^f? v v* Katolški cerkveni list. K s*. V CVteriik i. malica fterpana. Iielagaujc Lairclan^kili litanij. (Dalje. J Zdravje bolnikov, za nas Boga prosi! S tim imenam cerkev naznani, de jc po pri-p ros nji .Marije device že veliko vernih bolnikov zdravje zadobilo na telesu in na duši. Od telesnih bolezen se bere v s. pismu stare zaveze, de je veliki angel hafacl slepimu Tobiju z ribjim zolccm spregledali dal, de jc merlič, ko se je mertvih kosti v grobu Elizeja preroka hil dotaknil, oživel, in več taciga. V novi zavezi je Kristus aposteljnam dal oblast, bolnike ozdravljati: roke so nanje pokladali, in ozdraveli so: in elo senca s. Petra in potna rutica s. Pavla ste bolnike ozdravile. Ce so tedej že svetniki tako moč imeli, mora Marija se dosti veči moč imeti, bolnike ozdravljati. Ona je usmiljena zdravnica, ktera s sv. Pavlant vpraša: »Kdo oslabi, de bi jest ne oslabela?" t. j. slabosti drugih mi gredo tako k sercu, kakor de bi jih sama občutila. 31 arij a je čudna zdravnica, iz ktere gre moč, ki vse slabosti ozdravi njim, ki se ji vredno priporočajo. Kdo je v stanu našteti, koliko smertnili ran jc mati Božja že zacelila, koliko kužnih bolezen oilvernila, koliko merzličnili ozdravila, koliko niertvoudnih na noge vzdignila, koliko slepili razsvillila, koliko norih k zdravi pameti perpeljala, že skorej umirajoče od smertnili vrat nazaj potegnila. Nar važniši priče, po histro-sti uma in svetosti življenja sloveči možje to spri-ciijcjo, kakor je bil Suri. častitljivi H cd a. s. Boli a ven t ura. s. An zeleni, s. Bernard in veliko drugih. Pisavec zgodovine Cez ari, ko od tempeljnov presvete llevice, kteri so v njegovim času zavolj mnogih čudežev sloveli, piše. pravi: ..Nič -ni tako močniga, nič tako zdravilniga, kakor je ..zdravilo Marije presvete Device.4* Marija je pa tudi zdravje dušnih bolezen. Lete so: v umu oteninjenost in nevednost; v volji nagnjenje do minljivih dobrot, slabost k dobrimu, hudo poželenje, skušnjave, slabe misli. i. t. d. Presveta Devica s svojo mogočno močjo vse to ozdravi, kjerkoli jo pobožno iu zaupljivo na pomoč kličejo. Ona da umu luč in učenost, uči nevedne, uri pa tudi učeiiike. (»otovo jc, de jih jc veliko po dobroti matere Božje v veri in učenosti razsv itljcnib na potu zveličanja podučenih bilo. S. (»regor cu-dodclnik jc po povelji Device od s. Janeza evangelista v nar visočjilt skrivnostih presvete Trojice podučen bil. Herman, s perimkam sključeni, ic učenost s. pisma in znanje latinskiga. greskiga in arahskiga jezika od matere Božje dobil. S. Tomaž Akvin. svitla zvezda cerkve, je svojo angcUko učenost večidel po prošnji Marije Device zadobil, iu tako veliko drugih. - Ona da volji terdnost v dobrim, dc zapusti zmote, sc greliu odpove, po kreposti hrepeni, sc od posvetniga odterga in k nebeškim željam povzdigne. Ona ogenj pozcljivo-sti ugasne, preterga vezi slabili navad, iu stori, de človek le to želi, kar je prav in pošteno, de sc ue da mesenim željam zmagati, in dc nobenim sladnoNtim ne odjenja. Ona s svojo krotkostjo umiri gnanjc jeze, s svojo ponižnostjo ukroti gibanji' nnpiiba. s svojo čistostjo pogasi plamen poželjivosti. s svojo rado-delnostjo željo lakomnosti zmanjša. vs« rijo nečednosti s svojo čistostjo osnaži. Ona skušnjave. hude misli in slabosti prežene in ozdravi: zatorej več učenikov v skušn javah nič boljiga svetov ali lic more, kakor zaupljivo klicati presveti