187. številka Uibljaia, v četrtek 17 avgusta 1905 XXXVIII. leto I t >n*a *u»k dan avačar, utrnil aadeija ta araintka, c*r retfa po poš« prejema* aa **air&-oa;rake daa*i« aa m iata tb K, aa »«i lata IS K, aa catrt lata • K 60 h, aa aa mesa« i K SO k. Za LJubljano » pofiUjanjen na dom aa vat * ta K, aa pol leta 1* K, aa Satrt leta S K, aa as meaaa « K. Kdor hodt iaxu ponj, plača aa vsa lata »* K, aa pol leta 11 K, aa Satrt leta 5 K 60 h, aa od meaea 1 K SO h. - Za tuje dežela toliko »ač, kolikor anaša poštnina. -Al -aroSo* bres tatodobnt ▼poSttJatre naročnina sa na oaira. — Za oznanila aa plaSnj« od peterostopna petit-anta pa It h, Ba aa «a oananilo tiska enkrat, po 10 h, ca aa dvakrat, in po 8 h, če ■• tiska trikrat ali večkrat. — Doph Upravništvn naj aa blagovoli)« pošiljati naročnina, reklamaei)*, i*? ***ole frankovati — Rokopiai aa o* vračaj«. — Uradnlatvo *n upravnlitvo Je v Knaflovib ulicah St. 6, ta rlaer uredništva v L aadatropja, apravnistva pa v pritli^n. oananlla, t ). adminiatrativn« a tvari. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon št 34. Škof v Zagorju. Kje so časi, ko so se pri nas ljudje od daleč in kar najspoštljiveje odkrivali vsakemu duhovniku in ko so kar trumoma padali na kolena, če so t daljavi zagledali Škofovo kočijo ? Kam je izginil ta ugled, kam je prešla ta veljava ? To so vprašanja, o katerih naj bi duhovščina enkrat prav intenzivno razmišljala zlasti z ozirom na to, koliko je sama kriva, da se je zgodila taka velikanska prememba. Posebno priliko za to ji daje d e-monstracija proti škofu Jegliču t Zagorju povodom birme. „Sloveneca pravi, da se je le „neznatna kopica" ljudi udeležila te demonstracije. Tako pisari „Slov." vedno, kadar bi rad zmanjšal pomen kake sebi neprijetne priredbe, a kadar se gre za klerikalne priredbe, takrat vidi vedno vsaj desetkrat več udeležnikov, kakor jih je bilo. Sicer pa je že dejstvo samo, da je prišlo do^ pravcate demonstracije proti skofn, da se je škofa izžvižgalo in da so grmeli na njegovo uho ogorčeni klici „proČ s škofom", rdol z Jeg-ličeni~ tak dogodek, da zasluži občno pozornost, posebno ker karakterizira razmere v deželi in kaže, kake sadove rodi škofov fanatizem in škofova nestrpnost. Stoletja ni botrov pri birmi nihče vprašal za spovedni listek in ni nihče zahteval, da mora tudi boter iti k spovedi. Zdaj naenkrat je to postalo tako potrebno, da je moralo radi tega priti do največjega razburjenja. Birma je ceremonija, za katere reKgijozni pomen se ljudje že davno več ne menijo. Za botre je birma le breme, ker jim provzroča precej znatnih stroškov. Vsakdo išče dandanes za botra svojim otrokom samo ljudi, ki kaj premorejo, ki so voljni poseči v žep, in ko bi ne bilo botrov, ki so pripravljeni poseči v žep, bi se na stotine ljudi še ne zmenilo ne za birmo. In v takih razmerah, ki jih noben škof in noben papež ne more predra-gaČiti, si domišlja ljubljanski dušni nadpastir, da bo botre prisilil hoditi k spovedi! Uspeh njegovega početja bo samo ta, da eni svojih otrok ne bodo pošiljali k birmi, drugi pa, da ne bodo dobili botrov. Udarjeni bodo reveži, ki svojim otrokom ne morejo nikdar napraviti nobenega veselja; tepeni bodo ubožci, ki ne bodo mogli dobiti botra, ki bi za birmanca res kaj storil. Škof dela s svojim fanatizmom škodo le revežem, kajti premožnejšim ljudem je le ustreženo, če jim ni treba iti za botre. Da zaradi dvomljive Časti, igrati botra in potrositi nekaj petakov, ne poj de nihče k spovedi, to mora naposled uvideti tudi najbolj omejeni klerikalec. Z liberalnega stališča smo Škofove odločbe lahko veseli. Cim več ugleda in veljave izgube cerkvene ceremonije, toliko bolje je za nas. Liberalci naj le odklanjajo botrstvo — saj imajo zdaj najlepši povod za to — in kmalu bo birma postala prav malo pomembna ceremonija in bo še škof Jeglič nehal s svojimi dobiČkanosnimi birmskimi potovanji križem dežele. Zagorska afera nam kaže vnovič škofovo na3trpnost in kratkovidnost. S svojo nestrpnostjo in kratkovidnostjo jo je škof že temeljito zavozil. Koliko je že krajev, kjer škofa ob njegovem prihodu demonstrativno ne pozdravljajo, koliko je krajev, kjer doseže domači župnik le še z največjo težavo, da se razobesi kaka zastavica ali postavi kak mlaj. In zdaj se je proti škofu začelo javno demonstrirati, javno se mu kliče na ušesa „proč s škofom" in „dol z Jegličem" in treba je največjega napora, da se prepreči Še kaj nevarnejšega. Oe škof teh znamenj ne razume, je to njegova stvar; Čim manj jih bo vpošteval toliko slabše zanj in tolik* bolje za nas. Vojna ali mir? Z mandžurskega bojišča. General Linevič poroča z dne 14 t. m.: Včeraj so japonske torpodovke obstreljevale Lazar evo. Poskušali so izkicati svoje vojaštvo, a so bili zavrneni. Po poročilih iz Koreje je naskočil neki jsponski oddelek dne 5 t ir. iz Ka-punčana rusfci oddelek pri Cake riju, toda ruske salve so vrgle Japonce nazaj. Dne 6. in 7. je sovražnik obnovil ofenzivo, vendar je bil vedno odbit. Istočasno so naskočili Japonci neki drugi ruski oddelek, pa so bili zopet odbiti. Japonci so bežali ter pustili na bojišču več mrtvih in mnogo munioije. — Dne 10. t. m. je bila bitka pri Onghiju. Ruski oddelek je izvršil naskok, tiral Japonca v južno smer ter zaplenil mnogo orožja in municije. — P, i Lazarevu je zjutraj 13 t. rs. etre ij&nje prenehalo in japucske torpe-dovkfe so se oddaljila. Rusi so po hudem boju zasedli Kapunčan. J&posko uradno poročilo z dne 15 t. m. pa ee g!**i: »Rusi so napravili dne 14 t. m. dva naskoka blizu Ćantaja inBejnanpinena, toda bili so odbiti. Japonci so imeli t mrtvega, Rusi pa 45 (?).« Rusija nadaljuje z mobilizacijo. Ravnokar je prispel na bojišče ves 19 armadni vol Transport }e trs j d skoraj dva meseca. Sedaj se začne prevažanje 13. voja. Sklenjena pa je tudi mobilizacija 9. in 21. armad nega veja, ako bo transport mogoč. Iz vsega se vidi, da se ruska vojna u rava prav nič ne briga za mirovna pogajanja v Portsmouthu. V ruakem generalnem štabu smatrajo sploh japonske pogoje za nesprejemljive ter se bavijo že celo z načrtom splošne mobilizacije. Te dni odtde na bojišče 13. voj in ! dve artiljer jski brigadi. Zavzetje Kamčafke. Iz Tokija se peroča, da se kmalu razglasi zasedenje Kamčatke. Cela ruska garnizija na Kamčatki sestoji baje iz edinega bataljona, ki nima nikake zveze z ostalimi ruskimi oddelki. Japonske aspiracije na Korejo in Mandžurijo. Japonska, vlada je naročila v Ameriki 350 jeklenih mostov, 150 lokomotiv in 2000 jeklenih voz in sicer za železnice Čez Korejo do Liaojanga. Vsi naročeni predmeti morajo biti čimpreje Izgctovljeni ttr plača Japonska samih prevoznih stroškov nad 21l% milijona dolarjev. Vladivostok. Govori se, da se japonske čete pomičejo proti severni Koreji, da bi v slučaju, da se vojna nadaljuje, bili takoj pripravljeni za prodiranje proti Vladivostoku. — Ruskemu liatu »Slovo« pa poročajo iz Vladi-vostek*, da ruski oddelek, nele da ni zapustil Koreje, temuč im;* celo še na Korejskih tieh svojo in-tecd&turo in druge vojne urade. Ja ponci v tem rajonu nimajo veliko vojaštva. — Kuropatkin je pisal nekemu svojemu prijatelju v Petro-grad, da so sedaj odstranjene vse večje ovire ter se sme zanesljivo upati na zmago nad sovražnikom. Mirovna pogajanja, Tudi 6. člen japonskih pogojev je sprejet. Ta točka zagotavlja Japoncem odstop ruskih najemščin na polotoku Liatung, nadalje Po rt Artur, Dalnji in otokov Bionde in Elliot. — Vite je odločno pro-testoval, da bi Rusija poleg vojne odškodnine in odstopa Sabalina mc rala prepustiti še vojne ladje v nevtralnih pristaniščih, omejiti svojo vojno posadko in odstopiti kitajsko vzhodno železnico Kitajski. — O kitajski železnioi se je raiprav- ljalo včeraj pri 7. točki. Rusi vztrajajo pri načelu, da je ta železnica privatna last r u s k o • k i ta j s k e banke. Prij azno občevanje ruskih in japonskih delegatov med seboj je le navidezno. Pri nobenem kosilu še niso skupaj sedeli. Ko so dne 15 t. m. ameriški bankirji povabili oboje delegate k banketu so Rusi povabilo odklonili. Zavednost čeških trgovcev. Praga, 16 avgusta. Zveza mestnih trgovskih gremijev vae češke je začela z vso vnemo delovati na to, da bodo s 1. januvarjem 1906 vsi češki trgovci po mestih z vsemi avatro-o grškimi tvrdkami, posebno pa z dunajskimi, dopisovali izključno češko Okrcžnioe v tem smislu so debli že vsi trgovci Okrožnica zaključuje: »Upamo, da bomo z združenimi močmi izvršili ta veliki kos narodnega očiščenja.