Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) v sloTstvu slovenskem. XVIII. Dr. Lovro Toman naznani v Novicah 1857 1. 89, da so 1. 1849 že nekteri rodoljubi iz gorenske strani sklenili dostojno obhajati stoletni rojstni dan Vodnikov, ter nasvetuje ondi, naj se postavi mu iz kamna vreden spominek morda na rojstnem kraju njegovem in naj se v ta namen nabirajo pripomočki; dr. E. H. Costa pa spregovori najprej v Zgodovinskem Društvu, potem v Novicah 1. 90, da je sklenil do Vodnikovega rojstnega dneva 3. febr. 1858 spraviti na svetlo bukve (Album) po vseh domačih slovstvenih in učenih možeh, ki naj mu pomagajo, da se z zedinjenimi močmi Vodniku postavi tudi duševen spominek. In koj se oglasi Hicinger 1. 97, češ: Poglavitni spominek Vodnikove stoletnice naj bode »nova, zlepšana, popravljena in pomnožena izdaja Vodnikovih pesem". Da je pravo zadel s tem nasvetom, poterdili so mu poleg vredništva mnogi drugi želeči, raj. knjižničar M. Kastelic, kteri je v rokopisu imel Vodnikove pesmi v lasti, ali pa P. Hicinger sam pripravi jih res na svetlobo. — L. 1858 spregovori Hicinger vnovič 0 izdaji Vodnikovih pesem št. 6 in 7 vzlasti o oblikah, v kterih naj se natisnejo. — Velike slovesnosti so se obhajale o stoletnici sami in postavil se je po Tomanovem nasvetu v rojstni hiši pri Žibertu Vodniku spominek kamniten; slovstveni po nasvetu Costovem se je sicer zakasnil. toda 1. 1859 prikazal tim krasnejši, in v njem je str. 23—30 spisal Peter Hicinger Pregled Vodnikovib pesem res izverstno, ter na 18* koncu pristavil besede: ,,Nova bolj natančna izdaja Vodnikovih pesem, ki se pripravlja, bo mojstra slovenskih pesnikov zamogla pokazati bolj popolnoma v njegovi pravi podobi". — V Novicah pa je 1. 25, 26 precej obširno popisal Vodnikov spominek — V odnik - Albuin. Na svitlo dal dr. E. H. Costa. — BPokazal se je na beli dan lep in vreden spominek za našega slavnega Vodnika; lep zares po unanji obliki in znotranjem obsežku, in ravno ker je slovstven, vreden posebno za moža, ki je obudil in oživil naše slovstvo. Izdajatelj teh bukev je sicer z njimi tudi sara sebi postavil znamenje svoje vneme za doraače slovstvo in svoje umnosti o zbiranji razdrobljenih moči v eno dragoceno delo. Besedo reči o tem spomeniku, kaj, če se prederznem? Veseli tak spominek vsacega iskrenega prijatla naše domovine. Kaže se namreč iz vsega dela, koliko spoštovavcov ima slavni Vodnik, mož bogat z zaslugami za domovino, in sicer spoštovavcov, bodi si po tem, da so v bukve pisali, bodi si po tem, da so se za-nje naročili. Kaže se pa tudi, koliko je literarnih moči, ki Vodnika nasledujejo ali zaraorejo nasledovati na poti, ktero je on odperl, in po kteri je sam po junaško stopal". Popisavši obsežek posebej pravi naposled: BTo vse tedaj obsega-Vodnikov spomenik, natisnjen v čveterki na 268 straneh. Da je obsežek obilen, lep ln slavnega moža vreden, se kaže iz popisa sostavkov zadosti; — da ni ravno vse izverstno, nektero (pa malo je takega) celo brez vse slovstvine vrednosti, ne krati slave Vodnikovega spomenika. Kdor se pervaku našega slovstva ni mogel pokloniti v dragoceni suknji, se mu je poklonil v borni jopi — gnala pa je vsakega serčna želja, pokazati svetu, da čisla moža, čigar inie v zlatih bukvah domovine naše v perri versti stoji. 86 pisateljev šteje Bspomenik" — čez 1000 pa naročnikov — pač lepa množica na vsako stran! Hvala g. izdajatelju za početje njegovo!" — Še neki Vodnikov spominek naznanja Hicinger v Nov. 1860 št. 7 iz nemškega BSternkalender", kjer mu ga je postavil vrednik njegov, znani in učeni dr. Brunner. Bil je le-ta o binkoštih 1. 1859 v Postojni, kjer mu podarijo Costov BVodnik-Albuma in po njem popiše prav mikavno našega Vodnika v posebnem sostavku z napisom: BWer war denn dieser Vodnik? Eine Fahrt in's Krainerland". 7) Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine — je 1. 