imeni: »Jezus in Marija!" Tako bo po nji človek sam sebi dan, ves zdrav in živ začne delali ne Ic svete, ampak ludi viteške dela. po kterili se do vcrlia kersan^ke popolnosti pride. ..Ona vsim naročje milosti odpira, ..dc iz njene polnosti vsi prejmejo." S. Bernard. O Marija! sladko zdravilo, hodi mi per delu podpora, v bolečinah zdravilo, v vročini hladilo, v vsim djanji pomoč, v vsim terpljenji tolažba; potegni moje seree k sebi, in napoji ga z ljubeznijo do svojiga Sina, dc nič druziga nc mislim, nc ljubim, in nc želim, kakor Ic njega, in le njemu služiti, njemu dopasti. in ga večno v nebesih \živali. 0 Marija zdravje bolnikov, za nas Boga prosi (Dalje sledi » Sedaj n i obslr katolške cerkve« Spisal Valentin Sežun. XIII. Avsiriansko cesarstvo. 14. Ogersko. fDalje.) |)c brc c i n, za Peštam nar veči ogersko mesto, z veliko kupčijo v sredi neizmerne ravnine. To moto je pravi Hirn ogerskih kalvincov; med 46.000 tukajšiiih prcbivavcov je namreč komaj 2000 katoleanov in družili vernikov, kalvincov pa čez 44.000, ki imajo tukaj velike šole in superinten-denta. Kakor sredica ogerskiga kalvinstva in pun-tarstva. je bilo to mesto I. 16H6 od cesarskiga generala Karaffa liutlo udarjeno, v I. 1711 so se bili od vsili strani stiskani vstajniki (Hakoci-ovi Kuruci) tukaj zbrali iu se avstrijanski vladi podvergli, — in v I. 1*49 jc bil ogerski puntarski zbor po zgubi Pesla (9. prosenca ) sem perbcžal. V kalvir.ski veliki cerkvi so zdaj Košut in njegovi svoje seje imeli, in 14. malotravna 1*49 habsburško cesarsko hišo od vlade ogerske zemlje odstaviti se prederznili. Ali Hog je njih počelje v nič storil (ps. 2, 4.). V Debrecinu se madžarsko nar čistejši govori. Segedin je terdnjava in šteje do 35.000 ljudi. Tukaj je 6 katolških cerkva, med temi je Franriškanarjev lepe gotiške podobe. Se lepši je cerkev Starovercov. A rad ima od I. 1763 novo terdnjavo in 1S.000 prcbivavcov. kterih je 6000 katoleanov, 10.H00 starovercov in 1000 judov. Tukaj je staroverski škof, zdaj (icrazim liač. Od 1*. rožnika do 1. mal. serpana 1*49 je 20.000 vstajuikov pod vod-stvam zdaj poturčeniga generala Hema to terdnjavo oblegalo in napadalo, do 3000 ljudi so bili Madžari v pol mescu zgubili, in še ie potem, ko av-slrijanska posadka, ktero so bolezni in lakot strašno davile, od nikjer pomoči upati ni mogla, seje njen poveljnik fml. Herger von der Pleisse vdal. Vilagos s 6200 ljudi. Tukaj sc je bil 13. vel. serpana 1*49 vojskovodja Artur (Jorgev Hu-sam s 30 -40.000 mož vdal. To jc bil konec ne-srečniga punta. Zdaj živi (»orgev v Celjovcu. V Ban a tu (provineialuim), kjer do 760.000 ljudi živi, so: Tcmesvar, velika in močna terdnjava per vodi Temcs in v nezdravim močirnim kraji, šteje do 19.000 ljudi, ki soXemci(katoičani in protestanti), Serbi. Humani (Vlahi) in Judje. — Lepe so tukajšuc 5 cerkve katoleanov in stolna cerkev starovercov. Nektere izmed njih so bile do I. 171* turške šam-bije (mošeje). V tem mestu prebiva katolški škof čanadske škofije, v kapitelnu jc 6 korarjev. Ta škofija je z ljudmi tako raznih rodov napolnjena, de se v 26 -2* jezikih in narečjih v n * pridigva! Do I. 1*4* je bil tukaj škof zgorej per ,rlav i imenovan Jožef Loiiovie. za njegoviga naslednika jc bil od Košuta namenjen prošt Mihael Horvat, /e poprej so cerkveni časniki tega človeka grajali. Kosmi si ga je izvolil dalje za ministra verskih zadev, in dogodbe