« Akcija se rastesne tudi na Moravsko in S I e z i j o. Pri deszi odločnosti in žlavesti se hvalevredna akcija brezdvemno tudi dožene, in ne-brej češke inteligence dobi služb po nemških in ogrskih mestih. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 16 avgusta. Včeraj je bil zopet ministrski svet, ki je trajal poino v noč. Udeležili so se ga vsi ministri. Oficijalno obvestilo samo pove, da se je sklepalo o tekočih zadevah Resnica se bo zvedela šele po avdijenci, ki jo bo imel baron Fejervarv v Išlu pri cesarju. Danes imajo konferenco tisti liberalni poslanci, ki zahtevajo, da se liberalna stranka r a z p u s t i ali pa izstopijo iz nje. Grof T i s z a si prizadeva, da bi poslance odvrnil od te nakane pri gtavr i konferenci 23 t. m. Zaradi tega bo Leonorina dota. Že tri leta sta se ljubila stud. hu*. Ognjeslav Hruševec in dramatična umetnica Leonora Kosmačin, a zdaj se je njuni vroči ljubezni bližal konec. Ognjeslav Hruševec je bil naposled vendar dovršil svoje studije, četudi ne s posebno sijajnimi uspehi, in ker je bil njegov oče dobro znan z različnimi višjimi gospodi, ki so imeli mnogo vpliva, a vedno prazne žepe, se mu je posrečilo, da je spravil ljubljenega sinka Ognjeslava na praktikantsko mesto jako imenitnega urada v Tretu. S tem je bila seveda pri kraju sicer tako vroča ljubezen med Ognjesla-vom in med Lednoro. Sicer je bila Leonora Že dolgo pripravljena na to neizogibno even-tuvalnost, ali ko ji je Ognjeslav de finitivno naznanil dan ločitve, jo je njegova napoved vendar zabolela in Bedeč na svoji prostorni zofi je dolgo ugibala, kaj stori. »Tho be or not tho be«, je bilo zdaj zanjo poglavitna •tvar. »Ob ljubezni se ne more Ži-Veti,« si je rekla gospodična Leonom Kosmaiin, »posebno ne, le je J ženska že dobrih 10 let vedno 28 let stare« Spomnila se je prijaznega faj moštra z dežele, ki jo je že več let vabil, naj pride k njemu za »gospodinjo«. Ta ponudba ji je prav ugajala, ali spomnila se je tudi, da je njen blagoslovljeni čestileo velik prijatelj »žestokih pića«, kakor pravijo v »slobodnih gradovih« hrvatskega Primorja, in to ji je pokvarilo vse veselje, da bi se odpovedala drama« tični umetnosti in se preselila v samotno župnišče v hribih. Na srečo ji je bila odprta še druga eventuvalnost. Poznala je pod-ravnatelja neke katoliške posojilnice na deželi, ki ji je z vso slovesnostjo ponudil roko in srce ter ji obljubil, če ga vzame, vse udobnosti, kar jih zamore ljubljeni ženici preskrbeti mož, ki zasluži na mesec eelih 75 kron. Po veČurnem razmišljevanju je prišla Leonora Kosmačin do sklepa, da je najbolje, ako usliši podravna-telja katoliške posojilnice. Odločila se Je tem laglje, ker je vedela, da bo ▼ katoliški družbi imela sijajno socialno stališče. Misel, da ji bodo kaplani poljubljali roko in da jo bodo dekani in kanoniki nagovarali z milostiva gospa, jo je teko osrečevala, . da je hipoma izginil tudi najzadnji ' pomislek. • Kraj vse svoje razburjenosti jo ! pa vendar uvidevala, da si mora preskrbeti vsaj lepo hišno opravo in za vse slučaje tudi nekaj denarja, ako naj zavzame v katoliški družbi tisto socialno pozioijo, po kateri je hrepenelo njeno srce. »Ognjeslav mi mora za spomin darovati nekaj stotakov,« je odločila Leonora Kosmačin a tisto eneržijo, s katero je sploh presekala vsak Še tak gordiški vozel, ki ji ga je spletlo življenje. In sedla je takoj za mizo in spisala četudi z velikim trudom prijazno povabilo, naj jo Ognjeslav Hruševec zanesljivo obišče še ta popoldan. Ognjeslav Hruševec je bil sicer slabo vzgojen mladenič, a nekaj galanterije mu je bilo le prirojene in zato se je točno odzval Leonorinemu povabilo. Leonora mu je ovila roke okrog vrata, naslonila glavo na njegova praa in i glasom, polnim ljubezenskega koprnenja dihnila: »Ognjeslav, jas veni, da ai polten mladenič.« »Oh,« je bolestno vzdihnil Ognjeslav, kajti vedel je natančno, kako ae konča vsaka Leonorina pesem, ki se začenja z zagotovilom »Ognjeslav, ti si pošten mladenič.« »Ti veš, kako nresrčno sem te vedno ljubila, je šepetaje nadaljevala Leonora, in tudi to veš, da bi se nikdar ne ločila od tebe, ako bi ne bila posegla nemila usoda med naju.« Ognjeslava je prešinila zona in začel se je z žalostnim obratom praskati za ušesi. Po tem nenavadno ginljivem uvodu je Leonorino ljubezensko hrepenenjo cenil na najmanj 300 kron. »Vem pa tudi, da bi me ne bil nikdar zapustil, če bi te ne bila zadela nasreča, da si pri tretjem poskusu napravil državni izpit,« je nadaljevala Leonora. »Prepričana sem, da ti ostanejo neizbrisno zapisane v spomin sladke urice, ki si jih preživel z menoj.« »400 kron,« je vzdihnil Ognjeslav in pot mu je stopil na Čelo. »Ce ae bol v poznejših letih spominjal avoje Leonore, uboge, zapuščene ljubimke, ki te je vedno obolevala, bol gotovo mislil —« »500 kron,« je mislil Ognjeslav in začel ae je tresti po vsem livotu. ». •. da ni bilo prav, da ai me zapustil v bedi in nepreskrbljeno in da ai me neusmiljenega srca prepustil strahotnim valovom življenja.« »Z* Bjga — nehaj,« je obupno vzkliknil Ognjeslav. »Povej zdaj, ko liko potrebuješ, sicer prideš še do vsote, ki bi je niti R:tš;id ne mogel plačati.« »Tisoč kron potrebujem, ljubljeni moj Ognjeslav. Pomisli, kaj sem ti vse žrtvovala.« Lecnora je potegnila Ognjeslava k sebi na zofo in mu najprej obširno dopovedovala, da mu je Žrtvovala svoja najlepša leta, svojo čast in svojo karijero kot dramatična umetnica. »Saj nisi bila nikdar pri gledališču,« je opomnil Ognjeslav s trdim glasom, misleč, da mu bo ta okolnost dala orožje, da reducira Leonorino zahtevo. Ali Leonora se ni dala premotiti »Pri gledališču nisem bila, pač pa pri cirkusu, kar je pa naposled vseeno, karijera mi je bila vsekakor zagotovljena, a žrtvovala sem jo tebi, moj Ognjeslav.« In Leonora je nadaljevala s svojimi razlaganji in je pojasnila Ognje-slavn, da se hoče omoliti in da zato neizogibno potrebuje tiaol kron. (Konec pruvj ▼ konferenci predlagal, naj liberalna atranka nastopi proti Fejervarvjevemu ministrstvu odločneje kot dosedaj. Nadalje vloži grof T i s a a v prvi aeji državnega sbora resolucijo, ▼ kateri se vlada poiiva, naj o d -stopi, da se poveri poravnava krize možu, ki je pri opoziciji po-pularnejši nego je baron F e j e r • ▼ a r y. V »As Ujsagu« piše grof Tisza da morajo liberalni poslanci ravno* aeda) vztrajati v svoji stranai, ker se jim bo v slučaju, da prevsame koalicija vlado, odprlo obsežno in uspešno opozicijsko delovanje. Vlada namerava odtegniti vsem renitentnim komitatnim in občinskim uradnikom dve tretjini plače. Istočasno pa išče po deželi pripravnih mož za vladne komisarje. