalo vse na to, da so merodajni krogi Petrograški resno mislili na vojsko proti Nemčiji. Priprave so se pričele. Ne daleč od zapadnih mej poljskih so se zbirala krdela ruskega konjištva. Knez Gorčakov je poizvedoval, bi li Francija hotela stopiti v zvezo proti Nemčiji. Tako M. Busch o položaji malo pred zvezo Avstrije z Nemčijo v okt. 1879. Zviti Bismarck je skušal hitro sporazumeti se z Avstrijo. To razjasni Busch pišoč: „Ker so se ruske grožnje nadaljevale, si knez Bismarck tega ni mogel drugače tolmačiti, kakor da so dogovori med Dunajem in Petrogradom ali že dovršeni ali se še pleto. To bojazen so opravičevali prijatelji Eusije na dvoru carja Franc Josipa, popotovanje Andrassijevo v Petrograd in mnoga druga opazovanja, in Bismarck ni šel nikakor brez skrbi v avgustu iz Kisingena v Gastein. Ko bi se bili namreč Busija in Avstrija zvezali proti Nemčiji, bil bi pristop Francije k tej zvezi le vprašanje časa. Bi li pa Anglija z Nemčijo držala, bilo je dvomno. — Tu — bila je nevarnost". Ko Bismarck v Gasteinu od Andrassija zve, da Avstrija še ni obljubila nobene zveze, hiti osebno na Dunaj, in storjena je bila avstrijsko - nemška zveza. Ko Gorčakov odstopi, pooblači se še temneje obzorje v vzhodu. Skobelev, čigar hitra smrt vzbuja mnogo dvomov, bil je duša sovražnikov Nemčije. Zvone nam še po ušesih njegovi navdušeni govori proti Nemcem. Euske posadke ob nemški meji postajale so vedno močneje. Nov strah navdajal je Bismarcka, ker Kalnoky, prej poslanik v Petrogradu, vodil je zunanjo avstrijsko politiko, in glasovi „re-vanche" vzdisfovali so se vedno močneji preko Eena. Po nemških listih dolžila se je Avstrija, da krha pogodbo. Od dne do dne bilo se je bati vojske med Eusijo in Nemčijo, v ktero bi bila tudi Avstrijo več ali manj vpletena. Do koncu preteklega leta je bila Evropa v vedni nevarnosti, in govorilo se je celo, da se bode nemški cesarjevič podal namesti v Španijo kot poveljnik na mejo Poljske. Še le ko Giers obišče Bismarcka v Varzinu, utihnil je vojni krik Eusija in Nemčija sklenili ste nekako separatno zvezo, in prejšnje dobrikanje Bismarckovo proti Avstriji se je ohladilo. Toraj Avstrije več ne potrebujete? Ali naj ta zopet doživi žalostne nasledke tricarske nekdanje zveze, kakor I. 1866? — Iz tega razvidimo, koliko je verovati Bis-marcku, oziroma Nemcem. Tu se nam vsiljuje misel, da se vrše skrivne kombinacije v glavi Bismarckovi o Turčiji, saj tako tolmačijo one besede: ^Državni kancler je baje določil meje delovanju srednje-evropskih držav in Eusije." Te besede si moramo v sedanjih okoliščinah razlagati le „o delovanju proti Turčiji". To misel potrjujejo besede „K6l. Ztg.": Nemčija je sprevidela ... da vsaka zveza Eusije z Avstrijo, ki bi merila na slabenje in škodo Turčije, zadeva zelo tudi koristi Nemčije." Če se namreč Avstrija in Eusija sporazumeta glede delitve Turčije, potem ponehajo tudi večinoma mogoče mržnje med tema državama in imate proste roke proti Nemčiji. Zato tudi razumemo, zakaj se Bismarck toliko poteguje za Turčijo. Ali Eusija težko gleda, da imajo Angleži hote ali nehote Egipt v svoji oblasti, in odškodovali so se za to v Aziji, osvojivši si Merv. Tukaj segajo Eusi le proti Angliji, kar je Nemčiji in Turčiji zelo ljubo, ker s tem le Angležem enkrat lahko kljubujejo ob Bosporu. Vendar Turčija razpada in mora razpasti, toraj nastane vprašanje: Čegavo naj bode sedanje turško ozemlje? Car Nikolaj, čigar politika je ruskemu dvoru tradicionelna, rekel je nekemu