lanskiga leta povejo, koliko jc Horvat brez požira na svoj duhovski stan in poklic katoliki cerkvi na Ogerskim ran naredil! Zdaj živi on kakor ubežnik v Briiselah na Bclgiškim. — Dalej prebiva v Tcmesvaru škof staroverskih Serbov in Vlahov, zdaj Pantalcimou Sivkovič. Neizmerno veliko je lo mesto v I. 1*49 ter-pelo. V terdnjavi je bilo *660 vojakov avstrijan- skih, in ti so se pod poveljstvam generala Jurja Kukavina od 25. mal. travna do 8. vel. serpana branili napatfam silovitih Madžarov, ktere je general Vecsey vodil. Krogle in bombe iz topov sovražnikov so tako strašno v mesto letele, de še v kletih ljudje življenja niso bili svesti. Več hiš je vkup padlo. Pomanjkanje živeža, merzlica, huda vročina in verh tega še kolera so tolikanj ljudi morile, de je bilo nektere dni po 160merličev. Ko je avstrijanski vojvoda Hainau 9. vel. serpana po srečni zma^i per Bečkereku v Temesvar peršel, je bilo noter še 1621 vojakov živih, 7039 pa jih je bilo v imenovanih 100 dneh umerlo! Veršeč ima čez 16.000 ljudi, kterih je do 5300 kr.tolške vere, 12.000 starovercov, 30 protestantov in 350 judov. Staroverski Serbi imajo tukaj svojiga škofa. Perstavimo sem še 2 okrožja: a) Jacigov in Kuni a no do 150.000 ljudi. Ti so bili v I. 1086 kakor neverni roparji na Ogersko perderli, ali sv. kralj Ladislav I. jih je bil per-moral v deželi ostati in se kerstiti dati. b) A j d ukov do 30.000 duš skorej samih Kalvincov. (Dalje sledi.» !?f isioii v Fraulieimii na Štajerskem. Mision v Frauheimu je bil od 9. do IG. rožnika t. I., tedaj iz več vzrokov za en teden preložen. To duhovno poslanstvo je zdaj na Slovenskem Stajerji u/.e tretje, ino sicer v treh sosednih, v jedili versti se tika-jočih farah — z visokega Pohorja črez ravno Ptujsko žitno polje v hribovite Haloze: drugo poslanstvo naimer jc bilo na Čerui gori, od kterega bom drugokrat nekaj oglasil. — Frauheim, po pravem, kar po starem Frevheim. fara s liMM) ljudi ino ves s starim raz val jen i m gradom ravno tega imena , leži nekaj črez 2 uri od Mar-burga za granicoj Labodskc škofije na veliki Dunajski cesti, železne pak se le nekoliko zadeva, kar Frau-heimljauoin prav dobro streže, ker silo veliko svojega naj belšega apna, ter derv, desk ino oglja v bližnje mesta ino na vse kraje, pak tudi kremenjc za steklovino ino v tiradci dobro znane Frajhamskc kostanje iz-vožajo. Na nizejsih hribih innogopauogovitcga Pohorja, kakor v Crešnjevci, Varti, llukovci. Tajni je dosti jako slovceih vinogradov, kterih ima več svoje viastnike v incstch. Ljudje prebivajo izvekšega, čeravno na visoei-nah , v preteglih vesih: vsaka novica tedaj, puboljšljiva ali pohujnljiva, Bog ve gde pobrana, od vseh krajev sveta. pregre kmalo , hrumu jednako , vse kerdclo. Iz teh navedenih okoljšiu se zdaj da značaj Frauheiinljanov uznati. — kar mision zadene, so res šle neumne povesti iz virov, ktere lehko uganeš, kakor: „Ne daj Bog misiona: onde bode se obljubilo ino priseglo, drugič desetine da-vati; vse hostje so ostrupljene, potler ho pak vojska itd. Pak vrag je vendar malo opravil. S kako željnostjo da so nasproti rečenemu Frauheimljanje po tej obnovi duhu hrepeneli, nekoliko dupovem, če rečem, da se dolg«) časa druziga ni nigder ne slišalo ne govorilo razve: Bog daj. da bi le berž »abota bila; ino kako veselo da so mladenči ino niladeiieicc ccrkvo matere sv. Ane več dni. skoro noč ino den. cedili, krasili ino