1858 v Ljubljani posebej natisnjena knjižica 8° str. 15, ktero je založil Giontini, spisal pa P. Hicinger. P. Emanuel Podvinski je bil menih frančiškanskega reda, učenik na Novomeški, potem na Karlovški gimnaziji, ki se je poskušal v slovenskem pesništvu. nNektere tistih pesem so mi prišle pred več leti v roke; podam jih Novicam, da se ne pozabijo, in da morebiti kdo še kaj več oznani od tega pesnika", piše Hicinger 1. 1858 št. 13, kjer je pod naslovom Pesmi E. Emanuela Podvinskega natisnjena njegova »Zgimba«. V imenovanem tečaju se razun teh nahajajo še mnogi Hicingerjevi po obsežku in po obliki dokaj doveršeni spisi, na pr. 1. 3, 4 ^Krajnska zernlja, kakošna je v zemljoslovnem ali geologičnetn oziru, vzlasti po preiskavab ces. geologa dr. Lipolda 1. 1856. — L. 8 popraša Cigale, kako s« prav slovenski zove RLavanter Bisthum", in koj 1. 10 odgovarja Podlipski z drugimi vred, pa 1. 15: Še nekoliko o vprašanju v 8. listu: ali labodska, lavantska ali lavantinska? L. 18 — 23 obravnava Jezikoslovne in zgodovinske reči v teh le razdelkih: 1. Prihod novih slovenskih rodov v naše kraje, nekoliko po IV. Kukuljevičevem Arkivu za povjestnicu jugoslavensku; 2. Cakovci med jadranskim morjem in Savo; 3. Starost pismenosti glagolske; 4. Krajna in Krajnski nadškof Andrej; 5. Stridon, rojstni kraj sv. Hieronima. — Klasičen dokaz, da stari Panonci niso bili ne Celti ne Gennani, ampak Sloveni 1. 24 z ozirom na pervi omenjeni razdelek in dotične razprave Terstenjakove o slovenščini starih Noričanov in Panoncev. — Prej že 1. 19 poprašuje: Kako se bo novi ilenar imenoval po slovensko? — 1. 21 sporoča, da — Bčele se dajo v zemlji ohraniti čez zimo; — 1. 43 pa piše ,,Nekoliko od mer in teht". Slovenščina je bila Podlipskemu jako draga, in sad njegovib tedanjih preiskovanj so bili Zgledi slovenščine iz 16. stoletja, med kterirai je 1. 27 natisniti dal a) pesem ,,Zoper Turka" iz katekizma, ki ga je po novoverskem Primožu Truberju izdal Juri Dalmatin 1. 1584, z nekteriuii opombami, da vsakemu — protestantu in katoličanu — o slovenskih bukvah in narodnib pesmih — daj se pravo; b) ,Izgled prisege za spreobernjence", ki se iz dni, ko se je 1. 1600 po volji nadvojvoda Ferdinanda imelo zatreti vse novoverstvo po Štajerskem, Koroškem in Krajnskein, nahaja med rokopisi semeniškega arkiva v Ljubljani. — Pristavek k spominkom slovenščine iz 16. stoletja 1. 31 razlaga glede na Valvazorja pervi sled novoverskih poskušenj na Slovenskein posebno po naznanilih Tomaža Krčna. — L. 32, 34 pa Tudi nekaj iz slovenskega basnoslovja in sicer BPripoved od Pavčka. Divji in povodni možovi. Izdane gospodičine in druge basni". BNapake slovenskega pisanja" je 1. 1—28 razkazoval Fr. Levstik t.er po nekterih besedah o slovarjih sploh ia slovensko - nemškem Wolfovem posebej spregovoril o potrebnosti kritike v našein slovstvu in sklenil s stavkom: Kdor Slovencem dobro hoče, naj z mano reče: BBog živi kritiko!" — Tedaj pošlje Hicinger v Novice 1. 37: Nekoliko kritike, in ker v posebnem pristavku v njegovem smislu svojo pove" tudi vredništvo; oglasi se v duhu Levstikovera Fr. Cegnar v Glasniku Slovenskem II. št. 8 ,,Je-li nam treba kritike ali ne?" Vredništvo mu odgovori v Nov. 1. 45, Hicinger pa o svoji zadevi 1. 46: Še nekoliko kritike, kjer naposled po nauku Horacijevem kaže: a) Kritiko naj rabi najpred pisatelj sam pri sebi. To velja vsakteremu pisatelju, bodi si mlaji, bodi si začetnik, bodi si mojster; brez lastne kritike tudi mojstrov ni, začetniki pa, in to so ravno nadepolni mladenči, naj si brez lastne kritike tudi ne obetajo pospeha. To je učil slavni rimski pesnik Horaci v. 289—294 de arte poet. — b) Kritiko naj rabi po tem prijatel pri prijatlu, učenik pri učencu, mojster pri začetniku. To je druga kritika, ki se pa godi posamezno, bodi si v ustni besedi, ali v dopisih. Tudi to uči ravno pohvaljeni Hor. v. 385—390. — c) Kritiko naj rabi še le v zadnje ptuji presojevavec, ko je spis dan med svet. To je tretja kritika, in tista se rabi očitno, bodi si v bukvah, ali v časnikih, ali v slovstvenih govoiih. To kritiko utegne meniti Hor. v. 445, 450. — Očitna kritika bi preveč imela opraviti, če bi mogla vse pervence nadepolne mladine, bodi si tudi bolj izbrane, v časnikih pretresovati; malo bi časniki po tem imeli bravcov. Čujte zopet Horacja: Indoctum doctumque fugat recitator acerbus. De arte poet. v. 474. — Nato prinese Glasnik 1. 