angleškemu poslaniku: „Nočem trpeti, da bi Eusi stalno zasedli Carigrad. Ker sem pa to rekel, dostavim še: Carigrad ne sme nikdar priti v oblast angleško ali francosko, ali sploh kacega mogočnega naroda." Toraj kdo naj bi bil dedič Turčije? Nekak odgovor na to prinesla je Bismarckova „Allg. Ztg." 5. marca t. 1.: „Tri velevlasti (Avstrya, Eusija, Nemčija) naj ne pripuste v starem Iliriku, Levanti in Mali Aziji nobenega političnega ali kupčijskega privilegija. Kdorkoli bo dobil enkrat Carigrad . . . ., pod oblastjo bo treh kontinentalnih velesil. Kdor se jim pridruži, imeti mora čiste roke in misli, drugače ne." Vidimo toraj, kako na slabi podlagi je tricarska zveza, sedaj ko v toliki meri odločuje vprašanje narodnosti. Bolgari onstran Balkana otresti se hočejo na vsak način turškega jarma, ter se združiti s svojimi severnimi brati v kneževini. To se bode prej ali slej tudi zgodilo. Sultanu toraj ostane v Evropi le še Carigrad z okolico, ki pa bode v kratkem času jabelko ovade evropskih držav in skoraj gotovo preobrazilo lice stari Evropi. H-t-b-r. Politični pregled. v Ljubljani, 5. aprila. Notranje dežele. Zimsko zasedanje državnega zbora je končano in lahko rečemo, da je z njim vred tudi naj-poglavitneje delovanje {dovršeno, če tudi bodo poslanci še po veliki noči morda ceI6 do Kresa skupaj sedeli. Peto leto že se vračajo nazaj iz Dunaja po pirhe in kakor stvar kaže bodo tudi še v šestič, to je, drugo leto prišli, če tudi so jim nemške novine že zdavno razpust državnega zbora prerokovale. Ees takoj iz začetka so si nemški liberalci že leta 1879, ko se je sedanji državni zbor začel, na uho šepetali, če jih je pa ravno kdo poslušati hotel, so pa tudi na ves glas trobili, da državni zbor še svojega prvega zasedanja ne bo skončal, da se grof Taaffe na svojem stolu ogrel ne bo in več enacega. Na to so pa leta in leta minule, grof Taaffe je ostal, kar je bil, državnozborska samoupravna ve-večina je še danes ravno taka, kakor je bila leta 1879, kar se tiče njenega trdnega stališča, pač pak veliko bolj izkušena, kar se tiče nasprotnikov svojih, opozicije. Še do letos bili so med samoupravci poslanci, ki so mislili, da bo s časoma morda vendar le mogoče kako pošteno spravo med nemškim in slovanskim življem doseči in celo Mladočeh Gregr je to nado v svojem govoru na sv. Pavla dan javno izrekel v državnem zboru. Od kar so bile pa pravde o Wurmbrandovem, Herbstovem in Eussovem predlogu končane, lahko rečemo, da ga nima samoupravna stranka več moža, ki bi se še kakega sporazumljenja med nami in našimi nasprotniki na-djal. Popred se bo Sava obrnila od Belegagrada proti Triglavu, kakor pa bo zagrizen in samopašen Nemec podal enakopravnemu Slovanu roko. — Da se je pa samoupravna večina toliko let ohranila in se bo tudi še poslednje leto, jamči nam njena solidarnost in ta je, ki jo močno dela; ona jo bo tudi ohranila. Eazpust Franke trgovinske »homice napravil je v Izraelu več krika, kakor ga pa vsa stvar zasluži. „N. Fr. Presse" toži, da^se bo zbornica le zarad tega razpustila, da se bo Čehom lahko več mandatov za državni zbor pripravilo. ^Deutsche Zeitung" vsedla se je pa na razvaline svojega zračnega grada in javka, da so je vlada odločno proti nemškim pemcem obrnila in domovina mora jim jako pri srcu biti, ako bodo nemško-česki poslanci po razpuščenji trgovinske zbornice še dalje ostali v državnem zboru. Vse je le od časa odvisno, da se bodo še planinske dežele in pa Dunaj odločile za odstranitev iz