34. štev; V Kranju, dne 22. avgusta 1908. IX. leto. :■. n ■■• o« 9V . i ' B Političen in gospodarski list. Stane n Kranj t dostavrjaisjeaa na dom 4 K, po poiti a celo teto 4 K, n pol lata 8 K, n drage drlaTe stana 5*60 K. Posaaaeena številka po 10 Tin. — Na narocbe brez istodobne vpolUjatva naročnina aa na ogira. — Uredništvo in uprav-oi*Ivo ja na pristavi goap. K. Floriaoa t «Zvazdi>. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ======= Insarati se računajo ta eeto stran 60K, aa pol strani 80 X, aa Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, aa večkrat znaten Eopust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeva, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi oaj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se na vračajo. Cilji „Vesne". (Na ustanovnem občnem zboru .Vesne* dne 2. avgusta 1.1, govoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Josip Hacin) Slavna gospoda I Zdi se mi potrebno, da se pri otvoritvi novega društva ozremo na vse one momemte, ki so rodili to društvo. Iz teh momentov namreč je najlažje spoznati pot, po kateri nameravamo korakati. Vzroki postanka našega društva leže v naši neposredni bližini in v nas samih. Rodili smo se pod lepimi našimi gorami, ki gledajo na nas, in pred leti odili z rodnega doma v svet, da bi se učili modrosti, ki sta jo tekom dolgih stoletij zbrala na eni strani pero učenjakov, na drugi strani izkušnja mnogih generacij. Večina nas se je začela učiti te modrosti v starodavnem mestu Kranju, sredi najlepšega dela slovenske zemlje. In globoko v dušo se nam je pri tem vtisnila lepota naše domovine, množila ljubezen do domačih krajev, in vsi oni sveti ideali, za katere je nepokvarjeno mlado srce tako dovzetno, so našli v tem kraju, kjer cela okolica dviga človeško srce k lepoti, tem ugodnejša tla. Nedolžna ljubezen do ljudstva, iz katerega smo se rodili, in do krajev, v katerih smo živeli, nas je navduševala za vse lepo hi dobro in nam dajala moči za delo. Dva nagrobna spomenika stojita na kranjskem pokopališču, ki morata neizmerno vplivati na vsako mlado nepokvarjeno dušo. Dva velika moža počivata pod temi spomeniki in besede teb velikih mož so nam razigravale srca. .Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim lepše zvezde kakor zdaj sijale.* jt pel eden, in drugi: ,Ko jaz v gomili črni bom počival ln selen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moji* mm PODLISTEK. ■ Čarovništvo v ljubezni. Jl Z. AtnnnaUev. Vraza, da si človek s čarovništvom more prisvojiti naklonjenost osebe drugega spola, je poznana od nekdaj in povsod. Ta vrata se vleče, kakor ona f« motna rde8a nit, od prvih poznanih narodov do današnjega dneva, ter bo gotovo živela dalje, dokler človeški rod ne izgine raz zemeljske površine. Ako p« se splošno veruje v nekaj, potem je na stvari — kakor pravijo — tudi nekoliko resnice, is katere je vrata ponikta in ki jo varuje pred razpadom. Na podlagi tega mora to raj luii vrata imeti svoj stvarni temelj, dati jt morda zavit v bujno vihrajoča praznoverje. O obstoju vraže v motnost pridobitve ljubezni potoas magije nam priča te siva minolost Pri nekaterih rodovih Afrike je ohranjeno prastaro izročilo o Atlantik. Na podlagi izročila se je ta narod nahajal na viiku omike, toda zloraba okultnih moči, v kateri je pridobivanje spolne ljubezni t čarovništvom zavzemalo prvo mesto, ga je do-vedla do razpada. Njegovi lastni magirji so baje t»f!*vatt jato božjo, ki je v obliki potopa preplavila Atlaat tar g* pogrernHa v morje. Izza smrti prvega je minulo nad pol stoletja, na gomili druzega je pognal zelen mah, toda naša domovina? Tedaj, ko smo prvič slišali čarobne besede pesnikov, še nismo poznali stanja svoje domovine. Toda poteklo je nekaj let, in videli smo, da domovini Še vedno ne sije solnce svobode, za katero so plamtela naša srca. Na meji grozi narodovemu obstanku mogočen sovražnik. Gospodarsko močnejši od nas prodira proti jugu. In nad onim delom naših gora in naših polj, katerim ta sovražnik še ne preti, vihra prapor črne internacijonale, ki ni narodovi bodočnosti skoro nič manj nevarna kakor zunanji sovražnik, ker ne odgaja ljudstva za ono, kar imenujemo narodno samodoločbo. Zasužnjena je naša domovina gospodarsko in duševno, zasužnjena od tujca, ki živi od žuljev našega delavstva v blagostanju in razkošju, in zasužnjena od rimsko mislečega in rimsko čutečega rojaka, katerega verige ovirajo vsak svoboden duševni polet. In kako si je mogoče misliti mlado, za vse lepo in dobro navdušeno srce, ki bi se pri tej zavesti ne razžalostilo in bi po prvem silnem navalu žalosti ne mislilo na sredstva, kako pomagati ? In rojeni pod lepimi našimi gorami sredi zasužnjenega naroda, smo mislili slovenski akademiki na Dunaju o teh žalostnih razmerah. In ker so se naše oči že navadile poleta preko naših gora v daljni svet, smo videli, da naših žalostnih razmer ni krivo zgolj majhno število našega naroda. Uvideli smo na primer, da judovski narod ni bil mnogoštevilen, 'da pa je kljub temu z elementarno silo vplival na razvoj človeštva in je dal po Kristusu celemu svetu popolnoma novo lice. Mimo naših oči so šle Atene in Rim v svojih začetkih, in naše misli so poletele na Dansko in v Skandinavijo. Videli smo dalje, kakor so v preteklosti najmogočnejši narodi propadli, dasi so bili mnogoštevilni, videli'smo Kitajsko, ki je tako silno obljudena, kot igračo v rokah mnogo manjših d>žav. Majhno število samonasebi torej ne more biti vzrok našega suženjstva. In slišali smo drug vzrok o zabavljanju na neprijazne vlade. Toda, gospoda moja, tudi to ne velja v polni meri. Vlade držav so vedno le refleks posameznikov, živečih v državi. Vlada, ki stoji nad ljudstvom, se more sčasom približati mlakuži, in kjer stoji ljudstvo na višku, se morajo tekom časa dvigniti tudi vlade. In resnica, da sta moč narodova in njegov vpliv mnogo bolj odvisna od značaja posameznikov kakor pa od števila in od vlade, nam je razjasnila vzroke našega žalostnega položaja. Spoznali smo, da največji suženj ni oni, nad katerim vlada despot, ampak oni, ki