Pofttnina plačana ▼ gotovini. Izdajaš Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič) Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 40‘— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, 8t. 16.790 Leto VI — Številka 33 Ljubljana, 23. maja 1940 Prisega domovinske udanosti slovenskega kat. dijaštva Slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slovenski dijaški zvezi, predstavniški kulturni organizaciji slovenskega dijaštva, izroča v tem morda najbolj resnem razdobju evropske zgodovine, v razdobju, v katerem se na edinstveni način bliskovito odloča usoda temeljnih vrednot evropske krščanske omike, 8voji ljubljeni domovini to-le prisego mladih dijaiklh src: Vse naše duhovne in telesne sile stavljamo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razlago domovini za ohranitev njene svobode, **t>a dragocenega sadu tisočletnega trpljenja ®aših predhodnih rodov. V tem edinstvenem zgodovinskem trenutku Evrope nobenemu narodu ne sme biti merilo domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in samoljubja, temveč samo zakon brezmejne domovinske udanosti in zakon hitrih odločitev. Vsi hočemo v pripravljenosti služiti obrambi domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih veže redna državljanska vojaška ob-Ve*nost. Vsi slovenski študentje od najmlajših na-v*gor hočemo biti vključeni kot aktivne po-st»vke v naš narodno-obrambni sestav. Poleg ^anilcev naših posvečenih meja so potrebni branilci na okopih proti improviziranim so-Vražnim postojankam v zaledju, če bi se te Postojanke v danem trenutku pojavile. Slo-Veftska katoliška dijaška mladina in z njo vse sWensko dijaštvo prosi poveljstvo naše na-r°dne obrambne sile, naj mimo rednih vojakih obveznikov vključi v svoje obrambne na-in račune tudi naše mlade dijaške vrste. ^°lela bi nas neprostovoljna odsotnost v pri-*>rftvljenostnem sestavu, ko mora domovina z 'Semi razpoložljivimi silami biti pripravljena Uniforme v peti koloni n* vse. Peta ikolona, za katero se pred meseci skorajda nihče ni zanimal ali, če se je, jo gledal postrani le kot svojega notranjega strankarsko-političnega nasprotnika, je danes postala skrajno aktualna. Ako bo pa vsemogočni Bog naši ljubljeni 'foniovini prihranil veliko preskušnjo, ki jo * teh trenutkih preživlja toliko evropskih na-f°^ov, pa bo skupna pripravljenost vsega mla-slovenskega, hrvatskega in srbskega ro-v žrtvah domovinske ljubezni rodila bla- Krivitzky, o čigar znamenitih odkritjih v knjigi: Bil sem v službi Stalina, smo žc poročali, opisuje delovanje komunistične pete kolone v času s o vj e ts k o-pol js k e vojne 1920: »Imel sem priliko opazovati iz neposredne bližine delovanje kominterne od njenih po-četkov do 1. 1937. Sodeloval sem 18 let pri večini njenih političnih in vojaških podvigov v inozemstvu. Bil sem Stalinov izvršilni organ v španski intervenciji, kjer je kominterna zadnjič pognala v boj svoje čete. Moje sodelovanje s kominterno se začenja 1. 1920. v rusko-poljski vojni. Bil sem dodeljen sovjetski vojaški obveščevalni službi na zahodni fronti, ki je imela svoj glavni sedež v Smolensku. Ko je Tuhačevsikijeva armada korakala na Varšavo, je bila naloga našega oddelka tajno delovati v zaledju, sejati zmedo, pripravljati sabotaže municijskih transportov, s propagando omajati moralo poljske vojne in generalnemu štabu rdeče armade dajati politična in vojaška obvestila. Ker naše delo ni bilo v ničemer ločeno od goslov notranjega prerojienja, ki bo novo poroštvo nepremakljivosti zgodovinskega dejstva — kraljevine Jugoslavije. Živela velika, nepremagljiva Jugoslavija! Živel kralj Peter U.l Bog, narod, državal 17. maja 1940. SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA za srednješolske krožke SDZ in včlanjena akademska društva: Cirilsko društvo, SKAD »Danica«, AKD »Kladivo«, DSKA »Sayica«, AK »Straža«, AKD »Veda« in SKAD »Zarja«. delovanja agenitov kominterne