lepšali, opletali ino venčali s pravimi ino kupljenimi rožami ino venci. Okoli cerkve so stale visoke zelene maje s cveticami ino pisanimi trakmi preprcženc; iz gornje line visokega turna pak jc dolgo ovenčano drevo ve!iean»t\eno molelo ino vabljivo prikimovalo, tude na veliki Duuaj>ki cesti ob vhodu v ves ste »tale dve lepi maji, da ste kazale pridšem kraj duhovnega veselja — kar v saboto 8. rožnika ob 4. uri popoldne vekši zvon farmanam vserdca udari, in ob petih k sprejemu misionarjev doiti opomni — ino k času se je ljudi od vseh strani vkup sipalo. Ob uri je bil prazdnicni obhod med milim trijančenjem v cerkvo, v kteri je vse polno cvetlo ino zelenelo, se svetilo ino lesketalo, gibalo pak se je tudi v serdcih ino migljalo v orošenih očeh. Potem je bila podava križa z leče vzetega vodniku misiona, cest. g. Dorniku, redovniku najsvetejšega Odrešenika, kteri so, križ pre-jemši, v deljeni važnem govoru rekli, propovedovati samo Jezusa križanega, ker je po besedah aposteljna: Naša modrost, pravica, posvečenje ino odrešenje. I. Kor, 30. — Ker sc je skoz teden opravljanje misiona pri nas ravno tako godilo, kakor v Cirkovcih, za tega delo bravce na 21. čislo tega cerkvenega lista na 86. strani zavernem ino tu le samo toliko v misel vzemem. kolikor jc pri nas različnega in odličnega biio. Bila sta pri nas le dva čest. g. Willim ino Rašel, redovnika naj s v. Odrešuika, misionarja, ker so g. Dornik zboleli, ino še dva druga misionarja tude zavoljo bolezni nesta priti mogla. Koliko da sta se tedaj ona dva misionarja trudila ino si zaslug nabrala, si je lehko pretehtati, ako se premisli, da so vsaki den trije govori bili, ino sta neprenehama od ranega jutra blizo do mraka, tude izpovedovati pomagala. Očitne govore so še tude imeli gg. duhovniki: Herga, Cajnbar, Eilec. Toplak. Bežan; razve teh so iz bližine gg. Sorgar. Svarc. Verbnjak, Dervanjšak in Pauša izpovedniki bili. Pomočnikov je sicer res malo bilo, pak ti so si toliko prizadeli, da jc le samo zadnjo nedeljo črez 300 ljudi brez izpovedi ostalo. Cerkva je bila vsaki den natlačena, ino poslednje tri dni je bilo ljudstvo, kakor še za pomneža starih mož nikoli popred, vsej so si farmani cel teden prazdnike napravili, ker je ljubi Bog vmes tude hudega vremena dal, ino je ljudi posebno iz Konjičkih krajev privrelo. Obhajancev vseh vkupej je bilo 2250. Solz se je kaj prelilo . ino zadnje dni veliko prejokalo, ter na glas se je rotiti culo: „nesrečnega greha, ne! ne bom ga vel' delal". Misiona ni nič pačilo ino motilo — povsode je bilo vse tiho, po kerčmah prazdno. — Posebno imenitna je bila zadnja sabota, ko je biio posve-čevanje misionskega križa. Veliki čemi križ brez trupla samo z orodjem Kristusovega terpljenja naimer stoji na sredi vesi v dolini za visokim zelenim bukovjem na severni strani poleg studenca, gder bistra voda iz sive pečine izvira, nad ktcriin Frauhcimljanje ravno zdaj lepo kapelo zidajo tako, da bo izvirek ravno pod altarjcm — naj beržej pervi na Stajarskem; v obhodu je bilo črez 3000 ljudi, kterim je propoved ali pridiga pri novem lepo ukrašenem križu močno k serdcu šla. V spominu bo pak vsem poslednja nedelja ostala, kedar je pri zadnji propovedi misionar na storjene obljube ino k stanovitnosti opominjal, ter slovesa prosil — cela cerkva je bila v stoku. To duhovno poslanstvo bo imelo gotovo dober vspeh. ker je bilo tako srečno, tude