državnega zbora in takoj bode vsa levica izostala, kar bi se bilo že zdavnej zgodijo, ako bi se bili levičarji hoteli ravnati po želji svojih severopemskih volilcev. Nove volitve za tiste del&elne zbore, kterim se letos postavodajalna doba izteče, vrfile se bodo, kakor ^Presse" poroča, meseca junija. Deželni zbori se bodo pa še v teku tega meseca razpustili. Nemški časniki in vsim na čelu pa nBohemia" že sami priznavajo, da je bila novica o minister- ski krizi, t. j. o Taaffejeveiifj porazu in o Wid-manorem ali Coroninijevem nastopu bosa. Saj je tudi večina listov niso za resno smatrali, in nemško-liberalna opozicija čisto nič na to ne misli, da bi Taaffeju stol spodbila, najmanj pa iz tega vzroka, da bi sama zopet na krmilo prišla. Tako misli* „Bohemia", ki mora nas Slovane za jako kratkovidne in lahkoverne imeti, ako nam prisoja, da ji bomo kaj tako bedastega vrjeli. Kaj da bi Widmanoyo ministerstvo za nas pomenilo, pač dobro vemo, kajti še so nam dobro v spominu dnevi, ko je on še med nami bival in o tistih se ravno ne more reči, da bi bili kdo ve kako srečni za nas in za naš narod. Tudi Taaffejeva vlada nam ni čudežev dala, da, še tega nam ni storila, kar smo po pravici od nje pričakovali, vendar pa je razloček toliki med 'VVidma-nom in TaaiFejem glede nas in naše bodočnosti, da si z Widmanom sploh več v dotiko ne želimo. Vest o odstopu vojnega ministra gvofa Bylandta je bila popolnoma zlagana. Iz Dunaja poroča se, da v najvišjih vojaških krogih o kakem spremenu pri vojnem ministerstvu ni čisto nič znanega. Novico so raztrosili ljudje, ki jim je na tem ležeče, da čem več tem bolje novic naberejo, če tudi jih morajo včasih (že takoj drugo jutro), kot neresnične preklicavati in to so poročevalci novic pri večjih časnikih, ki so od vrste plačani in zato pa la-žejo za denar. Vnanje držare. Bismark Jeomeclijo dela. Nedavno smo poročali, da misli vsled slabotnega zdravja odložiti nekaj državnih opravil in sicer tistih, ktere so v zvezi s pruskim ministerstvom zunanjih zadev, kte-remu se misli tudi popolnoma odpovedati. Osobe, ki so ga imele sedaj v državnem zboru čast videti, pravijo, da še nikdar tako zdrav in trden ni bil, kakor je ravno sedaj, toraj zarad zdravja se menda ne bo odpovedoval. Ako se pa ozremo na njegovo poslovanje v suknji pruskega zunanjega ministra, pokaže se na prvi pogled, da je imel ondi tako malo opraviti, da se je k večem enkrat v letu v pruskem deželnem zboru pokazal. Ako mu je res na tem ležeče, da si oddahne, da bo kaj vredno, pusti naj kulturni boj s katoliško cerkvijo. Ta mu prizadeva posla in opravka čez glavo, in to je tisti črv, ki ga tu pa tam grize. Tukaj bi moral Bismark odložiti svoje breme. Ali njemu ni za oddihljej, temveč stvar je taka-le: Volitve bodo imeli letos v državni zbor. Da ne bo imel zarad povsod sovraženih majevih postav prehude opozicije, odpovedal se bo pruskmu zunanjemu ministerstvu, ter se bo tako navidezno tudi vsi odgovornosti glede majevih postav odtegnil. To le je, kar Bismarka boli in nič druzega ne in prav iz tega vzroka se tudi ni še tako hitro nadjati sprave s katoliško cerkvijo. Sploh je na spravo poprej jako malo upanja, kakor še le tedaj, ko bodo Bi-.marka samega spravili. zboru vršile obravnave o namerovanem osnovanju poštne hranilnice, je pokojni Herman v dotičnem odseku omenjal, da bode ta zavod ljudstvo sicer zelo nagibal k varčnosti, ali sesal bode peneze po deželi ter jih centralizoval na Dunaji, a kraji in občine, od koder