na Poljskem, smo na vse mogoče načine sodelovali s šele pred kratkim ustanovljeno poljsko komunistično stranko. Začeli smo izdajati revolucionarno glasilo »Swit«, ki smo ga delili med vojake poljske armade. Na dan, ko je Tahačevskijeva armada stala na pragu Varšave, je poslanec Dom-bal dejal v poljskem parlamentu: »Ne vidim v rdeči armadi nobenega sovražnika. Nasprotno pozdravljam rdečo armado kot prijateljico poljskega narodal Ta izjava je bila za nas velikega pomena. Natisnili smo Dombalovo izjavo v »Switu«, ki smo ga v stotisočih izvodih razdelili po vsej Poljski, predvsem pa med vojake. Med rusko-poljsko vojno je poljska komunistična stranka roko v roki delala z našim oddelkom. Vadili smo to komunistično stranko za močno sodelovanje z rdečo armado. Poljska komunistična stranka je bila poslušna vsem poveljem prihajajočega gospoda Tuhačevskega. Člani poljske komunistične stranke so nam pomagali pripravljati sabotažna dejanja, povzročati nemire in ovirati pošiljanje municijskih transportov iz Francije. Mi smo insceni-rali stavko v Gdansku, da bi na ta način preprečili iztovarjanje municije za poljsko armado. Sam sem potoval v Varšavo, Krakov, Poznanj, Lwow, v nemško in češko šlezijo, na Dunaj, da bi povsod organiziral stavke, ki naj bi preprečile dobavo municije. Jaz sem povzročil uspešno železničarsko stavko v čeških pokrajinah ob Labi, kjer sem pregovoril češke železničarje, naj raje prenehajo delati, kot pa da bi prevažali municijo iz Škodovih tovarn Pilsudskemu.« Sedaj pa poslušajte, kaj blebeta maja meseca 1940 organ belgrajskih trgovcev »Trgovinski glasnik« in za njim na prvi strani v svoji številki z dne 8. maja 1940 ponavlja^ »Trgovski list,« organ slovenskih trgovcev: »Danes se postavlja vprašanje mednarodnega sodelovanja, ne pa propagande. Pri nas se zelo pogosto mešata dve stvari: komunistična internacionala (kominterna) in sovjeti. Komunistična internacionala je ustanovljena od komunističnih strank vsega sveta (oh ta poslednji naivnež! — op. ur.). To je v resnici mednarodna propagandna organizacija. Toda Sovjeti se ne bavijo z mednarodno ko- munistično propagando (podčrtali mi). Oni vodijo rusko državno politiko. Evropske države so davno prenehale mešati se v ruske notranje razmere in s pravico zahtevajo, da se tudi Rusija ne meša v njih notranje zadeve. In Rusija se tudi ne meša, kakor se to najbolje vidi pri njenih sosedih (podčrtali mi). Zato pretiravajo vsi, ki se boje ruske propagande.« Pripominjamo, da je vsa ta modrost prišla izpod peresa istega gospoda bivšega demokratskega poslanca Mioviča, o čigar gorostasni najnovejši keren-ščini smo poročali v predzadnji številki Straže. »Trgovinskemu glasniku« odgovarja bel-grajski antimarksistični »Bilten«: »Hočemo ugotoviti nekatera dejstva, ki bodo morda koristila tudi lastnikom Trgovinskega glasnika. Kominterna je že davno delovala med nami, odgojila si je že svoj naraščaj, ustvarila in med seboj povezala celice, jih razširjala, tako da so že dolgo časa v pripravljenosti. Če bo danes ali jutri zavihrala v našem mestu tudi sovjetska zastava in če pride v naše mesto sovjetsko predstavništvo, se vsaj na zunaj ne bo ničesar spremenilo. Še naprej bodo delovali tajno kakor doslej, ker ne verjamemo, da bi komunisti zapustili podzemlje in prišli na svetli dan, ki se ga boje kakor krti. Toda dobili dobo nov impulz in usmerjevalca v svoji neposredni bližini. Ne, verjamemo, da bo imel sodrug Dimitrov z našo državo več sočustvovanja kakor s svojo lastno državo. Prav tako ne moremo verjeti, da bo komisarijat za zunanje zadeve poslal manj osebja, kakor v druige države. Najboljši primer za to je Slovaška, katero so poplavili agenti, ki jih je ščitila diplomatska imuniteta. Na Slovaško so n. pr. pripeljali Sovjeti 60 uradnikov. Če se bodo držali tega razmerja, bodo pri nas imeli okoli 200 ljudi. Jasno je, da tako število ljudi nima dela na poslaništvu. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da se bo komunistična agitacija v naši državi zvečala in da se bo pomnožilo število zaslepljencev, ki bodo videli v sovjetskem režimu nekaj ruskega in slovanskega. Mnogo bo takih, ki se bodo uživanjaželjno predajali svojim malenkostnim radostim, začarani v krog svojih malenkostnih interesov in v veri, da duh in močna roka Rusije čuva nad njimi.« (Konec na drugi strani.) Razpis ustanove dr. Pavla Turnerja Uprava univerze kralje Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje za študij, leto 1940/41 dve ustanovi dr. Pavla Turnerja, vsako v višini 23.000 din, namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se dovoljno omogoči vrednim kandidatom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariš, London, Oxford, Camoridga itd.) in to v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znaik omikanega in kulturnega človeka. Tekmec za podporo iz ustanove' mora izkazati, da ima inozemski jezik tistega mesta, v katerem se zaveža bivat v svrho izpopolnitve svoje strokovne in svetovne izobrazbe, že toliko v oblasti, da bo mogel uspešno zasledovati smoter podpore. Obenem mora predložiti pismen načrt na kak najbolj uspešen način namerava podporo porabiti. Pri enaki sposobnosti imajo vselej prednost eni prosilci, rojeni na teritoriju bivše Spodnje Štajerske, ki pripada sedaj naši kraljevini. Pravilno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti na rektoratu univerze do 31. maja t, 1. Čas, katerega želi prosilec prebiti v inozemstvu, naj bo v prošnji naveden tako, da bo obsegal dva štud. semestra. Nai program .za bodočnost : Ob novih zunanjih dogodkih, ki nam živo predstavljajo resnični položaj našega naroda, ob začetku novih odnosov do Sovjetske Rusije so razne skupine na univerzi znova podale orientacijo svojega dela. Klub »Jugoslavija« precizira v svoji zadnji okrožnici svoje nacionalno stališče in ugotavlja, da je zanjo »jugoslovanski nacionalizem« t. j. integralno ju-goslovenstvo izhodišče za njeno socialno, kulturno in politično orientacijo. iPravijo izrecno, da se opirajo na človečansko ne pa na krščansko ljubezen. Levičarji so v svojem letaku — vseh barv — ima v teh strašnih časih eno samo nalogo: špionažo in demoraliziranje javnega mnenja . . . Ravnajte se torej po znanih navodilih naše vrhovne vojaške oblasti! Danes gre za življenje in smrt cele Evjope. Vse pomisleke proč in na stražo za — svobodno domov’ino! Razpis francoskih Štipendij Francoska vlada razpisuje za 1. 1940/41 nekaj štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 25. rnaja t. 1. na rektoratu univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani. Pogoji so sledeči: 1. Kandidati za štipendije francoske vlade morajo biti jugoslovanski državljani. 2. Imeti morajo opravljen diplomski ali temu enakovreden izpit. 3. Dokazati morajo dobro obvladanje francoskega jezika in to s potrdilom ali lektorja francoščine na univerzi ali pa francoskega konzuia, ki je najbližji njihovemu bivališču. Te vloge morajo vsebovati: a) Prošnjo, naslovljeno na francoskega ministra v Beogradu, sestavljeno v. francoščini in lastnoročno napisano in podpisano. b) Izpolnjeni in podpisani formular v treh izvodih, opremljen z' dekanatskim pečatom, podpisom fakultetnega profesorja, lektorja ali francoskega konzula. c) Prevod dipiome, overovljene po pristojnem dekanatu. d) Vse listine, razprave, brošure ali objavljena dela in vsa druga dokazila, ki lahko služijo komisiji za presojo. e) Listine so takse proste; prevedene pa morajo biti v francoščino. Oni prosilci, ki so že v službi, morajo priložiti tudi potrdilo, da jim bo njihovo odrejeno oblastvo dovolilo potrebni dopust. zapeli divjo pesem sovraštva proti nam in se izrekli za vsestransko naslonitev na S. R. Tudi klub Straža hoče znova kratko opredeliti svoje poglede na bodočnost. Kot temeljno načelo našega dela povdar-jamo, da