je zasužnjen duševno od svoje nevednosti in od svojih strasti. In spoznanje te resnice, združeno z ljubeznijo do rodne zemlje in do naroda, iz katerega smo izšli in za katerega smo dolžni živeti, je rodilo naše društvo. Videli smo namreč, da najvažnejše niso tožbe o našem majhnem številu in zabavljanje na vlade, ampak da za narod stori resnično mnogo le oni, ki spopolnuje posameznike in jih oprošča duševnega robstva. Politične pravice ne bodo dvignile nobenega naroda, Če so posamezniki zasužnjeni duševno, in napredek vsakega naroda je samo vsota delavnosti energije in svobode posameznikov, kateri tvorijo narod. Če hočemo, da vstanejo solnčni dnevi narodu, je torej treba prižgati luč v duši vsakega posameznika. In zato smo sklenili osnovati društvo, ki naj bi pospeševalo med ljudstvom narodno samozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blago* stanje. ________ Konec prih. Kar izročilo pripoveduje o Atlantih, to te glede natega predmeta poroča tudi o Asircih, Babiloncih, Egipčanih L t. d., potem o Grkih, Rimljanih in Germanih; posebno is grškorimske dobe imamo vet poročil te vrste. H orači j pripoveduje o čarovništvu V ljubezni v 8. satiri I. knjige, Teokrit pa v 2. idili. Juvenal je v 6. satirih ožigosal početje Cesonije, poslednje žene Kaligulove, ki je dala svojemu motu zavtiti steklino konja, da bi povečala njegovo naklonjenost. Kaliguia je po savžitju sredstva zblaznel. Dalje je poznan slučaj Luciji Apuleja. Mož je v Atenah Študiral platonično filozofije, prišedši nazaj v Numidijo se je pa oženil z bogato žensko. Ker je nevestinim sorodnikom bilo žal za njenim premoženjem, zato so vložili tožbo, Cel, da ti je Apulej pridobil nevesto a čarovništvom. Zgodovina zatrjuje, da je obtožba bila utemeljena in da gaje le njegova govorniška spretnost re»ila kazni. Takih in enakih podatkov davno minolih Satov bi se dalo navesti te več, toda iz oirra na ozko začrtane meje članka, prestopimo k novejšim časom. Poglejmo nekoliko v srednji vek in v prva stoletja novega veka, ko je naša vrata, kljub plani-tečira grmadam, cvetela kakor poprej. Katoliški narodi to jo namreč smatrali za nekako dovoljeno livar, dati jo jt cerkev prištevala k hudičevi umet- nosti. Ako vpoštevamo pravi namen vrste, je to tudi bila te brez ozira na vporabljujoča sredstva, ki so včasi sestala iz tvarin, kakršnih te more domisliti le podla dota, Da je inkvizicija pokončala mnogo to vrsto čarovnic in čarovnikov, je umevno po sebi. Iz 9. stoletja je poznano pismo Marka Rha-banusa, nadškofa iz Mainca, na lleribalda, škofa iz Auxerre. Tu je v 25. poglavju, navedena pokora ženi, ki je dala svojemu možu zavžiti ljubimsko sredstvo, sestoječo iz tvartne, za katero.nimamo izraza. Sambert pl. Atchaffenburd poroča, da so leta 1004 v Kolinu vrgli raz ozidja neko žensko, ki je ljudem s čaranjem razburjala možgane. To bo vsekalo ometi, da se je baviia s čarovništvom v ljubezni. Iakvizitor Kumanoi pa je v, £ombardyi pustil radi takih in drugih deliktov naenkrat setgati 41 čarovnic. * • Brat Bertold, glasoviti pridigar 15. stoletja, je bil odločen nasprotnik vraže. Smatral jo je za nesmisel, zato je povodom neke propovedi rekel: «Mnoge se bavijo s čarovništvom, misleč, da znajo začarati kakega kmečkega fanta ali hlapca. Fej, neumnicat Zakaj pa ne začaraš kakega grofa aji kralja, da postaneš kraljica P• Dalje prih, Kmetijska šola na Grmu. Kmeta je treba, ¿andarte* na vsak način več izobrazbe kakor nekdaj. Časi, ko je bilo dosti, da je snal kmet s rokami gospodariti, ali s drugimi besedami rečeno, da je bil vajen vsem gospodar skim delom, ti časi so minuli. Dandanes je treba kmetu nekoliko več znanja in strokovne izobrazbe Da je res tako, nam kale vsakdanje življenje. Le poglejte kdo lažje ishsja na svoji kmetiji, tisti, ki je ostal doma brez zadostnega pouka, ali tisti, ki je užival dobroto kmetijske lole. Kmetu je treba predvsem dobre ljudske Šole, treba mu je pa tudi stanovske izobrazbe ravno tako, kakor dru gim stanovom. Ako si obrtniki danes bolj naprej pomagajo kakor kmetovalci, pripisati je največ temu, ker se za svoj stan bolj pripravljajo in več uče. Za stanovsko izobrazbo kmetovalcev akrbe kmetijski listi kakor «Kmetovalec» in »Narodni go apodar», dalje popotni učitelji in kmetijske lole. Starejši gospodarji se pa težko izobražujejo in ipo polnujejo v svoji stroki, ker jim manjka podlage. Zato je največ vreden pouk, ki se vsaja v mlada srca. Zato tudi vidimo, da so kmetijske lole največjega pomena za napredek našega kmetijstva. To so spoznali drugi narodi že davno in zato tudi vzdržujejo vse polno kmetijskih SoL Svicka dežela je komaj štirikrat tako velika kakor je nasa, pa Ima 22 kmetijskih lol. Pri nas imamo samo eno. In če pogledamo na Nemško, na Češko in v druge napredne dežele, povsod najdemo, da je kmetijsko Šolstvo veliko bolj razvito kakor je pri nas In da je zaraditega tudi kmetijstvo po teh krajih bolj napredovalo kakor pri nas. Kako zelo je potreba pouka nalim kmetovalcem, to vidimo vsak čas, pa naj se gre za napravo in obdelovanje novih vinogradov, za pridelovanje krme, za napravo travnikov, za umetna gnojila ali za kar si že bodi. Povsod je treba pouka. Ravno naprava novih vinogradov bi morala zdramiti naše gospodarje, da je treba kmetu več pouka kakor nekdaj in da je treba pričeti s tem poukom pri mladini, kakor hitro je ona dosti razvita in zrela za umevanje kmetijskega dela. Treba je pa tudi pouka v drugih stvareh, v računstvu, spisju, knjigovodstvu i. t. d. ker se tega premalo nauče po raznih ljudskih šolah na kmetih. Zato si pa ne moremo kaj, da ne bi na vse to opozorili nase gospodarje in jih vnemali za boljšo izobrazbo svojih kmetijstvu namenjenih sinov. Ravno sedaj razpisuje, deželni odbor prosta in plačujoča mesta za učence kmetijske lole na Grmu, za katera je prositi do 5. septembra t. I. Dotični razglas je bil med drugimi naznanili. Kdor ima tedaj sina, ki ga je namenil za kmetijo in ki ga hoče za svoj stan bolje izobraziti in pripraviti, naj napravi prošnjo z vsemi potrebnimi spričevali in naj jo polije, do 6. septembra vodstvu tole na Grmu. Za marsikaterega gospodarja je v današnjih časih velika žrtev, poslati svojega sina za dve leti od doma, ali pomisliti je, da je v dobri strokovni izobrazbi iskati sinu boljše bodočnosti in daje nevednost tudi pri kmetu najdražja reč na svetu. — r —. Gospodarski del, s □□□□□ s£- I iltnega trga. Dne 18. avgusta L 1. izdano oficijelno poročilo slika letošnjo ogrsko žetev sledeče: 1908 1907 plenica. . 