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 16. avgusta. Carski manifest o državnem zboru izide baje že 19. t. m. Carju se je predložilo osem tozadevnih načrtov, a carju se je zdel najpopolnejši načrt, ki ga je izdelal Pobjedonoscev. Dan razgla sitve postane ofioijalni vsakoletni praznik. — Z druge strani pa se zatrjuje, da sta pripravljena dvama n i f e s t a , eden za slučaj miru, drugi za slučaj vojne. Zaradi tega se z razglasitvijo vsekakor počaka do konca mirovnih pogaja n j v Portsmouthu. VViborgu so bile 15. t. m. viharne demonstracije pred guberna-torjevo palačo. Finci so demonstro-vali, ker je bil njihov rojak Prokope zaradi umora orožniškega polkovnika Kramarenka pri voj nem sodišču v Petrogradu obsojen na smrt. Finci trdijo, da je s tem RuBija posegla v njihove pravioe, ker bi morilec mcral priti pred fia-sko sodišče. Gubernator je brzojavil v Petrograd po vojaško zaščito, nakar je takoj odrinil v Viborg 93. peŠ-polk. V V i 1 n i je zasledila policija v hiši neke ženske celo zalogo revolverjev, bodal, patron in proklamacij, last židovske revolucijske zveze. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 16 avgusta. Vsled mnogobrojnih pritožb je H i 1 m i paša vendar odredil, da je zloglasna albanska razbojnika iz Debre, Islam Ruja in Šukrija prijeti, njuni utrjeni bivališči pa razdjati. Vojaški oddelek, ki je dobil to nalogo, razbojnikov ni dobil doma, pač pa je osvobodil tri Kucovlahe in dva Bolgars, ki ata jih imela razbojnika ujete. B e 1 g r a d , 16. avgusta VeČ odličnih Macedoncev, S r b o v ^ Albanov in Bolgarov se zbere prihodnje dni v Londonu k posvetovanja o položaja v Macedoniji. Atentat na sultana. Carigrad, 16. avgusta. Zaradi atentata se je naročilo vsem va-lijem, naj po mogočnosti omejijo izdajanje potnih listov v Carigrad ter naj nad potniki izvršujejo najstrožjo kontrolo. Trgovski in obrtni krogi sa pritožujejo, da se na ta način aelo veliko škoduje prometa in trgovini. Anglija in Nemčija. Bero lin, 16. avgusta. Tudi napol otioiozni nemški listi ne morejo premagati zadrege in jeze, ker se je kralj Edvard vozil skozi Nemčijo, a izstopil šele v Išlu, da obišče avstrijskega cesarja. Nekateri listi namigujejo, da bo ta dogodek močno vplival na avstrijsko - nemško zvezo. — Drugi listi pa se tolažijo, da obišče angleški kralj cesarja Viljema na povratku iz toplic. Ločitev Norveške od Švedske. Petrograd 16. avgusta. Poročevalec aRusa« je imel nedavno v Kristijaniji razgovor z norveškim ministrom zunanjih zadev Lovlan-dom, ki je povedal dopisniku, da Norvežani ne mislijo na republiko. Ako švedski kralj res ne privoli, da zasede norveški prestol kak prioo is njegove rodbine, potem more priti v resen poštev vest glede danskega princa. Ako ne bo mogoče kmalu razrešiti razmer s Švedsko, bo Norveška primorana, da prijavi inozemskim velesilam, da se je ločila od Švedske ter upa, da bodo velesile brez obotavljanja priznale samcato;* nost Norveške. Napad na kitajsko cesarioo. Pariz 16. avgusta. V Tientsinu je neki v vojaka preoblečeni mož na padel cesarico med potjo v poletno palačo. Preden pa je mogel atentat izvršiti, ga je prebodel vojak iz oe-saričnega spremstva z bajonetom. Dopisi. Iz Kandije. V „Gorenjcu" piše Franc Meglic, posestnik iz Broda, ozir. si je dal napisati dopis: nKako se ravna s kmetom?*" Napisal je mnogo tako, da človeka mine potrpežljivost poprej, ko do konca prečita, saj v celem samo prazno slamo mlati in ničesar bistvenega ne pove. Sklepati se da iz celega dopisa samo toliko, da je Meglic morda premalo podpore dobil. Vsakemu človeku v takem slučaju ni možno ustreči in naj se še tako vestno postopa, da je pa ravno tu naše županstvo svojo nalogo pravilno rešilo, je pa nam drugim soobČanom dobro znano in zaraditega bodi na zelo dolgo kloba-sanje le kratek odgovor: Po toči lanskega leta je naše županstvo takoj pričelo s cenitvijo škode v svrho odpisa davkov in delitve podpor ubožnim po škodovancem. Da je bilo mogočo ceniti škodo, je Šla v to določena komisija po polju, si ogledala vsako parcel in ker ni ravno prikladno razgrinjati mape na njivi po tleh ter poiskati dotične parcelne Številke, se je porabila v to kaka miza v vasi, nad Čimer se naš Francelj sedaj spodtika. Pri delitvi podpore v ajdi in denarja je prejel Meglic prvi svoj delež, pri delitvi krompirja se je pa oglasil z besedami: „Kaj, meni samo dva mernika, ker sem toliko potov imel okoli gg. poslanca dr. Šusteršiča in dež. predsednika Heina?" — Pri delitvi druge denarne podpore je dobil Meglic 10 K, akoravno so bili zaupni možje mnenja, da mu ta podpora nikakor ne gre, kajti ako ima dovolj de narja, da v družbi veselih žensk lahko po krčmah popiva ter se mu še končno prigodi nezgoda, da pride tam nekje pri Znancovem kozolcu ob 100 kron gotovine, ni vreden denarne podpore. Ved soobčanov. Iz Kostanjevice. V nedeljo, dne 13. t. m. je obiskal kot odposlanec zveze prostov. gasilnih društev Kranjske zvezni tajnik gosp. Fran Ks. Trošt tukajšnje gasilno društvo. Dopoldne si je ogledal tudi gasilni društvi v Cerkljah in Sv. Križu. Popoldne pa je priredilo kostanjeviško gasilno društvo vajo s kombiniranima brizgalnicama, katera se je v navzočnosti g. zveznega tajnika pod vodstvom g. načelnika Bučarja in gg. podnačelnikov Beleta in Kriičnika povoljno izvršila. Po vaji so se zbrali vsi gasilci v gasilarnici, kjer je gosp. TroŠt v svojem strokovnem govoru opisal vzvišeno in težavno gasilsko nalogo, človekoljubni cilj gasilstva ter bodril gasilce naj vztrajajo v svojem delu bližnjemu v pomoč. Nadalje si je gosp. zvezni tajnik ogledal administrativno delovanje načelstva in se pri tem uveril o gmotnem stanju mladega društva. Po tem oficijalnem delu smo se zbrali na Bučarjevem vrtu, kjer smo bili svoji med svojimi in se je rekla marsikatera navdušena beseda. Gospod Trošt pa si je vsled svoje naklonjenosti napram društvu in kolegijalnega občevanja v tovariši gasilci pridobil srca vseh društvenikov; za kar mu kličemo krepki „na pomoč!" Iz Metlike. 27. pr. m. so bile pri nas občinske volitve, pri katerih je narodna napredna stranka prodrla s svojimi kandidati razun dveh. Obžalujemo da so se nekateri, prej naj-zvestejši pristaši naše stranke dali zapeljati tako daleč, da so paktirali s klerikalci, kateri pa so vsled stroge discipline naših volilcev dosegli nepričakovano slabe uspehe V 3. razredu so propali klerikalni kandidatje kar s 100 glasovi; dobili so vzlic silne agi tacije samo 12—IV glasov in še izmed teh G s pomočjo sasiepljenih kmetov, neobčanov iz Lokvice in Rosalnic. V I. razredu so bili voljeni: Konrad BarJe, učitelj, Valentin Bnrnik, naduČitelj, dr. Fran Cvetko, c. kr. sodni pristav, dr. Mano Dereani, zdravnik, Matija Držaj in Fran Sajovcc, oba c. kr. sodna kan-celista; v II. razredu Emanuel Fux, trgovec, Karel Govanec, trgovec, Fran Guštin mL, c. kr. poštar, Danijel Makar, posestnik in gostilničar, Anton Rajmer, trgovec, Otmar Šturm, posestnik; v III. razredu Llojzij Črnič, Leopold Fleischmann, posestnika, Ivan Golja, trgovec, Fran Jutraš, posestnik, Ludovik Sopšič in Leopold Weit>, oba posestnika. 