priznavamo svobodo iskanja in dognanja resnice pri svojem znanstvenem delu, hkrati pa sc čutimo vezane po razodetih resnicah in naukih Cerkve, kjer pride to v poštev. Vsako leto sprejmemo v .svojo sredo roj mladih slovenskih katoliških abiturientov. Ti mladi idealizma in vere v bodočnost polni ljudje so težišče našega prizadevanja in na-filpora. Kaj hočemo napraviti iz njih? Vrsto mladih, idealnih, pogumnih in borbenih akademikov. Hočemo, da jih liberalni duh naše univerze ne bo odtrgal od našega naroda in žrtev ne strašijo. Hočemo lik slovenskega ko-toliškega akademika in bodočega inteligenta, ki bo zajemal iz studencev žive vere. Hor ganiziran nastop proti akcijam nasprotnikov, kadar bo to potrebno. Drugo torišče našega dela: Univerza. Tukaj nas čaka v prihodnjosti še hujša borba z zajedalci, ki izpodjedajo stržen našega naroda in ki v službi tujih laži-idealov hromijo našo narodno odpornost. V tem boju hočemo pomagati združiti vse dobro misleče slovenske in jug. akademike. Delo pri pokristjanjenju univerze je naš daljnji cilj. Zanesti hočemo znamenje sv. Križa na univerzitetna tla. Pobudo hočemo dati za Collegium Publicum za krščanski svetni nazor, ki naj da mlademu rodu akademikov na univerzitetnih tleh trdno oporo. Tretja važna točka našega delovnega programa je katoliški tisk za akademike, tu mislim predvsem na »Stražo v viharju*. Šesto leto že izhaja. V najhujših razmerah je pričela svoje delo, razkuževala zastrupljeno ozračje na univerzi se borila proti vsem zmotam, bila napadana od vseh strani, pa vendar obstala in živi kot glasnika mladega akademskega kat. rodu. In naši načrti v zvezi s trenutnim položajem v Evropi? Skušati hočemo združiti v misli na svobodo, vse ki hočejo, da ostanemo in živimo v svobodi. Ne bomo odnehali pozivati k edinosti src mišljenja in hotenja, pa naj se nam stavijo še take ovire in zapreke na pot. Za to bo A. K. Straža tudi vedno gojila kolegialnost in bratsko razmerje do drugih društev in skušal prinašati k akademski skupnosti svoje prispevke. Pri tem nas popolnoma nič ne moti, da so nekatera društva specializirana, mi pa splošno akademsko društvo. Za nas to ne tvori nobenega spora. Naš mladi rod mora računati z vsako preizkušnjo in tudi s tem, da bomo morali z mu-čeništvoim izpričati svojo vero v Boga in svojo zvestobo do domovine. Ker vemo, da bodo vztrajali samo oni, ki res živijo iz najglobljih globin vere, se hočemo tem globlje zakoreniniti v nadnaravnem življenju. Za vse te naloge, ki jih hočemo vršiti se čutimo šibke in nesposobne in zato imamo svoje dneve prav o binkoštih, da bi nas Sv. Duh s svojo lučjo razsvetlil, s svojo močjo krepil in nam pokazal pot k edinosti v miru in ljubezni. Sveti Duh svoje luči, svojega ognja nam daj. Straia; In njeni i,,prijatelji** V šegavem, lahko sarkastičnem tonu je g. Pavčnik poščegetal vrste onih, ki iz tega ali onega razloga nastopajo proti Straži. Najprej one, ki iz svetovnonazornega vi-dika sovražijo Stražo, potem one, ki v lastni hiši to in ono grajajo na klubu »Straža«. Borba z idejnimi nasprotniki se vrši predvsem v letakih; vsebina letakov se »zelo razlikuje od besedila v kakem molitveniku ali le- začela ta borba v letakih. Februarja 1933. na-zivajo komunisti v svojem letaku predhodnike Stražarjev: lažnivce, denunciante, zapeljance, List »Rdeči signali« od 1. 1933 naprej je imel kot glavno rubriko zmerjanje teh začetnih stražarjev. Žargon se do 1. 1939/40 ni spremenil; samo imena so druga. Letak iz 1. 1939 pravi: »Leskovar et consorters pripravlja proslavo ,zaslug’ svojih krušnih očetov za slov. univerzo.