39*45 32-80 milijonov metrskih itot. rt ... . 1204 10 69 > » > ječmen. . 12 23 13 73 > » » oves . . . 10 26 1164 » » • koruza . . 38-67 39 53 » » » krompir . 36*14 48*49 > » » Primeroma s lanskim letom letos več manj plenice . . 6 66 — milijonov metrskih stot. rži ... • 1*85 *— » » » ječmen . . — 1*50 » t • ovsa . . . — 1*28 » ». » koruze . . — 0*96 » » » krompirja . — 12*35 > a » Corn trade List ceni letošnjo svetovno pše-rsično žetev na 400.000.000 quarters (1 quarter.-290 78 litrov) proti lanski od 893.225 milijonov quarters in 418*8 milijone quarters povprečno zadnjih treh let Po stanju tujezemskih trgov je ta letošnjo kompanijo uvoz tuje plenice v Avstrijo onemogočen ia tako bodemo morali skrbeti, da bodemo izhajali I lastnim pridelkom* Izvenredno gorko in Jako suho vreme mesecev april, maj, junij in julij je provzročilo, da so razne žitne vrste hitreje dozorele in tako so je tudi žetev pričela za skoro 14 dni prej, kakor sicer v normalnih letih. Bojazen, da bi morda abnormalna suša in preobilna vročina razvoju žitnih vrst škodila, se nI vresničila, nasprotno imamo pri plenici in rži rekordne efektivne teže, ki prodajajo zlasti v primeri z lanskim letom j ako slikovito naravno igro. Bacska, Tisa in Banat, glavne pšenične po krajine, so imele lansko leto zelo slabo letino; pri delane plenice so imrie jako nizko efektivno težo, komaj 70 do 72 kg na hektoliter. Nasprotno je letos efektivna hektolitrska teža od 80 kg neka; Erav navadnega in partije s efektivno teto 82/83 g niso redke. Ogrske pokrajine ob južni železnici so imele lansko leto rekord-žetev, letos je pridelek kvallta tivno in kvantitavno slabejli. V kampaniji 1907/1908 se je skoro cel ple nični pridelek ogrske žetve iz leta 1907, ki je znala! 32 8 mil. q porabile, h kateri številki pa mo ramo prišteti se stare ostanke plenice in moke iz bogate letine 1906 8 mil. q, kar da skupaj 40*8 mil. q. Vsa zaloga pšenice in moke, ki smo jo iz ■tare kampanje 1907/908 vzeli v novo letino, znala komaj 2 milijona metrskih stotov, in z ozirom na to jako nizko število je bila jako ugodna uravnava narave, da smo novo plenico ne le dva tedna prej, ampak prejeli tudi že v takem stanju, da se je isto moglo takoj mleti Če tedaj k letošnji pšenični žetvi prištejemo ostanek lanske kampanje, tedaj dobimo približno 41 Va milijonov metrskih stotov plenice, ki se tedaj s številko lanske porabe čisto vjema. Zaloga 2 milijonov metrskih stotov pšenice je Že nekaj jako redkega in nas je letos pred uvozom tuje pšenice obvarovala le zgodnja žetev, vendar je upati, da se bode letos žitni trg mirneje razvijal, nego lansko leto. Konzum je Se danes brez vsake zaloge moke in minili bodo še tedni, predno se bode pri trgovcih in pekih nabrale kake zaloge mlinskih izdelkov. Glasom budimpeštanskih poročil so ogrski mlini že vnaprej prodali ves izdelek daleč v oktober in imajo poleg tega jako veliko blaga za oddajo predznamovanega, katero morajo oddati polagoma do spomladi. Ta okornost podaja trgu jako trden značaj, kar poleg tega tudi relativno jako trdne cene inozemstva močno podpirajo. Pričakovati je tedaj, da se bodo današnje cene že z ozirom na jako živahno oddajo pšeničnih mok ne le obdržale, ampak v primeri z hitrejšo porabo celo povišale. Kar se splošno tiče kvalitete letošnje plenice, so pri tem večje diference, ki se v razliki cene — večkrat nad 2 kroni pri 100 kg — izražajo. Fine, lepičaste (kleberreicb) tiske plenice se morajo najmanj za 2 kroni pri metrskem stotu plačevati dražje, nego snetjavc ali hrvatske provenijence in vsled tega se tudi cesto med cenami posameznih mlinov opazi diference nad 2 K 50 v za iste številke. Velike množine dežja so primanjkljaj sveže krme gotovo malo znižale in — zlasti v tem slu čaju, če bomo imeli lepo in dolgo jesen, — se nc bode bati, da bi bili posestniki primorani prodati ali poklali živino. —ik. Narodno gospodarstvo. Dalje. 4. Socializem in komunizem, a) Pojem In prlčetkl socijallzma. Socijalizem ima svoj izvor v nasprotstvu med bogastvom in revščino. Vendar samo to nasprot-stvo, ki se pojavlja v vsej zgodovini človeštva, še ne rodi socijalizma, če se k temu ne pridruži zavest prebivalstva, da se to nasprotje ne da drugače odstraniti kakor z izpremembo sedanjega pravnega in gospodarskegar eda. Glavne zahteva socijalistov so: preuredba sedanjega pravnega in gospodarskega reda z odpravo ali bistveno omejitvijo zasebne lastnine in dedinskega prava in z odpravo dohodka, ki ne temelji na delu, torej odpravo zemljiške rente in glavnic ne obresti. Diuge zahteve, kakor uravnava spolnega življenja in verskih razmer, niso bistveni deli socijalizma. Z ozirom na to, ali zahtevajo popolno ali le delno odpravo zasebne lastnine, se socijalisti dele v a) komuniste, ki zahtevajo odpravo zasebne lastnine glede vseh dobrin, b) kolektiv i ste, d zahtevajo le odpravo produkcijskih sredstev in c) preosnovalce zemljišča ali nacijo-n a lis te, ki žele samo, da se odstrani zasebna lastnina glede sveta (zemljišča) in hiš. Socijalizem in komunizem se pojavljata zlasti v takih dobah, ko se nasprotstvo med bogastvom in revščino pokale prav očitno. Tako vidimo socijalna gibanja ob času propadanja rimske republike (oba G race ha), v 16. stoletju (k m et s k e ustaje proti graščinskim izkoriščevalcem), zlasti )a v novejšem času, ko so nastala velika industrijska središča, kjer je beda takorekoč natlačena poleg ogromnega bogastva. Dokler se je sedanji pravni red smatral za nekaj nedotakljivega, se ie ni mogel poroditi socijalizem v sedanji obliki. Kakor hitro pa je ljudstvo prišlo do spoznanja, da je sedanji pravni in gospodarski red le produkt