apostoljsko blagoslovljenje prijeti. Po dokončanem opravili so sc naimer uiisioiiarje z duhovniki vred med solzami hvaležnih pobožnikov na Gornjo Poljskavo k sprejemu milost Ijivega Labodskega knezoškofa, g. S lom seka, peljali, kteri so v ta bližnji kraj zakrament sv. birme delit prišli. Tukaj smo vredni bili. pravega Slovenskega škofa toliko milo. goreče, aposteljski pridigvati ino keršanski nauk samih izpraševati čuti. serdcc mi jc veselja kipelo, slišati višega pastirja v domači besedi govoriti, ino gledati ljudstvo, ktero je vsako besedo dobro pre-streglo, ino ker razumelo si globoko v serdce vtisnilo! Bog daj vsem tein duhovnim trudom in sklepom svoj blagoslov, gg. misicnarjem ino duhovnim pomočnikom, imenito osnovavcu teh treh poslanstev pak poverni z večnimi darmi! V Frauheimu 22. rožnika 1850. Cafor. llazgled po keršanskim svetu« Ljubljanski Časnik" in „Vedež" sta unidan opomnila cerkvenoropa v Mokronogu, kteri se pa ni v Mokronogu ampak v Skocijani blizo Mokronoga godil. Slišali smo tudi pri nas vse sorte govorjenje, eni so tako drugi tako pripovedovali. Mislili smo. dc bo kdo od tistiga kraja kaj bolj natanjko to prigodbo popisal, pa ker se nikjer nič ne bere, govori se pa vunder n;cd ljudmi od tega z zlaganimi pristavki (^pravijo eni, de so tatu v cerkvi potolkli — drugi dc je prosil duhovniga, pa ni hotel iti k njemu itd.), hočem jest, kar sim od tamoš-niga človeka v tej zadevi slišal, povedati. Neki kovaški podmojster (ksel) se je tain okoli Skocjana že prejšni dan klatil in tudi v cerkev h keršanskimu nauku prišel; pa tisti večer se ni nič hudiga alitatinskiga zgodilo. Drugi dan je bil somenj v Sentjerneji ( t. j. 27. maja); ljudje so tedej celi dan memo hrumeli. \cka bolnica je po dnevi večkrat duhovnika želela, pa ker je bilo veliko duhovnih opravil , bolnica pa jetična in ne dolgo popred previdena, se jc obhajilo do večera odlašalo. Po noči pride tedej nanagloma človek po sv. obhajilo in prosi berž se odpravili, ker bolnica komaj že čaka. Cerkvenik gre hitro v žagrad, pozvoni za sv. obhajilo — ali glej v žagradu zagleda na omari tri kclhe, monštranco in c-ibori, gre k altarju in vidi, de so sv. hostije po tabernakclnu raztresene; pa naenkrat se mu zdi, de je nekaj na prižnici. Starčik, pravijo, de je sedemdeset let star, skoči z mladenško urnostjo na pri-ženco in roparska pošast vsa zgrudena na prižnici za-rujovi, de je groza. Cerkvenik jra udari, začneta se metati, na lo pride uni, ki je po sv. obhajilo prišel, pridejo kaplan in drugi, tatova zvežejo in na strel samokresa (pištole} veliko ljudi perdere v cerkev, ter tatu vun peljejo, ga po potu do nadžtipana nabijajo in mu tudi obleke nekoliko z života stergajo. Imel jc pri sebi pripravo za srebro iu zlato topiti. Žep od opcrsuika sc je po potu odtergal iu v njem so dobili umetno napravljene ključe, in lunulo od monštrance (t. j. tisti sreberni ali pa zlati serpik, v kterim sv. rešuje Telo v monštranci stoji). Nihče ni mislil dc bo tako naglo umeri, tudi sam mende ne, in vunder je naslednji dan brez dc bi bil duhovne pomoči prosil, poginil. Kakoršno življenje taka smert. —Našli so v cerkvi v spoveduici culico s čevlji, je mende bos hodil po cerkvi. — Eno minuto naj bi bil tat priložnost še imel. in bi bil cerkvene dra^otine odnesel; pa previdnost božja tega ni dopustila, zato jc dopustila, de je nategama ravno o pravim času človek po sv. obhajilo prišel. — Pravijo, dejesam djal. de je ze 12 let s tatinskim življenjem sc pečal, iu de jc z nekim zlatarjem v Terslu v zvezi bil. J. Gruden. Koblenčanje mislijo svojimu rojaku, slavnima Jožefu Gor res-u v ondotni cerkvi sv. Kastorja spominek napraviti. V mestu Pozen se bo katolško učeliše napravilo, kjer bo 8 učenikov: 5 za katolško bogoslovstvo. 