7. t. m. se je vršila volitev župana in svetovalcev. Županom je bil voljen s tričetrtinsko veČino g. Fran Jatraš in sicer sedaj že četrtič, za svetovalce pa: Ivan Golja, L. Fleischmann, O. Sturm, D. Makar, K. Govanec in Fr. Guštin ml. Marsikatera pikra nam sili pod pero, ali pustiti hočemo to v „Kar v glavi se mi je zvrtelo, da bi bil skoraj padel in predno sem se popolnoma spet zavedel, je bilo treba odgovoriti." „Je to vse resnica?" ..Kot samostanski brat menda ne bom lagal", odvrnem, „Če se zdaj zlažem, se moram pri spovedi obtožiti." „Naj pride frater Viljem noter!" je zaukazal. Ko je vstopil brat Viljem k patru magistru, je dobil prvo vprašanje enako mojemu prvemu. Toda ta je odgovoril nedolžnega in ponižnega obraza: „Ker je frater Justin nehal odgovarjati, sem umolknil tudi jaz, kajti psalma še zdaj ne znam dobro." „Kdaj s c ga boste naučili V" „Takoj se ga ne morem, ker me zdaj to, zdaj ono baše. Med zadnjimi sem prišel, pa bi moral ob istem času vse znati kakor frater Justin, ki je bil prvi tukaj. Razen tega se tudi silno težko učim; po desetkrat preberem, pa še nič ne vem. Na uikak način mi ne gre v glavo", se je norčeval resnega obraza brat Viljem. „V resnici?" „Gotovo!" „Pa bi k Materi božji molili in k svetemu Antonu in svetega Duha za dar razsvetljenja prosili !tf nadi, da se možje, ki so bili pri tej volit vi drugačnega mnenja, kakor veČina volilcev, ne odpovedo prejšnjim naprednim načelom in le iskreno želime, da se zopet vrne med nas sloga in zaupljivost. V to pomozi Bog! Občinski odbor ima zadosti nujnega in potrebnega skupnega dela; tu mora nehati vsaka politična ali osobna mržnja. Od besed naj že enkrat pride k dejanju. Misel za vodovod in prepotrebna železnica naj pride že v prvi seji občinskega odbora zopet na površje in voli naj se odbor, ki bode takoj pričel svoje delovanje po gotovem, dobro premišljenem načrtu. Naš poslanec glede železnice ne more vsega sam, treba je, da mu pridemo s konkretnimi predlogi in nasveti v pomoč. Nedvomno bode gosp. poslancu s tem njegovo delovanje olajšano. Sicer pa ni samo naš občinski odbor poklican za pridobitev belokranjske železnice temveč tudi vse občine belokranjske. Sklicali naj bi s e kmalu zaupni možje metliškega sodnega okraja v Metliko, oni črnomeljskega sodnega okraja v Črnomelj, da bi se tako započela skupna akcija. Dnevne vesti V Ljubljani, 17. avgusta, — Kako je dr. Lampe na-farbal Hrvate. Nedavno so imeli hrvatski »furtimaši« v Zagrebu ne kak sestanek za katoliško organica-oijo. Prišlo je tudi nekaj slovenskih duhovnikov, med njimi dr. Krek in dr. Lampe. V programu je bilo rečeno, da je politika s shoda izključena. Kakor da bi že samo ime »katoliška organizacija« ne pomenilo kus najnestrpnejše politike. Dr. Lampe ae je napram nevednim hrvatskim popom hotel pohabati, kako dobro ;e na Kranjskem skrbljeno za katoliško izobraževanje ljudstva. Rekel je: »Narod, ki ima analfabete ni kulturen« Hujše obsodbe bi Lampe ne bil mogel izreči javno nad grehi svoje lastne kaste, ki je od nekdaj skrbela, da si ohrani čim več analfabetov in ki je še danes iz ravno istega vzroka največ;a nasprotnica šoli in Bplošni izobratbi Potem se je bahal, da je na Slovenskem skoro v vsaki župniji katoliško izobraževalno društvo, kjer mora du hovnik z drugimi sredstvi dopolniti, česar ne more Šcla storiti.« Te Lam-petove besede so navadna jezuvitska zvijačnost. — Nadalje je povedal, da si v izobraževalnih društvih vzgoji vsak župnik ljudi, ki ga ljubijo ter so mu na veliko korist. In tako je na Slovenskem 12 do 13 tisoč takih članov, »ki so cvet celega naroda o — Da, cvet naroda, toda cvet, ki že zdaleč smrdi po žganju in čikih. Sioer pa je Lam petu ušla enkrat odkrita beseda, da je povedal, čemu imajo župniki izobraževalna društva. Najboljša pa je sledeča izpoved: »Kar se tiče vodstva teh društev, nikjer na nikogar ne pritiskajo s kako siio. Ne trpimo nobene razlike med stanov?, temuč hočemo, da se vsi ljubijo medsebojno „Sem že vse storil." „Morebiti premalo z gorečnostjo molite?" „ Kolikor je pač v moji moči, storim. Prosil bom še v prihodnje svetnike za razsvetljenje." „Le storite in svojemu patronu se priporočite, to pomaga!" „Prosil bi, če bi se me vi, pater magister, spomnili nekoliko v molitvi." Pater magister mu je seveda obljubil. Da so nama današnji dogodki prinesli obilo smeha, za to je poskrbel brat Viljem. Dne 22. novembra. Danes sem pisal Albini. Povedal sem ji, da so moji sklepi ti dni in da se jim ne bom izreveril nikdar. Kot mi je ona zdaj vzor vsega ženstva, tako mi ostane tudi vso prihodnjost. V njej vidim združene vse lastnosti, katere pričakujem od svoje izvoljenke. Da včasih kake malenkosti razdero ljubezensko znanje, je vse mogoče, a jaz ne bom iskal teh malenkosti in upam, da jih tudi ona ne bo. Znanca in prijatelja sva si bila Že prvi dan najinega znanja. Od takrat sva samo enkrat govorila, a Že tisti najin pogovor je bil dokaz, da sta si najini duši sorodni in da moje srce ne more živeti brez njenega. Ljubezen Čutim do nje, in te (tudi člani in članice) ter si poma gajo. Župnik je navadno predsednik, tajnik pa kaplan« Ali se to ne glasi, kakor pri asvo-bod ni« volitv), ko je rekel gospodar: NiČ ne maram siliti, vsak naj voli po svoji vesti in prepričanju, tod* kdor ne glasuje sa N. N., temu glavo razbijem. — Soci jalnodemokratično regoviljenje. Piše se nam: D« izgublja socijalna demokracija po vsem Slovenskem tla in zaupanje, tega se pač ne da tajiti niti prezreti Hoteč se še vzdržati na površju, zagrabijo rdečkarji za različne pogo sto nevarne pripomočke. Tuintam in scenirajo stavke, pri katerih nastopajo kot voditelji, največji prijatelji in podporniki delavstva. Nevedni de lavci pač dolgo niso izprevideli, kako minimalne so podpore, ki bo jih prejemali, če so jih sploh, spo. znali niso, da je to le humbug in drugega nič. Na prste bi lahko sešteli tiste, ki so uživali kako podporo, dasi mora vsak član plačati n« mesec po 1 K 20 h in 1 K 40 h ? 80c. demokratično blagajno. Strdsj, ko so rdečkarji izpregledali, da ne zapeljejo delavcev več do kočljiv b stavk, so se oprijeli drugega sredstva. Po vseh krajih hite prirejavati shode, na katerih uinhajo po »drznih« nasprotnkih A ti, namreč delavci, ustanavljajo lastna društva, ki jh vodijo sami in iz katerih si dele sami podpore i. dr. Tako je izpod neslo soc. demokratom sedež v Tr'-bovljah »pazniško in delavsko podporno društvo« (nad 700 članov) To je bil silen udarec za mokraće n polom je neizogiben. A še ni dovolj ! Grehi se maščujejo. Tudi v Hrastniku so si domislili delavci pametnejega kot polniti soc. demokratom blagajno. Sestavih so pravila »Siov. delavskega podprrnega dru štvs« in jih predložili namestništvu v Gradec. Ker je zanimanje za novo društvo splošno, je zopet žabo: boo. demokrate. In priredili so v ne-dtljo shod, na katerega so privlekli Rinaldo. Kogovšek, Kristan i. dr. kakih sto oseb iz Trbovelj; domačinov ae je udeležilo ehoda okroglo 20, a še od teh ni bilo več ket polovici scc. demokratov. Nastopil pa je E bin Kristan. To vam je bilo pridu-sanja in kletev, to je bilo zabavljanja na nasprotnike, g. župana i. dr. Zlasti zadnjega — naredili so ga zi •fabrikanta« — je Krietan rapade: kot največjega nasprotnika delavocv podtikaljjmu vntbcvpijoČe čine :n lt> gai o njem na najnesramnejši na Govoril je pa nelogično, kot bi se nalašč nasprotoval v svojem govoru Trdil je, da so socijalni demokrati najbolj narodni, a koj nato, da je mednarodnost glavni moč ln opora soc. demokratizma. To Valje v prifoai ~^e? --- — - iiiaaa ljubezni mi ne izruje nobena obla nobena moč. Končno sem jo prosil, naj mi po Šilja pisma na npoštno ležeče Vreteno", kamor bo hodil ponja naš ministra Sicer bi moral morda naenkrat od tod in težje bi mi bilo, Če bi bil še bolj oddaljen od nje. Dne 24. novembra Danes popoludne smo Šli k spovedi, jaz k patru magistru, brat Viljem pa k patru Kilijanu. Drugam se spi oh ne sme iti, ker potem bi bila spoveu neveljavna (?) Jaz sem se med drugiu spovedal — a prav nalašč — da VČa sili nisem nič kaj zadovoljen. A kij mi odgovori pater magister? „Mislite, da se drugim kaj drugače godi?" Tako ? Tudi niso zadovoljni ? Velik greh je za vsakega, kdor je po sili 0 proti svoji volji v redu, ker gotovo n« spolnuje svojih dolžnosti tako, kot bi jih moral. Brat Viljem večkrat zakolne k nima nobenega namena opustiti to na