zgodovinskega razvoja, da se torej tudi more odpraviti, kakor se je svoječasno mogel uvesti, tedaj se je tudi porodila zahteva, da se sedanje nerazmerje med delom na eni strani in donosom dela na drugi strani, nasprotstvo med imetkom in uboštvom odstrani z odpravo sedanjega pravnega in gospodarskega reda. Francoski modroslovci 18. stoletja, zlasti Rousseau so veliko pripomogli, da so se nazori o zgodovinskem razvoju zasebne lastnine razširili med ljudstvo, francoska revolucija, ki je uvedla politično enakost, postavila pa na mesto Erejšnje zemljiške aristokracije .meščansko aristo-racijo' (buržoazijo), ni delavstvu donesla za-željene gospodarske enakosti; zato se je razočarano oprijelo socialistiških naukov. Sociaiistiško-komunistiške nazore so oznanjali najpoprej takozvani državni romani, ki so pisali o idejalni državi. Tako je že Platon naslikal idejalno državo, katero si je vzel za vzgled Tomaž M o r u s, veliki kancelar angleškega kralja Henrika VIII. (umorjen 1. 1635.), v svoji »Utopiji* (1. 1516J. Ker je Mor us vedel, da njegova doba ni pripravna za komunistiške programe, izbral si je oddaljen otok, ki ga je imenoval Utopijo, ter ga opremil z vsemi komunistiškimi napravami, katere priporoča bodočnosti. Komu-nistiška družba je na njegovem otoku tako-le sestavljena: 5—6 parov tvori eno rodbino, ki je združena pod hišnim očetom in hišno materjo, ki se oba volita, 30 rodbin tvori skupaj nadaljno skupino, ki skupno producira in skupno konsumira (skupna zemljišča, vrti, skupne jedilnice, otroške sobe, vzgojilnica i. t. d.). Višja skupina, obstoječa iz 6000 rodbin, tvori mesto i. t d. Če bi družba bila tako organizovana in bi vsak delal, zadostoval bi šesturni delovni čas na dan, da .se preživi vsa družba. Tomaž Morus zametuje zlato in denar; v komunistiški državi dobi vsakdo živil, obleke, drva i. t. d. po potrebi, denarja ni treba nobenega. Posebno nasproten je Morus odvetnikom in politikom ; v njegovi državi se vsak kaznuje s smrtjo, kdor se peča s politiko, odvetnikov ni v njegovi družbi. Morov roman »Utopija" je rodil mnogo podobnih državnih romanov. Imenujemo le: Campanella .C i vi t as soliš", Bacon .Atlantis", Harrington, »Oceana" in izmed novejših: Morelly »Bas il Had a (1753 1.) in Cabet »Potovanje v Ikarijo" (voyage en Ica-rie) 1842 1. Kot predhodniki znanstvenega socijalizma, ki se ne giblje več v utopistiških oblikah, so nastopili Francozi Morelly, Ma b 1 y in Bris« sot de Warville. Glavna načela, kijih oznanja Morelly v svoji knjigi »Gode de la nature" (1775), so: 1. Nič v družbi ne pripada komu izključno, razen onih predmetov, katere ravno uporablja, bodisi za svoje potrebe, svoje veselje ali svoje vsakdanje delo. 2. Vsak državljan pripada izključno državi in se vzdržuje na državne stroške. 3. Vsak državljan naj za svoj del prispeva v korist države po svojih močeh, svojih zmožnostih in svoji starosti. Enakih nazorov je M a bi y v svojem spisu »dvomi o naravnem in temeljnem družabnem redu" (1768), kjer trdi, da lastninsko pravo nikakor ni potrebno, da se ohrani družba, kar nam pričata Šparta in paragvajska jezuitska država. Oster nasprotnik zasebne lastnine je B r i s-sot de Warville (Sur la propriété et sur le vol. — O lastnini in o tatvini, izdal 1. 1780) On razločuje med naravno in državljansko lastnino. Človeku pripada vse to, kar zahtevajo njegove prirojene potrebe (naravna lastnina), državljanska lastnina nima prave podlage, temveč temelji na moči, ona je tatvina, ker jemlje revežem dobrine, da ne morejo zadovoljiti svojih potreb. Dočim so zgoraj imenovani pisatelji izražali svoje socijalistitke nazore le v spisiu, je skušal Babeuf (sam seje nazival Gracchus Babeuf) socijalizem tudi praktično uveljavati. Njegovo delovanje pada v dobo francoske revolucije. Dočim je pa revolucija oznanjala zasebno lastnino za sveto in nedotakljivo, je Babeuf stremil za odpravo zasebne lastnine; ustanovil je družbo enakih (société des égaux) in je skušal politično enakost prenesti tudi na gospodarsko polje. V časopisu »Tribun du peuple" in v .manifestu enakih" je izšel načrt velike narodne družbe, v kateri bi se vršila vsa produkcija po gotovem načrtu in istotako vsa konsumpcija. Babeuf je skušal svoje nazore uveljaviti s silo, potom za* rote, toda zarota je bila odkrita in prvi praktični komunist je pustil svojo glavo pod giljotino 1. 1797. Ž njim pa so za dolgo let zaspale tudi socijalistiške ideje na Francoskem. Napoleonove vojske so spravile vse druge težnje na dan. • » • Tedenski sejem ? Kranja dne 11 ivgttsta 1908. Prignalo se je — konj, 76 glav domače goveje živine, 13 glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 186 domačih prašičev, 42 hrvaških prašičev, — domačih ovac, hrvaških ovac, 26 koz, — buš in — bosanskih volov. —• Pitani voli 100 kg K 68*—, na polovico 100 kg K 59—, za pitanje 100 kg K 55*—, kumerni 100 kg K 38*-. Pšenica K 11'50, proso K 9—, ti K 10*60, oves K 950, ajda K 10—, repno seme K 70*—, fižol ribnican K —i mandalon K —. »o** -* « 80 kg. I. prlloja „Gortnlcti" If. 3» Iz 1.1903. I. zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju. Sokolska misel prodira z mogočnimi strumnimi koraki v slovenski narod. Napredek zadnjih let je tako velikanski, da ustanovitelji slovenskega sokolstva lahko s ponosom zrejo na sadove, ki jih rodi 1863. leta zasajeno drevo, ljubljanski Sokol, po katerega incijalivi so se ustanovila vsa slovenska sokolska društva, ki jih štejemo danes že 42 z nad 4000 člani in članicami. Posebno pa se je razvnelo sokolsko življenje letos, ko so ustanovljene po Slovenskem sokolske župe, ki naj olajšajo delo centrali, .Slovenski Soicolski Zvezi". Imeli smo letos doslej že pet večjih sokolskih zletov. Na vsak izmed teh zletov je prihitelo po 300 do 400 Sokolov v kroju'od blizu in daleč ne zmeneč se za kakršnokoli vreme. » N # Dan 15. avgust je prešel v znamenju dežja, nalivov, bliska, treska in groma. Dasi je lilo skoraj ves teden in ni v petek kazalo nobene izpremembe, vendar se Sokoli niso ustrašili tega. Sokol ni plašljivec. To so pokazali zlasti vrli ribniški