« List »Straža v viharju« je poseben predmet ljubezni nasprotnikov: »Stražarski tisk« brez sramu razodeva svoje težnje po zloglasni .totalizaciji' slov. univerze«, tako-le žvrgolijo o njem! Stražarji so »zakleti sovražniki vseh naprednih ljudskih stremljenj«, ki z nezaslišanim nasiljem in terorjem nad naprednimi študenti in celo študentkami s ’ pendrekom ■stražarskega predsednika Skamliča. . . hočejo zadušiti besedo svobodoljubne in miroljubne mladine. Liberalci nas prijemajo bolj iz duhovne strani. »Naša misel« 1939 nam svetuje: »Vi ste najbolj potrebni spreobrnjenja — nehajte s farizejstvom, saj smo vendar v pepelničnem času.« Njihovi letaki so ugotovili, da smo najreakcionarjšega skupina, in škodljivci naše univerze... Toda tudi v lastni hiši imamo semtertja kake domače praske! V pritličju našega doma so se utaborili »personalisti«, ki intenzivno doživljajo razne vrednote in mislijo »z izrazito svobodno glavo«; nam očitajo borbo za nadoblast, nad nami in našimi akcijami se čutijo bolj vzvišene in radi poudarjajo, da mora biti borba proti nasprotnikom bolj duhovna kot fizična, bolj idejna kot realna! Pri skupnih akcijah so nekoliko bolj rezervirani. V drugem nadstropju so se nastanili specialisti za specializacijo, iki so živo nasprotje pritličja. Ta družina je imela lani kar 4 roje; katerim so nadeli imena Danica (novi roj s starim imenom) Vir, Pravda, Veda. Seveda so ti roji bolj drobni in slabokrvni, a mislijo, da je družina stražarjev nekoristna in škodljiva lesnika in da jo je treba cepiti s cepičem specializacije, da bo večja edinost v hiši! Stražarji sami so rojili že 1. 1932 v dobi Ivana Roba in krščanskih marksistov; čeprav mladi, so postali stražarji po svoji prosluli bojni trobenti »Straža v viharju« kmalu znani kot brezobzirni napadalci in rušilci. Pogumno so dajali in prejemali udarce, tako da so često povzročili neprijetne sitnosti vsej hiši. Idila domače hiše je minula! Iz pritličja prihaja večkrat klic: Mir, tiho! ne kričite! iz drugega nasprotja pa želja: Bodite pri miru, ne gibajte s e!« Toda naša hiša je vendarle naša in če le nekoliko pripremo eno oko, smo lahko pravi in dobri prijatelji. Stražarji so ob tolikerih kritikah in nasvetih šli skrušeni vase; na rekolekcijo jih je šlo nad 60 v zadnjih dneh in so delali pokoro v prahu in pepelu. Šli so na duhovne vaje ,kot temni reaik* cionarci, vrnili so se kot najsvetlejši naprednjaki! Šli so kot »farizeji«, vrnili so se nedolžni golobi. Šli so »s pendreki«, vrnili so se z oljkinimi vejicami. Šli so kot »banda in sodrga«, vrnili so se kot strumna mladina! Sli so kot »teroristi in fašisti«, vrnili so se kot »klika«, vrnili so se kot »elita«! Šli so v samoto in molčanje, vrnili so se v življenje in vrvenje! Bog daj, da bi tudi druge skupine delale pokorer in šle vise. čemo akademika, ki bo imel smisel za stro- banda! Ložar, Časar, Žebot se zmerjajo s so-kovno izpopolnjevanje, obenem pa čut za or- , drgo. Imamo še nelca/ lansRii> letnikov Cena din 35m- ^ Dobite JUJ v upravi Blnkoštnl»zbor stražarje« Končujemo to zanimivo primerjavo s tem le opozorilom: Slovenci, pazite na člane pete kolone, katero koli uniformo skrivajo. Vedite, da tudi komunistične celice spadajo v peto kolono, ki njegove vere. Hočemo, da bodo kjer koli, kadar koli pa naj pride nad nas grom in peklo naših sovražnikov, branili vero svojih očetov in našo narodno dedščino. Hočemo izoblikovati iz njih jeklene katoliške značaje, ki se poslovni knjigi; slovnično in stilistično ni na višku: vse preveč klicajev, 'vprašajev, po-mišljajev, tujk, barbarizmov! Stražarji so bili posebni predmet takih letakov že od početka. 2e zgodaj 1. 1933, se je svobodo- in miro-ljubni demokrati! Šli so kot 23. maja 1940 & 7 »STRAŽA V VIHARJU. *Prejem novincev in občni zbor Na binkoštno nedeljo smo se najprej zbrali v kapeli oo. jezuitov, da prosimo Očeta, ki le nad nami, naj nam pošlje sedmere darove Sv. Duha, da bomo mogli prav in uspešno nadevati svoje delo. Po sv. maši, pri kateri 81)10 pristopili k obhajilni mizi, je bil najprej 5Prejem novincev za redne člane AK Straže, "ato pa občni zbor. Sprejeli smo zopet v svojo sredo veliko levilo mladih, idealizma, vere in slovenskega 'bočila polnih akademikov, ki so stopili na d ta onih, ki so že dokončali svoje študije, delo v klubu in na univerzi ne bo zadajalo. Novince sta nagovorila predsednik Skam-lc in duhovni vodja kluba Straže dr. Ehrlich Pomenu sprejema in o njih nalogah, ki so jih naložili s tem, da so stopili v klub lražo, da nadaljujejo delo naših prvih ražarjev. Po sprejemu novincev je bil naš četrti' fe^ni občni zbor, na katerem so podali svoja poročila ostali odborniki. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Brecljem na čelu. Iz poročil smo spoznali veliko delo, ki so ga opravili v preteklem letu odborniki. Želimo, da bo novi odbor v istem duhu nadaljeval delo, da bo njegovo delo rodilo stoteren sad. Popoldne smo pohiteli na Polževo, da se v prebujeni naravi nasrkamo njenih novih, svežih moči. Nič ni motilo veselega razpoloženja in družabnosti, čeprav nas je dež precej orosil. Veseli in nasmejani, s slovensko pesmijo na ustih smo preživeli ta popoldan. V ponedeljek pa so naši tovariši, ki do sedaj še niso opravili rekolekcije, opravili obvezno letno rekolekcijo v lepem in prijaznem Domu duhovnih vaj pri oo, jezuitih. * Tako je potekel naš letošnji binkoštni stražarski zbor. Začrtali smo si svojo pot, po kateri hočemo neustrašno hoditi. Sv. Duha pa smo prosili: »Pridi sv. Duh, svojega ognja nam daj!« Nedeljske Spričo dogodkov, ki se odigravajo po Ev-je marsikateremu kristjanu vera postav-na veliko in odločilno preskušnjo. Mnogi Vtles onemogli zadevajo v skrivnost božje vidnosti. Marsikaj se na svetu popolnoma u9ače razvija, kakor si- predstavlja pobožen '°Vek. Lepo in cvetoče krščansko življenje, je v nekaterih deželah čudovito razvi-lo in prinašalo ali obetalo krasne sadove, ® vojni vihri nenadoma ovenelo, usahnilo zamrlo. Desetletja ne bodo popravila, kar ^ilo v nekaj dneh uničenega. Spričo vsega 9a se težko poslušajo stavki o božjih do-1*Utvah. Na razpotju smo. Če smo doslej mi-!> da je božja previdnost enostavno izdelan za zmago dobrega in božjega, nas do-'l:i silijo k priznanju, da je božja previd-''*■ velika in nedoumljiva skrivnost. ^lorda smo kdaj pri čitanju romana ali Qttle imeli nekoliko podobne misli, kakor 'mamo danes pri pogledu na potek sve-zgodovine. Ko smo čitali začetna po-smo bili razočarani. Pisatetj je na-same negativne elemente. Vse dobro, ^enito, pošteno in pobožno je pustil pisa-1 brezobzirno propasti. Vpraševali smo se, čemu tak čuden razplet dogodkov, ki mori in duši čitatelja. Ze smo hoteli knjigo odložiti z uničujočo sodbo. A le zaradi tega, da ne ostanemo v delu na pol pota, smo vztrajali in či-tali do konca. Tedaj pa, ko smo nadaljevali, smo morali dostikrat svoje mnenje izpreme-niti. Pisatelj je prešel na drugo stran svojega načrta. Začetni del zgodbe je vstavil v širši in globlji krog svoje 'zamisli. Prvotno razdejanje in propadanje je v večjem okviru nenadoma dobilo svoj pozitiven pomen in vrednost. Šele, ko smo se v čitanju priborili do druge pozitivne strani celotnega dela, se nam je odkril ves smisel in svojo prvotno uničujočo sodbo smo umaknili. Ko srno delo pre-čitali, je bila sodba pozitivna. Pri primeri lahko ostanemo. Mi vsi smo danes, ne sicer čitatelji, pač pa gledalci začetnih poglavij pretresljivega romana ali začetnih prizorbv grozotno veličastne drame človeške zgodovine. Morda že delamo sodbe, ko še za celoten razplet ne vemo. Noben žarek ne sveti v bodočnost. Toda ali res noben? Pač! Kristusove besede: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« grajsko plimo retekli teden so se na belgrajski univer- upravo pa morajo priti tudi študentje. akcije in pravokacije« in v službi elementov, ki hočejo našo državo potegniti v vojno. V 24radi strogega nastopanja rektorja in de-q°v proti komunistom vršili protestni zbori. Ut ,e sestavil skupno resolucijo, ki jo je pre-rektorju. Obenem pa so bile za posamezne ^tete izbrane delegacije, ki naj bi izročile t. ‘vie izbrane