vado. Zato mu pater Kilijan ni hote dati odveze. Brat Viljem pa udari l pestjo ob klečalnik in pravi: „Če m zdaj ne daste odveze, ne pridem nikol več k spovedi!" Pater Kilijan se je zbal grožnje ii ga odvezal vseh grehov!! Tako vsaj pripoveduje moj tovari* Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) (DaUe.) Dne 18. novembra. Danes je nedelja. Popoldne sva bila pri litanijah za velika ministranta jaz in brat Viljem. Za celebranta je bil pater magister, a samo zato, da bi enkrat „Benedicamus Domino" konec litanij dobro zapeli. Kadar smo ga drugikrat peli s kakim drugim patrom celebrantom, nam je večinoma spodletel. Pater magister je bil za to hud in hotel sem poskusiti srečo. Ko sva si z bratom Viljemom pred litanijami umivala roke, mi pravi ta: „Justin, danes pa dajmo tako „sfu-lati-, da bo groza! Kaj neki ta jetika misli, da je! Če smo mi hlapci hlapcev in on tak berač kot midva oba, pa meni, da bomo „Benedicamus" tako zapeli, kakor bo on hotel?! Ha, ha! Nikdar!" No, in današnji „Benedicamus" je bil res kar strašen. Viljem je vzel kontra-bas, jaz tenor, pater magister pa neki glas, ki ni bil nobenemu glasu bolj sličen nego onemu nevedne živali, ki jo kličejo ljudje z imenom „tele", ki pa še samo ne ve, da ima to ime. K sreči je organist na koru pritisnil najhujši fortissimo, da ljudje niso zapazili grozne dissonance. Konci vseh ceremonij pred oltarjem smo šli pa po cerkvi molit psalm „De profundis." A danes je moral biti že nesrečen dan. Ko pridemo približno do sredi cerkve in smo se drenjali med obilo množico, meni in Viljemu naenkrat beseda zmanjka, akoravno sva do zdaj krepko odgovarjala patru magistru. Pred menoj je stala Albina, tako lepa, tako krasna kot kraljica med ostalimi devojkami. Meni je pogled v njene oči vzel vsak glas, kri mi je J pa Šinila bliskovo v glavo, da sem bil rdeč do ušes. Zakaj je pravzaprav Viljem umolknil, ne vem. Morda na i posled iz istega vzroka? V zakristiji je pater magister zgr-bančil čelo v silne gube, akoravno zmerom trdi, da človeško čelo bodi vedro brez gub, ker to je znamenje brezskrbnega Človeka, kakršen mora biti pater in frater, kateremu ni treba skrbeti za preži vlj en je. Vendar rekel ni ničesar. Tembolj pa je rojil v svoji celici. Pokliče najprej mene k sebi. „ Povejte odkritosrčno, zakaj ste umolknili pri psalmu?" vpraša strogo in mi gleda srdito v oči. „Odgovoriti bi imel napačen verz, zato sem utihnil", odvrnem mirno. „Pa zakaj ste se zmotili?" j Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 187, dne 17 avgusta 1905. rej pridijevanje, praznota in nelogika je znak Kristanovega govora. O drugih ae nam studi pisati. Pripomnili bi še, f'a ni nikdo vplival na delavce, da bi sprejeli nadaorstvo nad novim društvom od strani trboveljske občine, ampak, da so ai to želeli sami, ker imajo zgled pri soc. demokratih, kako se dela brez nadtorstva. Kdor nI obrnil do-sedaj hrbta soc. demokraciji, temu se mora gnusiti od aadnjega shoda sem! Delavci ki ste pričeli z ustanovitvijo novega društva, vzdržite pogumno svoje naklepe, drugi pa, ki ste še vedno neodločeni, odločite se vsi za iste! — Nemške zahteve. Ob priliki vprašanja o podržavljenju te lezaio pravi poslanec Dobernig v svojem listu »Freie Stimmen« sle đeče: »Nemci morajo predvsem zahtevati ustanovitev nemških obratnih ravnateljstev na Nemškočeškem. Kakor po pravici zahtevajo, da jih sodijo )e nemški sodniki, tako imajo tudi pravico, pričakovati od državnih železnic, da na nemških postajah opravljajo siužno le nemški uradniki .. . Druga nemška zahteva je, da se napravijo na nemškem jezikovnem ozemlju napisi na postajah le v nemškem jeziku. Dvojezični napisi se morajo odstraniti z nemškega jezikovnega ozemlja. Te in še druge narodne zahteve Nemcev se morajo arc-saičiti, predno pridejo predloge o podržavljenju do parlamentarične razprave. Skupnemu in odločnemu nastopu vsoh nemških strank bo gotovo zagotovljen uspeh. Naj poskusimo pri nas kakoršnokoli javno zadeve, ki ima svojo narodnostno stran, vedno bomo spoznal«, da je narodnostna ločitev najboljša pot do njene rešitve.« Čisto prav, strinjamo se s temi zahtevami, sjmo z dodatkom: Kar je za Nemce prav, to mora biti tndi za Slovane! — Ljudske slavnosti povo-dem izleta pevskega društva »Ljub liana« v Šmartno udeleže se na slednja druživa: 1.) Pevsko društvo -Zvona v šnartnem, 2.) bralno dru štvo v Litiji, 3) gasilno društvo v Litiji, 4) bralno društvo v Šmartnem, 5.) gasilno društvo v Šmartnem, 6) pevsko društvo »Kum« v Radečah in 7) pevsko in tamburaško društvo »Zvon« v Zagcrju. — Slovensko planinsko društvo je priredilo v nedeljo, ponedeljek in torek svoj letošnji zadnji izlet, ki je bil eden najtežjih, zato so se ga pa udeležili sami najboljši turisti, ki jih je bilo nekaj nad dvanajst. V nedeljo so se zbrali turisti v Vratih, v ponedeljek so odšli na Razor, na katerega so dospeli v še suh urah. Z Razorja so šli proti zahodu skozi Mlinarico v Trento. Prenočili so v L j. u, na kar so v torek zjutraj na vse zgodaj plezali na Triglav od goriške strani. S Triglava je šla pot na Kredarico in ođ tod v Mojstrano. Izlet je vodii odvetnik g dr. Fran Tominšek. Na celi poti se ni prigodila niti najmanjša ne sreča. — Iz Loga v brezovški fari pri Ljubljani« Dae 24 junija smo volili pri nas občinski odbor. Volitev se je vršila prav po domače. Prišel je Župnik 2gur, ki je n svojimi pedrepniki popival in jfde> na občinski račun. Svoj Čas so bili ti njegovi sedanji podrepniki budi nasprotniki, ki so hodili k škofu pro-sit, naj ne da Žgurja na njihovo faro Šiof jih pa ni hotel uslišati. Žgurja tnal v naši fari tako gnesti testo, da so dandanes nj< govi nekdanji sovražniki prav vneti pristaši, ki verjamejo vse svojemu pastirju, pa naj jim ta pripoveduje še tako budalost. Dne 23 julija je bila volitev župana. Žup nika Žgurja pa ni bilo od nikoder, ker je bil sodček prazen. Volitev se je hitro izvršila, vkljub temu, da so se potegovali za županski stolec vsi odborniki, ki so preje Županovo plač i priboljšali. Želimo, da bi božji blagoslov počival nad občinsko bla gajno, da bo občinski odbor mogel namakati svoje suho grlo, ker potem pride gotovo tudi Žgur zraven. — Slovensko bralno dru-itvo in meščanska godba v Kranju priredita v nedeljo 20. avgusta t. 1. veliko gozdno veselioo v Skraheči dolini četrt ure od Kranja. Sodeluje pevski zbor »Narodne čitalnice«. Vprizori se burka »Ponesre čena glavna skušnja«. Izide tudi list »Kranjska gcfli« Žalostno resnične vsebine. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. — Pod zaščito noči. Zaljubljeni nemškutarski petelinčki so se začetkom tega meseca vozili z dvema nemškima putkama iz Predjame proti Selcu v pozni ponočni uri. Ker je bilo za moško družbo premalo punc, se je začel pravi peklenski boj, ko so dospeli v Selce. Silno kričanje, klofutanje, pretepanje s palicami in solnČniki, suvanje, ruvanje las, zmerjanje po „tajču je marsikoga spravilo iz gorke postelje, gledat in poslušat zastopnike kulturnega naroda pod zaščito noči. Boj je bil baje silno kud. Enega udeležnikov so našli v cestnem grabnu; morali so ga dolgo drgniti, da je prišel zopet k zavesti ; drugega so hoteli zaklati, Češ, da je imel že 14 punc, zdaj hoče pa imeti Še petnajsto, kar nikakor ne gre! Tretjemu je manjkal klobuk, četrtemu šop las, peti je dobil krvavo znamenje preko lica, skratka kulturen boj je bil vsestrausk, ker so vsi udeležniki dobili vsak svojo porcijo. — Politično društvo lvJed« nakoprainoat" v Idriji priredi v seb to 19 t. m. ob 9 uri zvečer v prostorih delavskega bralnega dru stva predavanje. Predava notarski kandidat Fran Tavzes o kazenskem