in novomeški Sokoli, katerih prvih je došlo na zlet 24, drugih pa 22. KakOr pri vsakem sokolskem z letu, tako je bilo tudi pri tem glavna stvar telovadba. Šest ur so bili telovadci na telovadišču! To kaže požrtvovalnost in vztrajnost, ki je lahko vzgled vsakemu Sokolu. Prihod in orožniki. Prve čete Sokolov so se pripeljale ob pol sedmih zjutraj z Gorenjskega. Čudno in neum-ljivo se nam pa vsekakor zdi, kdo je ukazal tu-kajšntm orožnikom, da so promenirali po kranjskem kolodvoru z nasajenimi bajoneti. Ljudje so se začudeno spogledovali in bili ogorčeni, češ: Menda vendar nismo na Turškem. Ne vemo, kako naj imenujemo to postopanje. Sicer si je pa treba to dobro zapomniti. Redovne vaje in tekma. Ob 7. uri zjutraj so se sešli vsi Sokoli gorenjske župe na telovadišču, ki leži pod železniško Erogo. Lepšega prostora pač menda ni zlepa do-iti kot je ta! Zbrani Sokoli in sicer člani kranjskega, jeseniškega, javorniškega, tržiškega, radovljiškega in jeseniškega Sokola, so imeli najprej redovne vaje v četah in zborih. Bilo jih je tri zbore. Bilo je videti kot na vojaškem vežbališču: resni obrazi, strumni koraki, prava narodna armada. Po redovnih vajah je bila tekmovalna telovadba, ki se je je udeležilo šest vrst. Tekmovalo se je na drogu, bradlji, konju vzdolž, konju na lir, skoku v višino, skoku v daljino, prostih vajah in teku. Tekmovali so člani vseh omenjenih društev in sicer večina izmed njih prvikrat. Bili so neustrašeni kljub slabemu vremenu in dežju, ki je venomer skušal prekiniti vaje in tekmo, a se mu ni posrečilo. Vaje za popoldansko telovadbo so sledile nato. Najprej so imele telovadke iz Kranja in Šiške skušnjo z obroči. Pokazale so res pravo izurjenost in disciplino. Popoldne, žal, zaradi slabega vremena niso mogle nastopiti. Za njimi so se vršile vaje naraščaja s palicami. Ko so se te izvajale, pripeljali so se Sokoli iz Ljubljane od južne strani. Bili so to ribniški, novomeški ljubljanski, Sokol Ljubljana I in II in šišenski Sokol. Tem se je nudil krasen pogled na armado naraščaja in članstva. Bil je neizbrisen vtisk na gledalce iz vlaka, zato so pa tudi zagrmeli mogočni .Nazdar"-klici iz vseh voz, kateri klici so našli krepek odmev v sokolskih vrstah na telovadišču. Prišedli na postajo so prikorakali došleci s štirimi zastavami (ljubljanskega, šišenskega, ribniškega in novomeškega Sokola) ter ob troben-tanju ljubljanskega Sokola na telovadišče, kjer so počakali konca skušnje. Za vajami naraščaja so bile proste vaje članstva, sestavljene nalašč za ta zlet. Končane so bile ob enajstih, na kar so se vsi Sokoli, ki jih je bilo nad 300, razvrstili v čete in odkorakali v mesto. Izprevod. Najprej je šla celjska narodna godba, za njo fastavnoše z zastavami ljubljanskega, šišenskega, novomeškega in ribniškega Sokola, za njimi Sokolska društva, ki so se pripeljali ravnokar z vlakom, ter žirovaki in idrijski Sokol, vsi kot gostje in pod vodstvom zveznega starosta brata dr. O razna in svetnega načelnika brata dr. Mar-nika, potem pa gorenjska sokolska društva na čelu z zastavo, ki jo je nosil odvetnik brat dr. K u s ar, kar je vzbudilo splošno pozornost. Koliko pa imamo slovenskih odvetnikov sokolskih Zastavonoš? Kranj je bil ves v zastavah. Tako menda še gotovo ni bil nikdar okrašen. Zastave so bile vse —- razen ene same — izključno slovenske in češke. Vrh klanca so pokali topiči, ko je pa prišel inpozanten sprevod na glavni trg, vsule so se na Sokole dišeče cvetlice in krasni Šopki iz rok dam, gospodičen in gospa. Iz sto in sto grl občinstva, ki je napolnilo trg in okna, so išvrsili Krepki .Naidar*. in ,Živio"-|lid Dasi je lil dež kot iz škafa je bilo navdušenje velikansko tako v sokolskih vrstah kakor med civilnim občinstvom. Pred mestno hišo se jc ustavila sokolska armada, formirana v štiri zbore. Navzočega je bilo tudi 130 naraščaja v kroju, ki je istotako vrlo discipliniran tvoril zase zbor. Pozdrav. Sokolstvo je pozdravil v imenu mestne občine vsled odsotnosti župana Šavnika obč. odbornik dr. Štempihar. Navzočih je bilo tudi več obč. odbornikov. Govornik je govoril v vzne senih besedah, prepojenih narodnega navdušenja in iskrene ljubezni do slovenske domovine. Njegov govor slove takole: Ko se je špartanska mati poslavljala od svojega sina, odhajajočega v vojsko, izrekla mu je željo, da naj se vrne kot zmagovalec, ali pa naj ga prineso mrtvega na ščitih. V mladih letih smo brali to v šolskih knjigah in takrat smo se zgražali nad to krutostjo rodno matere. Danes mislimo o tem drugače, danes vemo, da tiči v tem dogodku kos grške kulture, lep kos grške vzgoje. Ta vzgoja je imela dva smotra; izpolniti v človeku individualnost do najvišje meje in gojiti živ čut za skupnost. Tem ciljem pa, žalibog, naša vzgoja ne vztreza. Sistem naše vzgoje ima namen: vzgajati radnike, duhovn>ke in vojake — in te tudi vzgaja; nima pa namena vzgajati individuslitet in za to jih tudi ne vzgaja. Ce vzraste danes med nami kaka indi-vidualiteta, zgodi se to preko naših vzgojevaloih razmer. Zaradi tega naia družba ni zdrava, ni popolna. Naša družba potrebuje prerojenja, potrebuje sveže krvi. In če je kako sreJstvo potem, da prerod', da osveži naSo družbo, je to sokolska ideja. Sokolska ideja stremi za izpopolnjevanjem individualitete s tem, da vzbuja In krepi osebno energijo, goji pa tudi smisel za skupnost po svojih demokratičnih načelih, po svoji strogi disciplini. Kar uče Roui-seau, Ibsen in L?v Tolstoj v knjigah, to izvajate vi v dejanju. Ta nauk se da izraziti v dveh besedah: nazaj k naravi. Če pa nam naše vrle Sokolice podare v prihodnjih generacijah obilen, zdrav, krepak špartanski naraščaj, potem bo Slovencem vse drugo povrh dano. Potem so sigurne naše meje na severu in jugu, potem bo Slovenec zmeren v sreči in ne-svi či, vstrajen in pogumen, potem bo iskal v nadlogah pomoči v lastni energiji in ne v zunanjih Bratstvihf potem bo ojačen gospodarsko in duševno oproščen, potem bodo kakor megla pred solncem izginili predsodki, ki tišče danes našo družbo k tlom in katere naša vzgoja včasih poglablja, mesto, da bi jih odstranjevala, potem