delegacije, ki naj di izrecne Zahteve dekanom dotičnih fakultet. Re-1ci)a AO e med drugim obsegala sledeče ^a se čimprej uredi pravilnik Centralne e in se uprava izroči v roke AO. t ' ^a ,se uredi vprašanje centralnega zdravega fonda v tem smislu, da pridejo v *v° tudi študentje. T\ ua univerza prevzame lastništvo Stu-.. vskega doma. Kajti dokler bo dom last fstva prosvete, bo v službi zunanje »re- če bi senat pristal na te zahteve, ki jih je AO »majenergičneje tražil« od njega, bi postala Študentovski dom in Centralna menza močni trdnjavi komunističnega gibanja; od denarja, ki je zbran v zdravstvenem fondu pa bi gotovo imeli več koristi razni španski prostovoljci in tovariši, ki so zaprti po koncentracijskih taboriščih, kot pravi študentje, ki jim je res za študij, ne pa za komunistično propagando. Zato je senat vse njihove zahteve odločno odklonil. Sledila je ostra kampanja z letaki in govori, ki je dosegla svoj višek na novem zboru 15. maja. Govorniki so živo slikali reakcionarno stališče rektorja in dekanov in grozili, da bodo odslej začeli pravo borbo in da sredstev za to borbo ne bodo prav nič izbirali. To poslednjo grožnjo so namenoma večkrat močno poudarjali. V znak protesta so na vsej univerzi proglasili enodnevni štrajk, ki naj bi bil poslednji opomin univerzitetnemu senatu, da bo vedel zavzeti pravilno stališče napram študentskim zahtevam. Nad tem brezvestnim ravnanjem komunistov se zgražajo vsi ostali akademiki. Vsi so mnenja, da je v sedanjih nevarnih dneh namenoma povzročati nered in nemir ter ga odevati v plašč reda in znanstvenega dela, zločin, ker s tem zmanjšujejo našo odpornost nasproti zunanjemu sovražniku. S tem dejanjem postavljajo komunisti na laž svoje visoke fraze o borbi za narod itd. * Hvala Bogu, da je danes tudi v Belgradu vedno manj takih, ki jim nasedajo, in vedno več takih, ki so se odločili za odločno borbo proti njihovemu razdiralnemu delu. Odgovor akademske levice izdajalcem in saboterjem Tak je naslov letaka, ki so ga izdali pristaši kominterne in je namenjen »slovenski intelektualni javnosti«. Menda zato, ker se je vsa akademska mladina naveličala njihovih lažnjivih fraz in jim preprečila izrabljanje univerzitetne avtonomije za njihove proti-državne akcije. Poleg običajnih fraz »o vojnih hujskačih« in blatenje Straže so se v tem letaku spravili levičarji tudi na ostala akademska društva. Zanimivo je tudi dejstvo, da se v tem letaku odkrito vnemajo za razredno borbo in ugotavljajo, da sta »izdajstvo in sabotaža naših nacionalnih interesov z vso silo na delu«, kar brez dvoma iz lastnega dela prav dobro vedo in kar vemo tudi mi. Gredo pač za svetlim vzgledom »pobornika delovnega ljudstva« v Franciji Thoreza, ki sedaj iz Nemčije vodi protifrancosko špionažo in sabotažo, ki je omogočilo nemškim divizijam tako naglo napredovanje. Nekaj cvetk iz tega letaka: »Jugoslaviji je meobohno potrebna vnanje-politična naslonitev na Sovjetsko zvezo, da si zagotovi edino učinkovito in zanesljivo pomoč sovjetske zveze«, ki se je tako zanesljivo in učinkovito izkazala ob češki krizi. »V smislu te politike je Sovjetska zveza iskreno in pošteno sodelovala v vsaki akciji za obrambo miru,« dokaz za to so jim brž-kane pogajanja z zapadnimi velesilami in rjavo-rdeči pakt 1939. »V smislu te politike smo se vselej zavzemali za strnitev vseh resnično miroljubnih sil, za odločen boj proti vojnim hujskačem«. Vendar enkrat pridejo s svojo pravo barvo na dan, priznavajo, da so se zavzemali za politiko in ne šušmarijo več s »strokovnostjo«. Bojni krik »Boj proti vojnim hujskačem« so šele pred kratkim povzeli od svojih belgraj-skih sodrugov, saj se še zelo dobro spominjamo njihovega lanskoletnega »boja proti kapi-tulantom«, kakor tudi govora Chamberlaina, ki ga je nek s odru g na nekem mitingu ves ginjen prebral. Chamberlain jim je po enem letu seve postal »reakcionar«. Kako dolgo bo univerzitetna