pravu. — Prostovoljno gasilno društvo v Planini priredi v ne-1rlj » dne 27. avgusta na vrtu gosp. I. Bančana ob piavnt cesti veselio'). — Postojnski salonski orkester j- priredil 30. tulija letos koncert v k ri3t fondu za Prešernov spomenik. C stega dobička je dal koncert petinsedemdeset kron, katere so se priposlale odboru za postavljenje spomsnika. Živeli zavedni Notranje! — Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi v nedeljo, dne 20. avgusta 1905 tombolo na dvorišču hotela »R bnik« v Po stojni. Srira si. postojnska godba na pihala. — Na adreso južna železnice. Za minoli praznik je bila napovedana velika razsvetljava postojn ske jame in vsakdo je vedel, da bo obisk mnogoštevilen. Res je prišlo v Postojno silno mnogo tujcev, posebno iz Ljubljane. To občinstvo se je zbralo zvečer na kolodvoru in tu se je tako-rekoč vnel boj za vsak prostorček na vlaku. Nad tisoč ljudi je bilo zbranih, a železnica ni imela nobenega vagona pripravljenega, človek bi mislil, da bo vsaj ob takih prilikah preskrbljeno za vozove. Na progi od Dunaja do Gradca ni nikdar niti najmanjše neprilike. Tam je vedno in povsod dosti vagonov na razpolaganje, in je sploh preskrbljeno za vse. Zakaj ni pri nas tako. Vprašamo ravnateljstvo južne železnice: Zakaj tako sistematično zanemarja slovenske pokrajine? Ne bi bilo napačno, ko bi se društvo za promet s tujci malo zavzelo za to stvar. — Zabava Marijinih devic. Iz Trnovega se nam piše: V bližnji vasi Topole, kjer so že od nekdaj najbolj pobožni in ob volitvah najhujši klerikalci, so napravili godbo in ples. Godba je prišla k župnišču, kjer je zaigrala cesarsko pesem. Dekan jih je blagoslovil in delal križe čez godce in fante topolske. Ko so dobili vse blagoslove, so šli domov in plesali celo popoludne, zvečer pa so šli pod okna tistih topolskih Marijinih devic, ki so že v poznih jesenskih letih in ki so bile v svoji mladosti najbolj „pri luftu". Ko so „device" zaslišale glasove godbe, oživela jim je poštama kri, in vstale so iz postelj in plesale kot nore po svojih stanicah. Ko je dekan zvedel to, obljubil je vsaki po 500 dni odpustkov za plačilo. Oj ti verno, dobro ljudstvo! — Gorski vodniki. Ojrednji odbor »Sov. planinskega društva« je sklenil gorsko vodništvo v naših pla nmah bolje urediti ozir. popolniti. V to svrho bo imenovani odbor že prihodnjo zimo priredil prvi tečaj z« gorske vodnike, na katerem bod priznani veŠčaki podučevali in važ bali mladeniče, ki imajo za ta posel sposobnosti in veselje, v vseh vedah, katere mora gorski vodnik znat* O i bor se je s posebnim dopisom obrnil na razne merodajne faktorje s prošnjo, da mu sporoče imena mla-deničev, ki bi se nameravali gori na vedenega tečaja udeležiti, da bo od bor p tem izmed njih izbral potrebno število gojencev iz raznih planinskih krajev. — Iz* Dola pri Hrastniku. Pred nekaj tedni se je čitala po nemških listih vest, da se je razšlo tukajšnje gasilno društvo »ein Soho«e kind des H. Lindtagsabg. Roš« S* veda je do pičioe prav po germansko zlagano! Odstopil je le stari odbor in je izvoljen že nov, ki bode gotovo gledal in delal na to, da se b^de društvo še lepše rasovitalo kot prej Na delo! — Nepotrebno nemško razburjanje. V Hrastniku je umrla gospa Rosa Dirmevr, katere pogreb je bil v nedeljo na pokopališču v Dolu in ki je bila Nemka. Pri po grehu je g župnik Veternik smoli! običajni očenaŠ v slovenskem jezika! To je nemške udeleinike pogreba silno razburilo, da so se kakor pravi »Tagespoita«, ostro iz- ražali proti takemu nečuven emu postopanju. Res nezaslišano! »Da je župnik hitro iiginil, je preprečilo večji škandal,« dostavlja dopisnik imenovanega lista. Le pomirite se, gospoda! Koliko Slovencev umrje v nemških krajib, v Oradou. na Dunaju in drugod, a duhovnik moli sanje pri pogrebu rasen po latinsko le nemško V obmejnih štajerskih farah eo še Slovenci, ki imajo nemškega duhovnika, ki ne zna besediee slovenske. Tak nemški duhovnik pride epovedovat bolnike na smrt. Spove daneo govori slovensko in spoved nik, ki ga ne ratume, neredi križ čezenj, ko neha bolnik govoriti. Zato naj se ne boje Nemci preveč, da bi slovenski očenaš ne koristil umrli Nemki! — Neki kolesar podrl je dne 13. t m. na državni c-«ti med Trojano in Vranskim 80ietnega starčka Irana E bensteinerja iz Bia govioe. Podrl ga je tako močno, da |e starček padel in krvav obležal na cesti. Kolesar jo je, mesto da bi možu pomagal, odkuril dalje. Upati se, da pride v roko pravice. — Čitalnica v Brežicah. V nedeljo dne 3 septembra bo v »Narodnem domu« v Brežioah dra-mat'čna predstava. Uprizore se »Rokov njač i«. Po predstavi prosta za bava in ples. — Nepoboljšljiv tat. 29ietni Jožef Sovine, ključavničar iz L]ub Ijane, je bil že trikrat kaznovan radi Utvine, a vkljub temu ne more tujih reči pustiti pri miru. Tako je v Gradou pri tvrdki koles Puoh kradel r«zne dele bioikljev in napravil škode 423 K. Obsojen je bil v 10 mesečno ječo, potem pa pride ped polioijsko nadzorstvo. — Trgovska akademija v Gradcu vsled odloka naučnega ministrstva ne bo imela od šolskega leta 1905/6 dalje več pripravljalnega U čaja. Srednješolci, ki nameravajo prestopiti na (tanaprej državno) trgovsko akademijo, morajo iz latinščine in grščine (5e iz grščine niso bili oproščeni) ozir. iz francoščine dokazati povoljen uspeh; absolventje meščanskih šol pa morajo odslej iz nemščine, zemljepieja, zgodovine, prirodopiss, prirodoznanstva in arit metike dokazati najmanj »povoljni«, iz drugih predmetov pa najmanj »za dostni« uspeh, da morejo biti sprejeti v 1. razred trg. akademije. Učenci meščanskih šol morajo pa poleg tega primeroma 15. julija al* 16 septembra (začetek ob osmih zjutraj) na trgovski akademiji napraviti sprejemni upit iz nemščine, algebre in aritmetike. — S Koroškega nam poro Čajo, da je letos ondi prav živo — poletičarjev je povsod veliko. Med temi je mnogo Lahov — Slovencev pa skoro nikjer nič. In vendar bi bilo želeti, da bi prihajalo na Koroško v poletnem času imovitih Slovencev, kajti skoro vsi kraji, ki so primerni za poletiČarie, so več ali manj med Siovenoi. Slovenski rodoljubi naj bi povsod iskali dotike z našim narodom; s tem bi ga osrčili, vhli bi mu nekoliko samozavesti in narodnega ponosa, češ: ni vse tuje, kar nosi gosposko suknjo, tudi iz takih kregov, ki nas navadno le zaničujejo, se razlega lepa slove ska govorica. Kdor je kdaj doživel take vrste vpliv na naše prosto ljudstvo, ta bo pojmil te besede najbolje. — Trdovraten samomorilec. 28iatni A n t o n Ž i v i ć strojni asistent na krovu izseljevalnega par n:ka »Geithv« se je včeraj v Trstu trikrat hotel vreči z neke strmine, da bi se usmrtil. Z travnik je odredil, da so ga prepeljali v opazovalnico >,;lošne bolnice. — Stokrat so ga pognali pO odgonu. Kajetana V i d a 1 i j a so razne občine tekom let ž« stokrat pognale po odgonu v Piran, kamor je pristojen. Njegova občina je bila že v velikanskih skrbeh, kaj bo s tem človekom, ki je skrajno nevaren nasilnež. Tu pride Vidsliju na misel, da jo pobriše v Buenos Ayres, k er začne povsem drugačno življenje. Vsi, župan in občinski odborniki so mu hitro vse pripravili, da bi kmalu odšel nevaren Človek. Občinska oblast ae je docela oddahnila, ko je ♦obila od koosulata v Žsnovi obvestilo, da se je Vidali odpeljal 29 junija t. 1. ■ parnikom na svoj eilj in je s veseljem plačala 5 lir konzulatu «a narasle stroške v tej zadevi. Kajetan Vidali se je sicer odpeljal v Buenos Ayres, prišel pa je — v Ttst, kjer je že en teden. Kako je prišel v Trst, noče povedati nikomur. Naj brž ga bo treba zopet kmalu poslati njegovi občini, ki ne bo nič kaj ve sela svojega soobčana. — „Mila mu je kao sunce i