bo denar zahajal v avstrijsko prestolnico, od nove naprave ne bodo imeli nikakoršnega dobička. Razodevala se je potem želja, naj bi poštna hranilnica zbrani denar tudi izposojevala, in če se dopisnik dobro spominja, je po časnikih bilo brati, da je vlada obljubila, da bo vprašanje zrelo premiš-jevala. Kako bi se denar, ki ga nabere poštna hranilnica, naj spravljal zopet med ljudstvo, gled6 tega najdemo v najnovejši številki lista nZadruga" prak-lično misel, ako piše, „da bi poštno-hranilnična centralna blagajna posojilnicam dajala na razpolago kredit vrednega kupa, ne više kakor po S^/o do 4%-nem obrestovanji". V tem smislu je tudi načelstvo „ zveze slovenskih posojilnic" državnemu zboru vložilo posebno peticijo, v kteri se omenjena zadeva podpira s sledečim razlogom: „Posojilnice zamorejo svoj pravi namen, namreč dajati posojila za male obresti, iz-polnovati le takrat, ako imajo same po ceni denar v rokah. Samo ob sebi se toraj razume, da bi jako koristno bilo določiti, naj posojilnice od centralne poštno-hranilne blagajnice dobivajo kredit, ker potem jim ne bi bilo treba iskati odprtega kredita za 5, 6, celo 7 do S^/o, in bi zamogle dajati posojila za prav nizke obresti. To pa bi povspeševalo poljedelstvo in obrtništvo, krepilo davčno moč državljanov in s tem državo samo". „Zadruga" pravi, da je prošnja, dobivati denar iz centralne blagajne poštnih hranilnic po nizkem obrestovanji v podporo posojilnicam opravičena obzirom na posebne finančne razmere. Izvirni dopisi. Iz Polja, 4. aprila. (FoSar) in sicer dvojni se je iz naše okolice videl ta teden in obakrati gojzdni. V torek dopoldne je pri „Starem gradu" pri „Pod-gradu", župnije Dolske neki mlad fant po že kaki nepripravnosti zanetil suho travo in listje v hosti, kjer se je baje precej veliko hoste bolj ali manj spridilo. V četrtek popoldan je pa železnična mašina na Lazih zažgala hosto in veliko škode je oni ogenj provzročil. Tako je bilo: Tovorni vlak št. 196, ki pride v Ljubljano navadno o kakih V«^ popoldne in ki po kolodvorih zanj pripravljeno blago pobira je imel isti dan kake 2 uri zamude; okoli 4 popoldne ima odriniti iz Lazov; postaja Laze leži tik ob hribu, ki je lastnina železnične družbe. Trave in listja ter druge enake drobnjave je ondi veliko in pri tem toplem vremenu je vse prav suho; hlapon drdra po svoji poti in si z ognjem dobro prigreva kar iz dimnika iskra pade na to suhljad; na pripraven prostor pade in urno vname se suha in drobna travica; nekoliko je pritiskal jug in ta veter je ogenj močno vnel in razširil kar v naglici. Brzo se je poročalo o tem ognji po okolici, kjer so delali železniški delavci na želeničnem tiru; vsi so hiteli taka k ognju in nabralo se jih je z drugim ljudstvom skupaj kakih 100 gasilcev. Okoli 8. ure zvečer so delo toliko dovršili, da se ni bilo bati daljne nesreče ; in 12 mož je moralo vso noč ondi čuvati po povelji sekcijskega inženirja, ki je z nagličem prihite na kraj ognja. Ogenj segel je do vrha hriba in je pokončal, kakor se poroča do kakih 6 oralov gojzda škoda, se v^ da je velika, ki je pa tukaj zadela železnično družbo, kot lastnico onega hriba. Ogen, je bil velik in na široko razpostavljen in slutili smo takoj, da bi utegnil biti kaki gojzdni požar in res! — bil je, Z Dobrne, 4. aprila. (Posojilnice in poštna hranilnica.) Ko so se o svojem času v državnem Domače novice. {Telegram z Dunaja) na zadnji strani poroča nam imenovanje c. kr. okrajnega sodnika v Velikih Lašičah, g. Josipa