bo tudi Slovenec vedel ceniti pomen velikega nauka: nebeško kraljestvo je v nas. Tri stvari so, katere ptica, ki vam je dala ime, posebno ljubi: solnce, zrak in hrepenenje po višavah. Ljubezni do teh stvari rabimo mi vsi, rabi človeška družba. Vaš posel je buditi čut za svetlobo, za višave. Kranjsko meščanstvo je tekom let dokazalo, da tiči na dnu njegove duše živ čut za sokolsko idejo, kajti vedno je bilo napredno, ponosno, samostojno. Zaradi tega izraža vam tudi danes vsestransko svoje simpatije. Ustanovitev gorenjske župe je nov korak na polju vaše organizacije. V imenu meščanstva kranjskega mesta vas prisrčno pozdravljam in z željo, da bi bilo vaše delo plodonosno in uspešno, vam kličem v imenu prebivalstva tega mesta, ob vznožju častiljivega Storži Ca, ki je iz svojih sokolskih višav pred tisočletji zrl na vrvenje Rimljanov, ki je pred stoletji zrl na pustošenje Turkov in ki že stoletja in stoletja zre na veselje in bolesti Slovencev, iskren: Na zdar 1 Konec prih. Zgodovinski in slovstveni pregled za prihodnji teden. 23 avgusta. — 1268. Bitka pri Jagliacozzo, — 1523. f Humanist Ulrich pl. Hatten. — 1527. Ferdinanda I. vhod v Budimpešto. — 1769. * Naravoslovec Guvier. — 1780. * Jernej Kopitar v Rep-njah pri Vodfcah. — 1799. * Pisatelj J-mej Medved v Logatcu. — 1813. B:tka pri Grotibeerenu. — 1866. V Pragi sklenejo mir med Avstrijo in Prusko. 24 avgusta, — 79. Vezuv zasuje mesta Her-culanum, Pompei in Stabiae. — 410. Prva osvojitev Rima po Germanih (Zahodni Gotje pod Ala-rinom). — 1572. Jernejeva noč v Parizu. — 1683. Karel Lotarinski potoke Turke ob Bisambergu pri Dunaju. 1759. f Pesnik Evald pl. Kleist — 1796. Nadvojvoda Karel premaga Francoze pri Ambergu. *— 1863. f Pesnik Luka Dolinar v Šmartaem v Tuhinjski dolini. — 1895. — Pisatelj Anton Sušnik v Ljubljani 25. avgusta. — 476. Konec zahodne, iraškega cesarstva. — 1346 f Češki kralj Janez v bitki pri Creey-ju. — 1744 * Pesnik Gotfrid Herder. — 1758. Friderik U. premaga Rute pri Zerndorfu. — 1827. * Pisatelj J mej L nček na Brezovici — 1900. f Modroslovec Friderik Nietsche, 26. avgusta. — 626 f Teodori k Veliki. — 1278. Rudolf Habsburški premaga češkega kralja Otokarja na Moravskem polju. — 1813 Blucher premaga Maodonalda ob KaUbachu, — 1813. Pesnik Teodor Körner pade pri Gadebuschu. — 1840. * Pisatelj in rodoljub Janez Dolinar v Skofji Loki. 27. avgusta. — 1556. Karel V. se odpove dostojanstvu nemškega cesarja. — 1748. f Angleški pesnik J. Thomson. —- 1770. * Modroslovec Hegel. — 1791. Zakon proglase na Francoskem za navadno pogodbo. — 1813. Bitka pri Draždanib, Moreau smrtno ranjen. — 1827. * Jezikoslovec Janez ŠiUr v Kropi. — 1883. Strašni vulkanski izbruh v morski ožini Sunda. 28. avru»ta. — 1749. * Pesnik Wolfgang pl. Gieihc v Frankobrodu ob Meni. — 1840. f Sloveč kemik pater Gotard Bizjak v Rotlenmannu. 29. avgusta. — 1526. Bitka pri Mohaču proti Turkom; ogrski kralj Ludovik II. pade, ne da bi zapustil moških naslednikov; Ogrska in Češka pri« padeta Ferdinandu 1. avstrijskemu. — 1756. Začetek sedemletne vojne. — 1779. * J. J. Bmelius, največji kemik svojega časa. — 1862 t Belgijski pisatelj M. Maeterlinck. — 1867. f Zgodovinar Peter Hicinger v Postojni. — 1870. Bitka pri Nonartu. V Kranju, dne 22. avgusta 1808. Pomiloičenje. «Wiener Zeitung» objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na pravosodnega ministra Kleina, s katerim cesar pomilošča vse osebe« ki so bile do dneva razglašenja te odredbe obsojene radi razžaljenja kake osebe cesarsko hiše, oziroma radi obeh teh zločinov, v kolikor ni kazen še izvršena. — Nadalje so pomiloščene vse osebe, ki so bile do dneva razglasitve te odredbe od kakega kazenskega sodišča obsojene v zapor, ne večji nego dva tedna ali v denarno globo, ne večjo nego 150 kron, ako niso bile prej že kaznovane, in sicer v kolikor niso te kazni še izvršene, ako je bila poleg kazni na svobodi izrečena tudi denarna kazen in ako kazen na svobodi in nadomestna denarna kazen ne znašati skupaj več nego dva tedna. — Vsem osebam, ki so bilo pravomočno obsojene v kazen na svobodi na ne več nego Iri mesece oziroma na denarno kazen, ako niso bile že prej kaznovane, io izpregtodane posledice kazni, ki nastopajo vsled zakonitih predpisov, kakor so n. pr. izguba aktivne in pasivne volilne pravice v javna zastopstva. — Končno je 562 osebam odpuščen ostanek kazni, 190 osebam pa kazen na svobodi in denarna kazen. Zandi «velesrbske» larote je hrvaška vlada že kar zdivjala. Vsak dan zapirajo po deželi več ljudi, a prav po osebah, ki jih vtikajo v zapore, je očitno, da je vsa zarota velikanski politični humbug v prid Rauchovi in morda tudi VVekerlovi vladi, Tu zapro kakšnega popa, tam kakšnega kmeta; če bi bili Srbi res tako organizirali «revolueijo», bi moral človek misliti, da jih je vse skupaj pamet zapustila. Tendenca teh aretacij je pa jasna; prav od manj inteligentnih ljudi upajo H meh 5vi pan-durji, da bodo na umetna vprašanja preiskave dajali nerodne in neumne odgovore, ki bi se dali potem lepo sestavit', da se konstruira obtožba. Kajti doslej se to državnemu pravdo i ku baje še ni posrečilo, ker vkljub vsem fmtam ni dobil do* volj materiala. — Sedaj se je začel Rauch znašati tudi nad časopisi; zaprli so odgovornega uradnika «Pokreta» in «Obzora», baje zaradi nekega dopisa iz Kostajnice, v resnici pač zato, da bi se neodvisni časnikarji ustrašili, čimbolj pa Rauch dirja, tem večja bo njegova končna blamaža. Turški vojni minister Redžed paša je v nedeljo opoldne nagloma umri. Bivši maki poslanci, ki so bili obsojeni zaradi viborškega manfesta, so bili dne 19. t. m. večinoma izpuščeni iz zapora. Angleška vlada je namignila kitajski, da je Eripravljena, odpustiti večji del vojne odškodnine, i bi jo morala kitajska plačati zaradi ustaie «bokse rje?» iz leta 1900. Tudi severna Amerika se je odrekla delu vojne odškodnine. Barcelonska policija je zaprla dve osebi, o katerih sumi, da so izvršili zadnji atentat na nekem parniku v barcelonski iuki. Zoper biflega diktatorja Prasketa na Portugalskem je generalni državni pravdnik