1859 št. 1, 2, spis »Gospodoma nasprotnikorna", in namesti str. 35 obetanega ,,Dalje in konec" le str. 70 zastran pravde o kritiki opombico: nKer se še vedno kdo na novo oglasi zoper mene in moje »napake", vidim, da bo z odgovorom treba počakati, naj vsi povedo, kar imajo na sercu. Še le potlej bom vsem ob enem odgovoril. Zavoljo tih in drugih reči, kterih ne morem tu razlagati, moj odgovor ne bo več v ,,Glasniku" hodil na svitlo, ampak iskati bo treba druge poti". Fr. Levstik. L. 1859 ima pervi spis Hicingerjev v 2. št. naslov: Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice, kjer pojasnuje nektere slovenske imena za posamesne kraje in večje okrajine, ter govori nekoliko o rimskem zidovji, o starih terdnjavah, mestih itd. — L. 21—25 pa razlaga Zgodovinske reči po naslednjih razstavkih: 1. Starinske najdbe: 2. Iz sredočasne zgodovine slovenskih krajev; 3. Nekdanji potresi in posipi na Slovenskem; 4. Černa kuga ali černa smert leta 1348 in 1349; 5. Ceste in tovorne pota na Slovenskem v srednjem času; 6. Denarji, srednji čas na Slovenskem navadni. »Obilno duhovno veselje se je pokazalo med vernim ljubljanskim Ijudstvam, ko so med-nj došli častiti ostanki sv. Feliksa mučenca. Pa tudi drugod po krajnski zeralji se je nekako radostno poslušala novica, de je sveto truplo prineseno v belo Ljubljano... Nenavadna reč se nam zdi to, ker je mnogo svetih ostankov, ki so hranjeni sem ter tje po krajnskih cerkvah, nekako malo znanih in čislanih... Naj jaz začnem take naznanila s tem, de povem od svetih trupel na Krajnskim, ktere sim sam vidil, ali od kterih sim saj slišal". Tako piše v sostavku: Svete trupla na Krajnskim, Hicinger v Dan. 1. 1859 št. 2. Nekdanja pasijonska procesija, ki se je veliki petek obhajala nekdaj v Lju- bljani, obhajala se je tudi v Kranji saj nektere krati, in v Teržiču, pa v slovenskem jeziku, kaže 1. 10 poleg Valvazorja, dr. Gosta Mittheilung. des hist. Vereins. De Rubeis Monument. ecc. Aquil. od duhovšine Čevdatske cerkve itd. ,,V začetku je taka pasijonska igra utegnila podobo pobožnosti ohraniti; pozneje jo je človeška spačenost obernila v nespodobnost". — V istem listu pohvalivši katekizem, ki ga je izdalo rezensko ali regensburško škofijstvo, stavi Bogoslovno in jezikoslovno vprašanje o gnadi stanski in. djanski (babitualis et actualis), češ, delavna bi utegniia zvati se Mefficax?" BPravi zaumek je dostikrat tesno zvezan s pravim imenam; in dostikrat sim skusil, ko se ime pogreša, de pomanjkuje tudi praviga spoznanja". — L. 11—15 ima Nektere besede o cerkvenih rečeh, o kterih je pisaril prej že, vendar zdaj bolj določno in popolno, in sicer: 1. Cerkvene stavbe ali zidarije; 2. Cerkvene oblačila, in 3. Koralno petje. — Zapel pa je v ravno tem listu Za bratovšini sv. škapulirja a) pesem „0 Mariji Karmelski ali veseliga škapulhja, in b) 0 Mariji sedem žalost ali žalostniga škapulirja; 1. 6 ima iz nemšine PozdravMarii Devici, invl. 8so Sveti zdihljeji Bk presv. Rešnjimu Telesu; H križanimu Jezusu; k Materi Božji; k Angelu varhu". — 0 tej priliki naj se zaznamnja, da je Peter Hicinger iz latinšine poslovenil tudi pesmi in rnolitve ali Vsakodanja procesija, ki se obhaja po cerkvi presvetega in prefastitega Groba Gospoda našega Jezusa Kristusa v Jeruzalemu, in je pridjana str. 248—272 v ,,Potovanje v sveto deželo" 1. 1857, spisal Mihael Verne, natisnil J. Blaznik v Ljubljani 1859.