Martinjaka, sodnijskim sovet-nikom pri c. kr. okrožni sodniji Novomeški. Iz srca častitamo vrlemu rodoljubu k odličnemu napredovanji in to tem več, ker so dandanes c. k. sodnijski in sploh drugi sovetniki še jako bele vrane, ki bi bili za jedno tudi zavedni narodnjaci! Še mnogo let! (JVa znanje.) „Bazne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela Koseskiga", finančnega svetovalca, ktera je v 200 zvezkih s sliko njegovo na svetlo dala in založila — a od pesnika rokopis prejela brez vsaktere nagrade— Matica Slovenska v Ljubljani 1. 1870 v 8. str. 690 — so pošle tako, da se v Matičnem arhivu hrani le še samo j eden iztisek! (Vsrednjih šolah) se velikonočne počitnice prično veliki teden v sredo ali v torek na večer, jenjajopa že velikonočno sredo zjutraj, kedar se zopet prične šola. Pač bi bilo primernejše in vsem vgodnejše, ko bi se učilo, če že mora biti, veliko sredo, prosto dalo pa velikonočno! {Za župnika v Kočevji) je patronu priporočen čast. g. Josip Krese, doslej župnik v Strugah. {FritoHeb) bilo je danes slišati povsod po mestu. Vsakdo je tožil in to z nekako zadovoljnostjo, kako da mu je — vroče! In res vsaka površna suknja bila je po kosilu odveč, komur je bila ravno zlata priložnost, da jo je zamogel nekoliko na prosto po-iarati. Takaga cvetnega tedna ni že bilo kmalo, kakor ga imamo letos. Zemlje matere odeja vsa v pisanem cvetji od dne do dne bogatej gospej enako spreminja svoje pisano krilo, v zlati solnčni luči po zelenečih vrhovih in režečih rogovilah pa ljubi ptiči žive svoje svatovske melodije prepevajo. Bog daj, da bi kak poznejši mraz ne vničil toliko bogato zastavljenega mladega življenja. Popotnik, ki se je te dni vrnil iz Celjske okolice, pravil nam je, da je ondi naletel že na zeleno bukovje, iz kterega se jo kukavica glasila. {leseljevalce v Bosno) opozorujemo v njihovem lastnem interesu, da naj se še pred selitvijo preskrbe z nakupom potrebnega zem^išča, kamor se že mislijo naseliti in pa tudi precejšna svotica denarja mora na strani biti za napravo prvega najpotrebni-šega orodja, ki se za kmetijo potrebuje. Marsikdo, ii se je kar slepo tje doli selil, prišel je ob vse in ha beraško palico. Toraj tudi za izselovanje v Bosno potrebuje se prvič denarja, drugič denarja in tretjič zopet denarja. {Trgovinska in obrtna zbornica.) (Dalje in konec.) VIII. G. Janez Knez poroča o prošnji mesarjev iz Kranja, naj bi trgovinska in obrtna zbornica nasvetovala, naj bi se pravica mestne občine določevati mesu ceno preklicala, ali da bi ona vsaj na to delala, da bi bila mestna tarifa tako visoka, kakor je v Loki, Tržiči in Eadoliei. Prositelji vte-meljujejo prošnjo s tem, da se pri določevanji mestne tarife za meso ne uvažajo vsi oni vzroki, kteri bi morali biti merodajni. V Kranji velja meseca marca t. 1. 1 kilo mesa brez priklade 44 kr., v tem ko mu je v Loki nastavljena tarifa na 46 kr., v Tržiči in Eadoliei na 48 kr. Mesarji teh krajev kupujejo klavno živino na sejmnih v Kranji, in tedaj ravno tam, kakor mesarji iz Kranja. Ker ravno za toliko klavno živino kupijo in tudi kož in gnoja dražje ne prodajajo kakor mesarji v Kranji, bi morala biti cena v vseh teh krajih jednaka. Mesarji iz omenjenih okrajev lahko živino draže plačajo, ker imajo višo mestno tarifo, vsled tega pa morajo tudi Kranjski mesarji ravno tako drago živino kupovati. Dokler so politična oblastva določevala tarife, so bile te za Loko in Kianj jednake, za Tržič in Eadolico pa za jeden krajcar boljši