1 za modroslovjc, 1 za jezikoslovje in 1 za zgodoviiistvo. Lodiški škof Gactano Menaglio soTurinskimu nadškofu tole pismo poslali: Nadloge, ki Vam jih je Gospod po svoji neskončno modri previdnosti poslal. Vaso apostolsko gorečnost pred obličjem cerkvc po>kusit, so moje serce britko presunile, ktero je z žalostjo in zaupanjem ponižne prošnje Bogu pošiljalo, zdaj pa tudi do Vas kaj tolaživniga pisati želi. Duh Gospoda, kteri je apostelnc s svetim veseljem napolnil, ko so bili vredni spoznani, zavoljo imena Jezusoviga zasramovaiije ter- peti. je gotovo tudi Ya* tistiga veselja vdeležil, kteriga je bilo polno l'avl«vo serce v vsih njegovih stiskah: veselje . ki po tolažila tega sveta nič več ne hrepeni. Pa kot «k«f ne moram vdeležiti bolečin in stisk škofov, »vo-jih bratov, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe. Reč. '/.a ktero sc poganjate, je božja reč. ker jc reč cerkve, ktera ie že gorečnost in smert slovitiga škofa. sv. Toma/a Kaiitcrhurškiga. posvetila iu postavila. Kteri imajo ravni •:-•«» pa-tirst\o. imajo tudi njegovo vojskovanje. li|Cg»v» blago stanovitnost, in bodo enkrat deležni njegove >lave. Kot kriv iga so Va* obsodili: pa cerkev in v-i verni po-tavijo krono zmage na Vašo glavo; zakaj, ker so /. Vami z močjo in s silo ravnali, se še ne more terdili. de so Vas premagali. Veliki ut je sila v rokah hudobne zev. kdor pa s silo premaga, je preganjavic. Čast zmage se pa spodobi stanovitnosti diisc. ktera polna vere za resnico terpi in se vojskuje. V tem pomenu pravi \posiel. de so svetniki v žele/ji. v ječah, na Morišib kraljestva in svet premagali. Vasa stanovitnost bo dobrim v veselje, hudobnim pa v sramoto, v spre-oberiijeiijc in rešenje. ako bo llogu dopadlo. Katolški škofje sc Vam zahvalijo za prelepe zglede: po Vasi sermosti vterjeni se bodo za cerkveno reč dobro vojskovali do dneva plačila. Vaše terpljenje ima veliko dobriga pernesti; manj Vas ob/aljujem kakor Piemon-tesko. ktero bo grenak sad tergalo, kjer sc mu je prazno upanje, srečo iu slavo najti, perlizovalo. Z žalostjo vidim, kako je Sa vojsk a hiša. ktera je bila dozdaj perv a v deržavljanskih in keršanskih čednostih, nlavo svojih sprednikov . odkritoserčno perjaziiost z vidnim poglavarjem katolške cerkve zapustila; bole me bo-gokletstva teh. kteri Vas preganjajo; zakaj nakladajo si na duše sike jeze Boga. kteriga v Vaši posvečeni osebi %al*j«». V molitvi torej zdruzuno svoje serca pred obličjem Koga, kteri mir iu usmiljenje podeli, ko smo v stiskah. Va«e molitve so mu gotovo veliko bolj dopadljivc. ker jih preganjanje posveti, ki ga zavoljo njegoviga svetiga imena terpite. Naj pa tudi llog tiste s svojo luejo razsvetli, ki e»o na krivih potih; naj podeli motili vdanost tem. kteri terpe in se vojskujejo, iu naj da vsim tolažila našiga f.ospoda .Ic/usa Kristusa". Dru/.ba sv. Kupcrta v Solnimgradu je zahvalno pismo do ^resvitliga cesarja zav oljo cerkvi podeljene svobode poslala. Zbor poslancev vsih katolških družeb Rottenburškiga škofijstva je bil na ii">. rožnika