svi svetci." Ko je pred štirimi tedni prišel z dela domov posestnik Jovo Murgaš iz Gradovaca pri Belo-varu, je pogrešil svojo drago Ženico, imenom Sara, z njo pa tudi precej obleke in 400 K denarja. Zapuščeni mož je tarnal, jokal in poizvedoval za drago Ženico, katero ljubi, kakor pravi, bolj kakor solnce in vse svetnike, in slednjič vendar dognal, da uživa ž njo veselje neki „jastreb" v Ljubljani. Mož se je podal na pot in danes res zalotil svojo ljubljeno Saro v vozu električne cestne železnice. Ko jo je zagledal, začne v prvem trenutku izpreminjati barve in škripati z zobmi ter pobere na cesti debel kamen, ga zavije v papir in hipoma je sedel v vozu poleg drage, a silno prestrašene Sare, katera je morala vpričo vseh ljudi takoj čutiti njegovo vročo ljubezen. Zgrabil jo je za usta, kakor da bi jo hotel razparati, in Sarina bučica je morala toliko časa prenašati »ljubezen" svojega zapuščenega moža, da je stopil v akcijo železniški uslužbenec in policijski stražnik. Po „šturmuu je mož naglo spravil kamen za vrata in šel pomirjen 8 Saro in stražnikom k uradu po „žegenu. Sara noče priznati, da bi jo bil njeni novoizvoljenec odpeljal, ampak pravi, da ji je bil bolj mil in ljub kakor njen Jovo, ki baje nič kaj lepo ne ravna ž njo, in jo je sama pobrisala k njemu v Ljubljano. Ko je zapuščeni mož prišel do prepričanja, da bodeta zopet kmalu uživala radosti zakonskega stanu, jo je prijel rahlo za podpazduho in jo peljal kakor pomlajen in nsvo poročen po stopnicah, v tem ko ga je nezvesta in po obrazu „pegavau Sara pikro gledala in ga prepričevala, da nji pa niso „klobaseu pc obrazu tako mile, „kao sunce in svi svetci". Radi »podarjenih klobasu se bode moral za puščeni Jovo zagovarjati še pred sodi ščem in Šele potem „ milejše zvezde bodo mu sijale." — Pod voz je prišel včeraj ob 3(i8 zvečar dveletni Fran 0»I ala>v»aaa)lia> • naroalno opravo. 5—95 Gaanarailni zaistop v Ljubljani, iegar pisarne so v lastnej banČnej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjaje takoj in najkalantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podpore v narodne m obenokoristne namene. ranejožete ca CD grencica mfan Inice r?aJ)unay(J.) Lpiavzaprav reprezenfanf grenčic. (V medic.odd.splošne boli Dobičkanosen vinograd Yaruj žeool I5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavce TJHLOJ^. H. WH1TTICK Co. Trst, Via Campanile 156« ?369-io Trgovka akademija u Mu. Ustanovljeno 1863. Zanaprej državni zavod. Absolventje imajo pravico do.enoletnega prostovoljstva. Zgradi se novo, dobro urejeno šolsko poslopje. Sprejemajo se absolventje spodnjih sredDjih šol in meščanskih šol. (ti, če imajo v glav-predmetih red „povoljno" in napravijo vsprejemni izpit iz nemščine, algebre in računstva. Termina: lf». julija in 16. septembra). Sprejem z drugih enako pravnih šolskih kategorij zariši d dovolitve ministrstva. To velja tudi za prestop s kakega višjega razreda srednje šole liri razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo je vlagati pri ravnateljstvu). - i se prične 18 septembra. Z zavodom je spojen enoletni teraj z« ablfurlente (začetek 5. oktobra) za absolvente višj.h srednjih šol in z njimi enakopravnih učilišč, ki se hote posvetiti trgovskim ali iudustrijalnim podjetjem ali ki si hočejo kot visokošolci (juristi) času primerno razširiti znaDje. Prirejajo se tudi prosti na kako določeno izobrazbo ne navezani celoletni In pohitrili! teeajl za gospode in posebej za dame. (Začetek li. septembra in 15. februarja). Prospekte razpošilja in d3je daljna pojasnila rat nateljeka pisarna v Ciradeu, - rfeld^asse 25. 2574 — 2 Za vsako rodovino važno" ,»ilustrovano knjigo o premno-igem blagoslovu s otroki raa-l ipoftilja s prepis« veft tisoče* j zahvalnih pisem tajno aa' \oo h v avstr. znamhah, ko s pa A. KAIPA Berolin S. W. 220. UadenatratM 60. Avtomatske pasti na veliko za podgane gld. 2-—t za miši gld. i 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni noči, ne puste duha in se same nastavijo. Past za Sčarke „Erlla»«e" ujame na tisoče Ščurkov v eni noči; velja gld. I-20. Povsod najboljši uspehi. Pošilja proti povzetju «1. Mchiiller, It u nuj 11, Hur/baueriaHMe 1. Nebroj priznalnih pisem 2536-18 Pariška svetovna razstava 1900. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. k:, ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izboči Iz Tro2szaLegT3i xeda„ Veljaven od dne 1. junija J 905. ieta. OD SOB IZ LJUBLJANE juf. kol. PEOOA NA TRRI2. Ob 12. uri 24 m pano« osol i i lik v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inoinost. Momkovo, Ljnbno, čez Selsthitl v Ausseei Vinograd, *er Klem-Reifling v Steyr, v Line, na Thinaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m :;:;rraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembri ob nedeljah in praznikik. — O* ?. ori G m : tn»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beha£, Celovec ^-anz^nsfeste Ljubno, Duaaj, Cea Selit haJ t ^-olnograd, inoinost, čez iviem-Reit :ing v Line, Budejevice, Plzen, Mariji-t are, He , Francove ?s:e, Karlove vare, Prago, Lipsko Čer Amstetten na Dunaj. — Ob 11, ari 44 m dopoldne osabn: ' v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno. Selathal, Dunaj, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in Drazmkih. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni viak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-Morakovo, Ljubno čez Klein Reifling v Stevr Lice, Budej^vice. Pbzen, Marijine vsra, fi.r rraneove vare, Karlove v*re, Pri_»c Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. ia II. razr.j, na Dana} čez Amstetten. - Ob 10. otj ponoči osobn' ?lak v Trbiž, Beljak, £ran-»ils'rste, Inoirost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in fl razreda). — PROGA v NOVO fttLSTO IN KOČEVJE Osebni vlakt. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Sovo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 on 5 m poii istotako. Ob 7. ari 8 rn Bvecei % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA iZ TRBIŽA. on iS m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana (firaktvoa L, II. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, B \k Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 10 m dopoldne osobni vtak ija čfcz Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Ljubijana direktni voz I. in 11. razreda), Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, isteyr, Pariv l• :,~vo, Curih, Bregene Inoujost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljabno, Celovec, bmehor, PoctabeL — Ob a. m 29 in popoldne osebni vlak z Dnnajas Ljabna, Selzthala, Beljaka, '-ovca, Monakosega, Incmosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. mi 0t> m zvečer osobni vlak ilbinaja. Lipskejja Prage, Franzensfeste, Karlovih vatov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Litica, Ljabnu, Beljaka Celovca, Pontabla. čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečtr iz Leaec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer oe bni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. PROGA Vi NOVEGA MEJSTrf IN KOĆEVJA Osobni vlaki : Ob >i. uri 44 m z;utraj osobni vlak iz Novega mest« b Kočevja ob i. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 ax istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mefiani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjatraj ob 2. uri 5 m popoldne ob 7 uri 10 m zvečer. — Ob 10, ari 45 m ponuči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlak*: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 mavečer Ob 9. ari 56 m ponoči sam on edeljah ' pravnikih. — Srednjeevropski čas >e za 2 min vred hraievnim časom v Ljc «i ari. 20~<9 ^DOCTEUR P1ERRE ^ PARI S & Vfe i 1 1 J š 1 Š I Marija Alešovec izdelovalka perila % vljudno naznaDJa, da se je s Poljanskega nasipa štev. 14 fcS w~ preselila na Elizabetno cesto štev. 6 (dohod s Poljanske ceste). iObenem naznanja, da otvori meseca septembra od vis. c. kr. deželne vlade na Kranjskem koncesijonirano i učilište za prikroievanle in izdelovanje perila £ ter se prijave učenk {sprejemajo že sedaj. «___ . s- 2496 - 4 >g Svetownoslavna ustna woda Dobiva ae povsod. 1445—30 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec t ustnik' za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 ne-njat mosnjiček za denar, 1 žepni nožec b pripravo, 1 par manšetnih gumbov, i naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s pa tentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, i20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2601 se denar naprej posije Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Zenitev. Vdovec, 4O ief star, lepe postave, 22 let s/i/jfoe v državni službi, 40.000 h^ron premoženja, jfeli ta^oj poro-ciii 24 do 36 let staro olikano gospodično ali vdovo bre$ otrofa sto-vens^egra in nemš^egra je^i^a 3mo$r.a, /(i jna gospodinjiti in ima primemo premoženje. Jfer sem v teh krajih nepojnzn in je Selim po osmih letih preseliti na Jfranjsfa celi Primorsko/ S^m primoran tem potom iskati družice. Sprejemajo je le resne ponudbe S sliko (slika se vrne) pod šijro „J{. k- ernst" postlagernd /jdment Ob ersteierm ar k* * 182-2 8 oral, 10 minut od brzovozne postaje jaž. žel. na Spod. štajerskem, vseskozi žlabtoo grozdje, črez 250 dreves namiznih jablan, z veliko ve!enatančno stiskalnico in s stanovanjem, oddaljenim samo 200 korakov od kolodvora, se proda pod ugod plač. pogoji. Ker je v kraja dosti prometa, železnica pa bliza, je posestvo pripravno za vsako postrransko kupčijo. Cena 6000 gld., takoj je plačati samo 1500 gld. Pojasnila daje G. C. Brandhofgasse 1, I. nadstr. desno, Gradec. 2593 Opr. St. A 136/5/2. 256*-2 s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrla dne 1. maja 1905 Marija Razdrh roj. Znidaršic iz Št. Jurja št. 1 brez poslednje volje. Ker je sodišču b vališče zakonitega dediča Alojzija Razdrh neznano, se poživlja taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivSimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, odd. I. dne 8. avgusta 1905. sjfcsaaa%aaataaaai *11 saaaa ***** ■ ■ « * .>»*■? 4i******.fi .i, * ■» Krojaški salon za gospode 2115—13 \ Ivan Magdić v L.jtmbljaiil, na. Starem trg-n štev* 8. « « i i j ■ i Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših* žarnalih iz najmodernejšega in ■ i najboljšega tuzemukega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. W9999919B99*99W999W99W99WQ PSSSS SSS^SSSSS^SSSSJSSJSSjaJSSI Št 1404. 2695-1 Na mestni višji realki v Idriji je s prihodnjim šolskim letom 1905 06 popolniti sledeča učna mesta: 1. za kemijo, 2 za nemščino, 3. za francoščino kot glavni predmeti z dovoljenimi stranskimi predmeti. Za razpisana mesta so ugotovljeni prejemki v smislu zakona z dne 19. kimavca 1898 drž. zak. Št. 173 z za 50u a povišano dejalnostno doklado. Namestni učitelji pa prejemajo letno nagrado 2000 K. Pravilno opremljene in na mestni občinski odbor idrijski naslovljene prošnje je vložiti službenim potom do dne 1« kimavca 1905 pri ravnateljstvu mestne višje realke v Idriji. H^Eestr^o županstvo tt Idriji dne 16. vel. srpana 1905. aamjjaaaaaaaaaaaaj aaaaam iii.......aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« Proti debelosti! Nov način notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez premene hrane ali načina življenja. Da postanete vitki in si obenem utrdite zdravje, rabite samo Ural milo. Nič več debelih teles, nič več krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, barmonska rast in graciozna oblika stasu brez izpreme-nitve načina življenja. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake nevarnosti. Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. Piirodni izdelek, ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo. Prirodni učinek. Deli telesa, ki se umivajo z Ural milom, Izgube tolščatost, zmanjša se debelost In polepša stas dam , moških in otrok. Na tisoče hvalmh priznanj. Ural milo obsega dobro Izčiščen zeliščni izvleček, ki stopi v koži nabrano tolščo, na da bi škodoval zdravju, kakor se to godi po neprestani porabi takozvanih notranjih „zdravil11 Ural milo stane z natančnim navodilom v velikih kosih po 2W gr en kos K 4*—, 3 kosi K 10,—, 6 kosov K 16-, 12 kosov K 30— po povzetju, ali če se posije denar naprej. Od 3 kosov naprej franko. Naročila naj se naslavljajo na glavno zalogo 1906—4 Mm M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45 D' Ivan Benkouit odvetnik v Brežicah vljudno naznanja, da je prevzel odvetniško pisarno g. drja. Gvidona Srebreta 25*3—2 Brežicah. = Začetek poslovanja dne 21. t. m. Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj ANTON STIRN v Spod Šiški št. 22. 2599-1 m n nn w\ (breab) in več drugih voz je naprodaj v iz-delovalnici voz J. BAN na Dunajski cesti štev. 31. 2681*—l Oto Ploj c. kr. notar 2565-3 v v Črnomlju ~ v notarskih opravilih izurjenega kandidata. Plača po dogovoru. >ovo ""1 Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zarj;maIo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kDtiko o svojem dela ,,Hi§a Marije Pomočnice'' in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .,Nove pisanje" ni biia pozneje več napisana nobena b>-Ij£a in ostrejša satira. Da se je pekaza! Cankar iznova tudi mojsura v slogu in jeziku, ni ireba poudarjati Knjiga je izšla v ekgantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—93 Cena: bros. 2 K; po posti 2 K 10 v.; eieg. vez. '6 K 20 v ; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £• Schwentner v Ltubliani Prešernove ulice št. 3. Odda se prtjttztko meblouanosobo v Gorupovi hiši v Ljubljani Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2586-2 Prodam klavir za 120 K, harmonij za 70 K, železno trakovno žago (Bandsage) 130 K, stružnica za les (močna) 100 kron. Josip (Mrak asi? 2 Šelenburgove ulice štev. I. Učenec I s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z železnino VALENTIN GOLOB Mestni trg st. IO. Za fino perilo se sprejmejo v trajno delo spretne ši valke na stroj, vezilje in šivilje za ažurno delo. 2o90—1 Markus * Miiller Poljanski nasip Stew. 4. Pivovarna AUER v Ljubljani sprejme spretnega 2č96— i sodarja Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Hlapca spretnega, ki ima dobra izpričevala in ki zna tudi nemški govoriti, sprejme Dolsko-Videmska tvornica za barvila J, ML FineUov acet w Dolu. 2t91 cevijarsKa p in dfftt učenca se takoj apr neki** na G >ren|efct?m Ponudbo pod „Čevljar", post restante, Podnart. Wn%4 V najem se odda takoj PStill in na dobrem prostoru v Ljubljani, | disi skupaj ali pa vsafco pos» N*hiov pove upravništvo »S Naroda« 253^1 Nizke cene 3lfred 1088 g- ran komanditna družba prodaja Izdelke najpomembnejše tvornioe za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški štifljetni trpežni lOO lastnih prodajalnah zalog Moški Z ir li u na trakove močni mmlmm U VfffllRikDf. na trakove usnje box. C8VIJI na gumbe nr ^p črni ZD ah Moški vlji na trakove, chevreau, g dyear, šivani 5 chevreau, go- yg Damski čevlji na trakove, elhg. in lični godyear, šiv. 5 i 50 kr. Otroš dekli cevlj trakove Iz močnega asnja od naprej Dobra kakovost s; II Otroški in dekli čevlji gumbe iz črnega ali a rjavega^uanja [^[gj, Filii alka v J Zastopnica: . Josipa HenisclL so mm Dal mM ■ -v.-' 4