kup pri vsakem funtu. Takrat pa še ni bilo živinskih sejmnjev v Kranji in je bila tudi živina boljši kup, ker niso tudi kupci toliko živine iz Kranjske odpeljali, kakor zdaj. Cena mesu se je v teku desetih let le za pet krajcarjev povišala, in če se prevdari, koliko dražji je zdaj živina, kakor je bila pred 10 leti, trdijo prositelji, da mestni odbor Kranjski ne določuje zdanjim razmeram primerne cene, vsled tega tudi nimajo pri svoji obrti nobenega dobička in če se to ne pre-drugači, morali bodo mesarsko obrt popustiti. Odsek je mnenja, da bi glede na skušnje, ktere je občinstvo v več krajih na Kranjskem napravilo, bilo umestno, ko bi se mestna tarifa tudi v Kranji opustila in bi se mesarjem pripustilo, tarifo za meso določiti, pa le s tem pogojem, da bi moral vsak tarifo na očividnem kraji pri svoji prodajalnici napisano imeti. To bi občinstvu v Kranji po mnenji odseka ne moglo škodovati, ker je tam več mesarjev. Občina ima pa po § 51 obrtne postave od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 tudi pravico, predlagati, naj-večinske ali maksimalne tarife, ktere vstanovlja z ozirom na dejanstvene razmere politično - deželno oblastvo, ko je prej v tej stvari vprašalo trgovinsko in obrtno zbornico. Z ozirom na to predlaga odsek: 0. k. deželna vladi se nasvetuje, naj bi se nasvetovalo visokemu C. k ministerstvu za notranje stvari, da bi preklicalo postavljanje cene za meso v Kranji. G. Ferd. Sajovic ugovarja utemeljevanju pro-siteljev, ter pravi tudi, da je po neki stari pogodbi cena mesu v Loki 2 kr. viša, kakor Kranji. Na ceno v Radolici se ne more ozirati, ker tam se cena zelo spreminja. Konečno pa predlaga, da bi se nasvetovalo samo za tri mesece postavljanje cene preklicati. G. Otom. Bamberg opozoruje na že omenjene maksimalne tarife. G. Vaso Petričič podpira predlog g. Sajovica in omenja, da mesta, v kterihse je postavljanje tarife za meso preklicalo, nimajo ravno ugodnih skušenj, ampak le visoke tarife, in jednako skušnjo bodo najbrže tudi v Kranji napravili. G. Peterca meni, da bi meso v Kranji moralo vsaj to ceno imeti, kakor v Loki, ker tudi ti na semnjih v Kranji kupujejo živino. G. Sajovic odgovarja, da Kranjski mesarji pokupijo na semnjih le ono živino, ktera ostane in jo dobe tedaj boljši kup. G. Sajovic in g. Knez priporočata svoje predloge in pri glasovanji se sprejme Sajovičev predlog z večino glasov. IX. G. Luckmann predlaga, naj se poročila o sejah obširneje vsaj v 14 dneh po seji razglašajo in odseki vsak mesec najmanj jedenkrat v sejo skličejo. Zbornica sprejme ta predloga. Razne reči. — Nesreča. Pretekli ponedeljek popoldan peljala sta se iz Št. Vida nad Ljubljano, od pogreba č. g. Kraljiča, ki je bil dopoludne slovesno pokopan, Šmartenski župnik č. g. Anton Namre in ondi v pokoji živeči Brezoviški župnik Tržaške škofije č. g. Tomaž Keber. V Vižmarskem klancu se zverneta, padla sta oba iz voza. č. g. Keber odšel je menda s samim strahom, a č. g. župnik Niimre je precej skupil. Leži zdaj boiau v postelji iii ne more nič vstati. Bolečine čuti notranje, ker se jo močno pretresel, kajti zunaj baje ni poznati kakega poškodovanja. Pred kratkim je neki pisal župnik nekemu prijatelju, da je močno potrt zarad snirti največega prijatelja, g. KraSovica, r. župnika v Smartnem pri Kranji, in zdaj je častitljivega starčka še nesreča zadela, da je še po telesu liudo potrt. — Dne 30. marca jo, kakor.se nam poroča, nagle smrti umrl č. g. J. Urbas, župnik pri sv. Marjeti ob Pesnici; na dan svoje smrti še je fara-uom pri večernicah razlagal krščanski nauk. Kapla,-noval je nekdaj mnogo let pri sv. Jurju ob Sčavnici. Naj v miru počiva! — V P ulj i izdelujejo novo oklopnico „cesar-jevič Eudolf-', ki bo v dveh letih dodelana. 