v mestu Khingeii na W"ur-temberškim napovedan. Rottekove vesoljne zgodbe je judovska sodba v Krakovskim mesta zavcrgla in mladencem iz mili učiti se prepovedala. Ker se dan današnji zgubljeni Judje iu novi malikovavci zoper keršanstvo na vso moč vperajo. je spomina vredno, če verni Judje katolški cerkv i v prid Nprit uiejo. ktera je od nekdaj Rottekove zgodbe zavoljo naprniga perpovedovanja perv ih zgodeb človeškiga rodu, zavoljo speljane hudobne iiapčnc soje in zavoljo laliko-misljeniga dvoma za zlo nevarno delo spoznala; in ravno to de'o je pod varsivam v nemarni h in kratkovidnih vla-duriev veliko k razširjanju krivih naukov iu prckuco-vavniga duha perponioglo. Pr. t.ut/LII je s svojimi govori v Herolinu to dosegel . de se je tam družba za razširjanje keršanstva v Kitajskim cesarstvu napravila. Tri sto let so krivoverci na Angleškim papeža in njegovo cerkveno veljavnost zaničevali; zdaj pa tam nar imenitniši mozje po cerkveni veljavnosti zdihiijejo. Sodniki skrivniga sveta niso v (•orhainovi pravdi nič druziga sklenili, kakor de po postavali nobeniga vzroka ni. zakaj de bi sc (■orhamu služba vzela: niso pa razsodili. ali tvorbam prav ali krivo uči. Zalo je pa an- gleški škof v Londonu pravice teh sodnikov zboru au-gleških škofov dati hotel, dc bi se škofje v verske vprašanja spustili. in de bi se tako verska veljavnost zado-bila. V ta namen jc Londonski škof pred nekimi tedni augleškimu deržavnimu zboru postavo predpoložil, kteri jo jc pa zavcrgel. Iti tako jc vse upanje padlo, cerkveno veljavnost (»hraniti. ktera bi v verskih in cerkvenih rečeh samostojno soditi zamogla. Po tim takim sc pa modrim Aiiglikanam oči odpirajo, dc bi angleška cerkev , ko bi bila prava, pravico svobodne razsojc in pravico učenikam službe dajali ali jemati, od nekdaj imeti mogla, ali nikdar iz rok spustiti uc smela in nc mogla. Oksforški škof in imenitni Stanlev sta naravnost povedala, dc se je bati, v prihodnje bi sc svobodna angleška cerkev napraviti utegnila. Nar veči in nar bolj razširjeni angleški časnik Times pa pravi, de so med angleškimi duhovni sloviti možje, kteri iz gorečnosti za postavo nezmotljive veljavnosti in duho\ne svobode po llimii hrepene. V resnici skorej vsak teden angleški časniki naznanijo spreobernitve Anglikancov h katolški ccrkvi. (iovori častitljiv iga škofa Wisemanna in patra Nevvmanna so tako giuljivi, dc vsi. ki bi jih radi poslušali. šc v cerkev priti ne morejo. Dva imenitna moža sta se v katolško ccrkcv vernila. brat in kaplan Kkse-terskiga škofa. lrni je Dr. \Vilberforce iu slovit zavoljo bukev včlovečenja Kristusoviga. Časnik Standard sc grozno jezi. ker jc Londonski škof v Knightsbridge cerkev posvetil, ktera jc katolški bolj podobna kakor kri-voverski. ker je bil na altarji pozlačen križ med dvema svečnikama postavljen, ker jc bilo per obhodu okoli cerkve blizo 520«! duhov nov in pevcov v korskih srajcah iu ker je škof nazadnje še k edinosti opominjal. Tukaj se posebno razkači ter pravi: rKdo podpihuje ločitev v cerkvi? ali ne porimljevavski novaki. Pusevti zmirej pravijo, de se ločitve boje; pa kdo vedno z ločitevjo žuga' Fdinost, ktero taki govori perporočujejo, je edinost s katolško ccrkevjo". Pa tudi per posvečenji cerkve sv. Harnaba v Londonu je bilo okoli 200 duhovnov v korskih srajcah; priči joči so bili Londonski. Oksforški iu Salisburiški škof. arkidiakon Manning, Dr. Pu«