oblast še dopustila tem plačancem tujine zlorabljati univerzitetno avtonomijo za njihovo razdiralno delo? Čas je že, da se ta praksa končal V predzadnji številki »Straže v viharju« smo objavili v poročilu o nabiralni akciji za kočevske Slovence, da na II. drž. real. gimnaziji pobiranja ni dovolil učiteljski zbor in da je bilo na drž. ženski realni gimnaziji pobiranje onemogočeno zaradi prepovedi ravnatelja. V zvezi s to notico smo prejeli od ravnateljstev obeh zavodov obvestilo, da je na obeh dveh zavodih bila izdana okrožnica, ki je nabiralno akcijo za kočevske Slovence priporočila kot važno narodno in humanitarno delo. Toda nabiranje je dovolila le v okviru zavoda, dočim je bilo prepovedano dijakinjam nabiranje po ulicah, ker obstoja neka odločba ministrstva prosvete, ki je v slični zadevi dovolila na prošnjo Rdečega križa, da smejo pobirati samo dijaki. S tem popravljamo naše prvotno poročilo. Veseli nas, da moremo med ostale zavode, ki so mnogo pripomogli, da je ta narodnoobrambna akcija uspešno uspela, uvrstiti tudi ta dva zavoda. V uvodniku lista »Berliner Borsen-Zeitung« piše nekdo o spominskem dnevu nemških junakov in izpoveduje bogokletni evangelij nasilja: »Večna postava boja določa usodo vseh narodov. Samo boj je tisto sredstvo, iki zagotovi ljudstvu svobodo in življenjski prostor za razvoj njegovega duha. Le pripravljenost na boj je poroštvo, da obstanejo svoboda, prostor in duh. — Za duha torej gre. Zaradi njega je dana postava. Kri — občestvo krvi — ljudstvo: to je postava. Nacistična revolucija ni nič drugega kot spoznanje te vekovite božje postave in njenih posledic tako za celo ljudstvo kot za posameznika. Le s tem si lahko razložimo združitev 80 milijonov Nemcev in njihovo pravico do neoviranega razvoja duha. Kdorkoli se je izmed drugih narodov temu uprl, je storil nasilje. Zakon boja nalaga zdravemu narodu dolžnost, da tako silo zlomi... Kdorkoli da svoje življenje za občestvo krvi, kdor torej, pade za svoj narod, postane junak in doživi Boga samega v smrti in vstajenju, v umiranju in v prerojenju lastnega ljudstva«. Javna izpoved komunističnega konvertita. Antonio Diaz Soto y Gama, eden izmed vodij meksikanske revolucije za časa Callesa, piše v »El Univerzal«: Vrnil sem se h krščanstvu, od katerega sem se oddaljil v mladosti! Med revolucijo sem bil priča take nemorale in brutalnosti, da sem začel premišljevati vzroke takega razkroja... Dejstva so me silila, da sem odprl oči resnici, da vsi ti izbruhi barbarskega instinkta sledijo iz tega, ’ da se je zavrgla krščanska morala in moralna vzgoja. Samo ta more brzdati človeško naravo. O tem nimam več nobenega dvoma. Ako se iztrga Kristus iz otroških src, zgubi do-raščajoči rod vsako moralno brzdo in se zasužnji najdivjejšim strastem in vsem zablodam divjega nagona, da tudi skrajnim izgredom Častihlepnosti in okrutnosti. Vzgaja se rod poganov in materialistov. Julija vsi v Ptujl Fantje od 5. do 8., de* kleta od 9.. do 12. V Ptuju bomo .pregledali naše dosedanje u?pehe na notranji fronti in do , kraja izvedli duhovno mobilizacijo slovenske* ga dijaštva za novi čas. j „ V Ptuj gremo pod geslom:. Slovenija in Jugoslavija — danes in vekomaj) Študentje - športniki ASK (»Akademski športni klub«), edina reprezentančna organizacija slota ustvariti kakega bogvekako zanimivega l'ha Kako — če ni osnove! Poudariti pa je treba' da je g. Rogoz poiskal vse učinkovite in k° mične momente in jih s potrebnimi poudafh spretno in z veliko uglajenostjo povezal v cC loto. Tudi naši igralci so dosegli lepe uspeh — in njim gre hvala v večji meri kakor 140 mediji. Posebej naj omenim g. Lipaha in g< lja, ki mu je burkasta vloga dovoljevala v?e izrazne pripomočke, tako da je bil res ma« v vseh niansah te besede. Zelo je uga!a tudi Matiček ge. V. Juvanove. Delo je dob*’0 zrežiral O. Šest, ki je skušal delo poživit* nekoliko domisleki, ki pa skoraj mejno klovens-tvo.