3. t. m. prišlo jo tjekaj 200 delavcev iz Nemškega. Telei»raiiii. Dunaj, o. aprila. Sodnik v Vel. Laščah, Martinak, postal je svetovalec Novomeške kre-sijske sodnije. Budapešt, 5. aprila. Dolenje-avstrijsko deželno namestništvo izdalo je včeraj odlok, pod kterimi pogoji da se sme iz Požmia na Dunaj pitana živina goniti. Zaradi tega zbrala se je liberalna stranka v Budapeštu na posvetovanje ter so ob enem trgovinskega ministra vprašali, kaj on o tem misli. ]\rinister je odgovoril, da je že dotične korake napravil, ki so se nm potrebni zdeli. Budapešt, 5. aprila. Poslanci Apponyi, Falk in JJoič interpelirali so v zbornici poslancev vlado glede prepovedi dolenje-avstrij-ske vlade pri uvaževanji živine iz Požuna na Dunaj. Budapešt, 5. aprila. Osem sodeležnikov, ki so bili pri Izeberških izgredih sokrivi, obsodila je sodnija po deset let hude ječe; pet osob pa po tri leta, zopet pet drugih po eno leto in šest pa po šest mesecev hude ječe. Vse druge pa po tri mesece zapora. Halifax, 5. aprila. Parnik „Daniel Stein-man- se 124 osobami na potu iz Antverpna v Novi Jork potopil se je pri Sambru. Le pet osob se je do sedaj rešilo. Umrli so: 4. aprila. Ana .Jarc, tovarniškega paznika hM, -5'2 mes. Tržaška cesta št. 19, otrpnjenje pljuJ. Tuj C i. 3. aprila. Pri Slonu: .Josip -Jare, oskrbnik kn. škof. grajščine, iz Gorenjega Grada. - - .losip Trautmann. kupec, iz Gradca. — L. Rnžie, kupec, iz Keke. — Maks Stepisclmegg, zemljomeree, Port Opus. Pri Malici: Bomb, kupec, iz Monakova. — ■';5aron Siolti, C. k. major, z Dunaja. — Kari Findeis. c. k. vradnik, s soprogo, z Dunaja. — Hassbauer. Kumpf. Schirtlof in Gerber, kupci, z Dunaja. — .Josip \Vasingor, iz WaidIiofena. Dunajska borza. 4. aprila. ICO gld. •200 gld. Papirna renta po 100 gld. Sreberna ,, ., ., ., . 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% ., ., „ papirna renta .5% Kreditne akcije Akcije anglo-avstr. banke „ avstr.-ogcrske banke „ I>iinderbanke..... „ avst.-oger. Ijioyda v Tr.stu „ državne železnice . . . . „ Trainway-društva velj. 170 gl. . državne srečke iz 1. 18-54 . 2.50 gl. „ ., 1860 . .500',, 1864 . . 100 „ 1864 . . 50 ., . . . 100 „ • ■'iO „ . . . 10 „ Državne srečke iz Kreditne srečke Ljubljanske srečke . Eudoifove srečke . Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice ., ,, Ferdinandove sev. ,, .5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. London ..... Srebro ..... Ces. cekini..... Francoski napoleond. . Nemške marke .... 79 gl. 70 80 „ 85 101 „ 35 95 „ 40 121 „ 85 91 „ 05 88 „ 45 316 „ 75 117 „ 20 846 ., -115 „ 50 568 „ - 317 „ 70 211 „ 25 123 „ 75 136 „ 75 171 „ 25 171 „ 25 174 „ 25 23 „ - 19 „ 50 108 , - 100 „ 50 104 „ 50 121 „ 35 1 " 69 9 „ 60' 59 „ 25 kr Naznanilo. (2) X()v lil iieraliljon HARMONIUM r. preč. gosp. Silvestra Keše-ta je na prodaj. ; Veljal je JJ25 gld.; sedanja cena se izve pri (^2) vrodništvu „Slovenca". Šolsko sestro v Eepnjah sprejmejo po veliki noči proti primernemu plačilu v stanovanje in na hrano nekoliko deklic, ki žele tamošnjo dekliško šolo obiskovati. Ina T Mtal P ima v zalogi izvrstno pivo v sodčekih in butelijah. Priporoča se vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z zdravo pijačo postreči. (8) Postrežba je iiatančiia in po ceni. Senožeče pošta Postojna. 