SLOVENSKE POSKOCNICE Niko Grafenauer JASLICE Postaviš si jaslice svet svet svet s teboj se pregovarja pa j a saj je že kar nevšečno postaviš si jaslice in prsti prsti tečejo tečejo in tvoja zavest prav tako Krištofovi ključki so poslej v glavi obli ti s pramenom ki sivi zlati želodki o zlati želodki v odprtih ušesih zvonijo postaviš si jaslice pro patria mamica kako si čudna s svojim mrtvim trebuhom in to roječe ljudstvo na cestah ki z antično milobo razgalja možgane nebu kako V LOVIŠČU Odpahncš vrata ki drže v jesen prepreženo s sledovi divjadi na vlažnih tleh v gozdu vznikajo praznični ognji, na travi pogrinjek. kako se vam zdi greš na lov o greš na lov ali pa z dvorišča naravnost v planine Z bleščečim gromom osvetljen se zruši v molk tvoj plen Črna strelska roka se ti v gosti megli skriva, ko se mu bližaš po neformuliranih poteh Žival je od daleč videti viktorijansko siva in v zleknjenem miru počiva ali smem, v vetru vam bo odneslo klobuk« in ko se sklanjaš se v samoti menja scena 1099 in tvoj glas o sine sine končano je v tem redkem jutru nabreklem od smrtne tišine in se spustiš na zlikana kolena o sine sine Odnesite ga po tej poti navzgor do praznine praviš KAM Z MRLIČI O moj cvetoči mrlič reži reži Z usti polnimi zemlje o poje saj veš natanko z mrliči je pač tako da pojejo kot odmev lune in s ptičjimi koraki spet izginjajo ali dragica kaj praviš k temu \ bolščečem jutru sva tedaj odšla na jalovi vrt prelepljen z mrtvo svetlobo Odložil sem zrcalo v temno travo a veš vse to živalice so gomazele sem in tja kot da bi v kinu človek mislil a veš kot da bi v kinu človek mislil mrlič pa nič Pred njim se kruti vonji z vrta spreminjajo v otožno kačjo slino in pokopi j iie ga globoko v gozdu kaj neki čaka 11- še s tem ko vendar vidite. da je v napoto PRAH V PRAHU Cas ki je in čas ki prihaja s prahom ii) s sencami pod večer te neopazno kot spanje razkraja Hodiš zazrt pred noge v krogu po praznini Treba je biti tako previden je rekla mati modrosti Boj se gluhe tišine pod vodo. Na robu misli, kjer prebivaš te obdaja sterilizirani mir 1100 Prazna vrata pred tabo so kakor temen pečat v žolti megli V mrtvi sobi te doleti Dolg val se raztegne čez tvoje mučne kosti začne se temno gibanje prah v prahu in vate uperjeni prst se počasi krivi in kar neprijetno zavijajo psi LAHKO NOČ Že se spušča večer poln vrelega listja na sušna tla. Stopiš iz sence kot iz samega sebe lak čas je v sobi na stolu ti roka razpada Bled pramen v njej telita svoj let Molčiš in okrog ust ti srši čebelja brada Zunaj se mimo vrti svet situacij Ne daš se Kozarček ob štirih ob petih spet Polti ti že dragee je rekla Soda za boljšo prebavo zvečer Poleni koncert šolo v črnini Ne daš se je rekel prijatelj Spat ob desetih Ne daš se ne daš se Pobiti že dragee je rekla A da bi bil organiziran sploh ne Potrebujem miru to je vse si dejal Pohiti že čakam Lahko noč Poletni spanec je kot led pekoč Lahko noč Lahko noč 1101 RODOLJUBNA ROMANCA Odpreš oko in se zamakneš s polnimi usti sline v poletje, obdarjeno z lepoto domovine na svežem zraku. Svoboda se širi kot zenica v mraku. Sam si kot bi bil pravkar ustvaril svet. Obrišeš si roke in razglasiš dnevni red. Potem se zazreš v nebo in čakaš dežja. Svoboden si le na račun drugega. Dolgo vzdrži tako tvoj pogled. A zgodovina je nož v brbet. ki se sam sebi izjalovi. ledaj padeš pred domovino na svoje mrtve oči — Amen. ČAROVNJŠKI LOV 0 pravičniki s povešenim trebuhom in usahlimi bcdri vam je dovoljeno / zlatimi zobnu in z jalovim dnevom za sabo o z zlatimi zobmi ste rekli: kaj pa slovenska javnost zaklali ste zdaj svoje tele skopili ste svojo pravičniško pamet, ta obloženi kruhek za zvečer zakaj to je višek neresnosti ku-ku ko pa je vendar vse tako lepo urejeno s povešenim trebuhom in usahlimi bedri ste rekli vam je dovoljeno saj veste vse ku-ku kar so že drugi rekli 1102