1'odpisani priporoča svojo Knloj^o bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor TsMiie Unie za psiie posebno pa: esiiilciiono liikc (LodenMte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali teninoi-^ijave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali teniuozele.iie itd., po ii ^Irt. Iti-.; ti-de lclol>iil kr.; lilol>Mlio xft 'arožila s poštnini povzetjem se točno izvršujejo. Imamo jo!! Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti loniailo za o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mostu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnik je porok za brezpogojen Tspeli. (24) Steklenica velja 2 gld. a. v. Edina prava se dobi pri izumniku dr. )1. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, ^amor je treba denar predposlati. Najboljša zanesljivo kaljiva kakor domaČa, nemška (Luzerner) detelja, vsake vrste trava, velikanska pesa, pravi ribniški krompir in llžol priporoča po najnižji ceni imM laoooooooo^ Izvrstni meti (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti (18) gotovi plači pri oRo^iiiAv-11 »oiiEJre-u, svečarji v Ljubljani. 'eriSek & Nekrep, trgovina z železnino v I4ul)ljani, mestni trg št. 10 jiriporočata stalno, dobro izbrano zalogo iin jl>oli-IcmotijKUi^ffti in ]>ol'ilii{.-o, t^oKnl-iiiol^jtiil£i «ia--v-e« (ffilJw); dalje »iiio in Icovan.i«, stavl>o, — vse to po najnižjih oenali v zalogi in po iinanjeni naročilu, ki so vsako naglo in natančno izvršuje. (8) •J. pl. 'X'i*iilioez;y, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpo.šilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec. kteriin se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: inankanje slasti pri jedi, slab želodec, ui-ilk, vetrove, koliko, zlatenico, blJuTiinje, grlavobSl, kr6 v že odcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., i tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 glod. Svai'ilo! Opozarjamo, da so tiste istinlte Ma-rijaeeljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Jlestnem trgu Trnk(}czy-jn. Razpošiljava se le rpBie, .Stl;iifjmarff. mmrimm TKmm NUR ECHT BEi APOTHEKERTRNKOCZV LAIBACH t STliCK 20. v LjuMjani pri J. pl. jeden tucat. CTst zoper po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper j>ro-lin ter recmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču'* z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. I f Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžo več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeb, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem jtriznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot Izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčniSo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Juff, (3) posestnik v Šmarji p. Celji. Plaiiisla UMI sin itr* izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. .56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini sc nahajajoči soki in siropi. Poniuliljevo (»orscli) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 00 kr. Salicililil listna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, t;, le. priv., ne smele bi se v nijednem gos lodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah si 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Izvrstna homeopatična ^dravila se pri nas zmirom frisne dobivajo. Naročila iz dežele izvrši se takoj V lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.