izdal tiral-nico zaradi tatvine državnega denarja. Franko je seveda v tujini na varnem, ampak njegova posestva so pod sekvestrom. V Peniji so se zadnji čas razmere za šaha zelo poslabšale. Vodja ustašev Satah Kan je potolkel Rakim Kanovo četo tako temeljito, da je v divjem begu zapustila Tabris. Novoimenovani guverner Ain ed Davle ni mogel v mesto. Satah Kan je predložil šahu sledeče zahteve: 1. Voditelji, ki so doslej poveljevali šahovim četam, se morajo kaznovati; 2. Ustava in parlament se mora zopet vpeljati) izreči se mora popolna amnestija z garancijo angleškega poslaništva. Če izpolni šah te zahteve, bo Satal Kan s svojimi oboroženimi meščani podpiral novega guvernerja, če ne, bo nada« Jjeval boj. Na predsednika republika Para je bil dna 12. t. m. izvršen atentat. Ko je predsednik šel v parlament, ga je neki Pirol a naskočil s nožem. Predsednik se je ubranil napadalca, ta pa je ušel, ko so prihiteli drugi ljudje. Tisoč kitajskih vojakov se je v Koeganu pri Vuhonu uprlo, ker je bil zaradi igra zaprt neki njihov tovarii. Ubili so najprej poveljnika, potem več častnikov ia končno so napadli vojaški tabor pri Injaginu, tako da so napadeni morali zbežali. Uporniki so se združili z ustaši izinškega gorovja« Novičar. Pesttlenačelnikom v Letet* je imenovat g. Ivan Zupane, dosedaj načelnik v Kanalu na Goriškem. O kolodvoru v Kranju* V seji dr. že), sveta i dne 4. junija t. 1. se je po nasvetu odborovem sprejel predlog člana Ivana Hribarja (točka 11. dnevnega reda): C. kr. železniško ministrstvo se n»prosa, da se kranjski kolodvor preustroji tako, da se odpomore blagovnemu prometu in da se odpravijo žalostne razmere na postaji. O peuotem potovanju slovenskih kmetovalcev na češko nam pile udeležnik: Poučnega potovanja slovenskih kmetovalcev na Ceiko so se udeležili le itirji Gorenjci. Izletniki so videli mnogo novega, mnogo takega, kar je primerno le za ondotoe razmere, a tudi precej takega, ksr bi se dalo upeljat? pri nas. Povsod so bul navdušeno sprejeti In spoznali so, da slovanska vzajemnost Cehov ni prazna beseda. Posebno so češki kmetje pokazali veliko narodno in stanovsko zavest. Ker so svojim slovenskim tovarišem dali na razpolago vozove, jih spremljali, jim razkazovali in jih tudi pogostili. Divilf smo se edinosti češkega naroda, ko so nas sprejemali in pozdravljali v lepi slogi kmetje, učitelji in duhovniki. Udeleženci izleta pač ne bodo nikdar pozabili sprejema v južni češki vasi Zalsi, ko jih je pred vasjo pričakovala vsa vas praznično oblečena, kaplan s svojo godbo, učitelj s svojim pevskim zborom, dekleta v narodni noši, dečki v papirnatih sokolskih čepicah. Ko smo videli to zavednost, to slogo, se nismo«več čudili vspehom, ki jih je dosegel češki narod na kulturnem in političnem polju, a tudi ne politični moči čeških kmetov — agrarcev Čelki kmet se ne pusti nikomur voditi na vrvici sam je vzel vajeti v roko, sam odločuje o svoji usodi. Seveda je češki kmet tudi visoko izobražen, k čemur pripomorejo šole, zlasti kmetijske šole, ki jih je na Češkem mnogo in raznovrstnih, Največ preglavice dela ondotnim kmetom poselsko vprašanje, vsled česar izkušajo kar največ opravil izvršiti s stroji. Tudi razdelitev zemlje je krivična, ker n. pr. sam knez Švarcenberk poseduje osemindvajseti del češke dežele. Češki kmet pa se tudi ne drži tako trdovratno kot naš starih navad, ampak če vidi, da se mu pridelovanje kakega pre-delka več ne izplača, loti se hitro drugega. Kdaj se bo pač tudi na* kmet otrosel raznih jerobov, kdaj se povspel na višino zavednosti svojega češkega tovariša 1? Ženski oddelek telovadnega društva , v kateri je nameščena razstava. Gene znižane. Poroka. Na Veliko gospojnico sta se poročila gospod Alojzij Kranjc, železniški mojster in gospica Zora Legatova, učiteljica, oba iz Rateč Čestitamo 1 Pot iz Dobrava Ses Potofte na Žirovnico je slabo markirana, vsled česar pota nevešči izletniki dostikrat zaidejo. Posebno primanjkuje na razpotju kažipotov. Istotako je ograja ob jako strmi stezi na bregovih Save zelo v slabem stanju in je poprava tiste nujno potrebna. V letošnji sezoni se čujejo dannadan od izletnikov te pritožbe, zaradi tega se opozarja S. P. D., da odpravi te nedostatke. Naftno ranjenega so pripeljali včeraj v Ljubljano iz Škofje Loke kmečkega fanta Ivana Brton-celja, kateremu je nekdo v prepiru preklal glavo. Mnogo lisic, jtzbecev in zajcev je letos po gozdih in poljih kraj Save v kranjski in smledniski okolici. A tudi prepelic In jerebic se tod ne manjka. Na Triglavu ponesrečil Iz Mojstrane se poroča : Dunajčan Karel Wagner, oženjen, je v Vratih rekel, da pojde sam po severni navpični steni na Triglav. Če ga v sredo ne bo še naraj, naj brzo-javijo ženi na Dunaj, da se je najbrž ponesrečil. Te dni so ga iskali vodniki Smerc, Urbas in Rabič. V Gorenj o dolino je došel 10. t. m. ljubljanski pešpolk št. 17. Dva bataljona sta se nastanila v Kranjski gori, tretji Podkorenom, četrti pa v Ratečah. Najbolj so se postavili Ratečani, ko so imeli v svoji sredi poikovno godbo in oddelek strojnih pušk. Dne 12. in 13. L m. je imel cel polk na strelišču v Ratečah ostro streljanje. Kranjski Janezi so se pokazali izvrstne strelce, dobili so namreč v streljanju 85%* oddelek strojnih pušk celo 95°/0« V hotelu «Mangart» je za čas ostrega streljanja prebival general. Drage dneve so se pa poikovno vaje vršile od Podkorena do Bele peči. Vojaki so naredili posebno pri fantih in dekletih s svojimi umetnimi kakor tudi narodnimi popevčicami najboljši utis. Odkorakali so dne 17. t. m. črez planine iz Rateč na Bistrico ob Zilji. Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju. Poživljamo vse podružnice, ki še tega doslej niso storile, da »kličejo nemudoma občne zbore, volijo odbore in imenujejo delegate, ki jih bodo zastopali na glavni skupščini. A ko kaka podružnica ne stori tega o pravem času, nima na glavni skupščini pravice glasovati. Nahajajo se tudi podružnice, ki sicer vzorno delujejo in družbo gmotno podpirajo, ne morejo pa se odločti, da bi imele občni zbor in volile odbor. Prosimo točnosti tudi s te strani, da moremo javnosti izkazati družbino stanje. Prosimo tudi, da se naznani vodstvu število podružničnih članov: pokroviteljev, ustanovnikov, letnikov in podpornikov. Ci m večja jasnost in točnost iz podružnic, tem večja iz naše centrale. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Lltjtk at ja lotil pastirja. Pred nekaj dnevi je pasel 11 letni pastir Viljem Johan iz Podieč pri Mavčičah kraj gozda čredo govedi. Naenkrat jo primaha iz gozda star lisjak k čredi in pastirju. Pastir je šel nad pritepenca s šibo. Pri tem se lisjak razjezi in se zažene štirikrat v pastirja. Enkrat ga pograbi Za rokav, drugič pa za hlačnico, sto je pastir začel klicati na pomoč (bežati ni mogel, ker ga bole noge), je prihitelo nekaj žensk in pognalo razkačenega rjavca v gozd. Da ni bilo pastirja poleg, lotil bi se bil vsled lakote brez-dvomno kakega mladega živinčeta. Zanimanja sa tu!tki promet pri Sloveaeib Pričakovati bi bilo, da se Slovenci sedaj, ko se razvija tujski promet tudi po slovenskih deželah in ko je ustanovljeno ministrstvo javnih del, ia pri tem posebni oddelek, ki naj se peča izključno s pospeševanjem tujskega prometa, ko se postavljajo v državni proračun svote po pol milijona kron za razne podpore na polju tujskega prometa in ko se bo ta svota — kakor fiiančni odsek sam pravi v svojem poročilu — leto za letom množila, pričnemo zanimati za tujski promet, da bomo tudi mi deležni teh podpor in pa dobička, ki ga donas a organiziran tujski promet Temu pa ni tako. V Ljubljani je začel izdajati konzorcij list «Promet in gostilna*, ki se v strokovnih člankih bavi s tujskim prometom. Dosedaj so izšle tri številke lista. Kakor pa posnamemo iz zadnje številke, ima list dosedaj kljub osebni agitaciji in priporočanju po časopisih komaj 300 naročnikov, ko bi jih dosegel lahko najmanj 1000, ako bi bilo naše občinstvo pristopnejše za strokovne članke. Zato bi priporočali vsem gostilničarjem in interesentom tujskega prometa, kakor tudi inteligenci, da bi se bolj zanimali za to narodnogospodarsko stroko in da bi se naročali na list in ga čitali, ker je gotovo podpore in uvaževanja vreden. Zlasti pa bi opozarjali naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, da bi ga imeli v svojih čitalniških prostorih, ker bi se s tem umevanje in zanimanje za tujski promet najlažje zaneslo med najširše kroge občinstva. Lotna naročnina 5 K je itak malenkostna za list, ki prinaša poleg strokovnih razprav tudi izvirne in jako čedne ilustracije. Zato ga pridno naročajte pri deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani I Gozdno veselico priredi v nedeljo, 23. avgusta podporno društvo predilnice in tkalnice v Tržiču s sodelovanjem tovarniške godbe na spodnjem travniku. Spored: Godba, ples, razne liudske igre itd. Zičetek ob polu 3. uri popoldne. Vstopnina: Za člane društva in godbe ter otroke spod 14 let prosta. Za nečlane 50 vin. Družinska vstopnica 1 krono. Pri slabem vremenu se veselica preloži na 30. avgusta. Zt nova hiše na Bleda je sestavil g. arhitekt Koch jako lične načrte. Vzel je za vzorec kmečko hišo v Bohinju in jo prikrojil tako, da ustreza hkrati za kmečko gospodarstvo in za letoviščarje. Spodaj je kmetovo stanovanje v domačem slogu. Zunaj pa vodi drug vhod po stopnjicah na hodnik, v prvo nadstropje, kjer je stanovanje za letovi?Carje z verando. Načrti so res kaj lični in praktični in bilo bi Želeti, da bi se oklenili te dobre ideje ne le pogoreli Blejci, ampak tudi drugod po Gorenjskem, kjer so pripravni kraji za letovišča. Il Ljubnega. Tukaj je bilo v nedeljo 16. t. m. cerkveno žegnanje, ob katerem se rado veseli staro in mlado. Žalostna usoda pa je zadela mladeniča Pavla Ranta 16 do 18 let starega; hotel se je tudi nekoliko veseliti, a ga je dohitela smrt na plesišču. Zadela ga je kap. Okrog 10. ure zvečer je sedel čisto mirno na stolu, kar naenkrat pade in je bil mrtev. Lahko si je misliti žalost matere, ko so ji prinesli sina, mrtvega domov in to še bolj, ker je bil fant priden in ubogljiv. Pevsko društvo «Lira» v Kamniku, najstarejše še obstoječe slovensko pevsko društvo sploh, je slavilo na dan Velike gospojnice svojo 25 letnico. Slavnosti se je udeležilo mnogo slovensk.h in hrvaških pevskih društev, vseh skupaj 15. Pasji koatnjnao je razglašen nad občinami Lesce, Begunje, Predtrg, Radovljica in nad vasmi Brezje, Globoko, Gorica, Dobrepolje, Dvorska vas, Mošnje, Naše, Zgornji in Spodnji Otok, Posavec, Črnivec in Vrbnje občine Mošnje ter SmokuČ občine Breznice. Ponesrečil se je v Selcih cerkvenik Matija Blaznik, star 79 let V zvoniku je klenkal mrliču. Zidarji, ki se belili zvonik, so izpuščali na tla deske in tramovje. Dva sta pazila na tleh, da ne bi kdo šel tedaj mimo. Matija pride iz zvonika in je bil že tik stopnic na cesti. Tedaj spusti zidar tram iz zvonika, ki na tleh odskoči in oba paznika zakličeta Matiji, naj se umakne. A Matija, ki je že nekoliko oglušil, ni morebiti slišal ali pa morda mislil, da nevarnosti ni. Tedaj se tram z enim koncem zadene ob njegovo glavo in ga podere na tla. čez štiri ure po nesreči je izdihnil. Pred nekaj dnevi je pogorel. Zapušča ženo Nežo v 80. letu. Cvetlični kono na blejskem jezera, ki je bil določen za nedeljo, 16. t. m., se ni vršil, kajti de« zevalo je s tako silo neprenehoma cel dan, da so bili gostje primorani lepo doma — a ne za pečjo, kojih ni — zdeti in pa gledati skozi okna na razburkano jezero. Govorilo se je, da je letos manj letovičarjev, kakor drugega leta, a tole navidezno, ker je veš novih domov in vili Hotelirji in gostilničarji bodo menda zadovoljni? ..Sokol" f Železnikih nad Skorjo Loka. Vlada je potrdila pravila telovadnega društva »So-ol* v Železnikih, ustanovni občni zbor se sklice v najkrajšem času. Nova društvo. Ustanovilo se je »Prvo jubi* lejno vojaško veteransko društvo na Jesenicah». IfOiM jesenf Z Bleda se nam piše: Po petdnevnem deževju je nastalo v nedeljo občutno mrzlo. Vse polno drobnih lastavic je prihitelo na jezero iz severnih krajev, kjer je zadnje dni zapadel sneg, da si poiščejo pičle hrane. En del je že odiel v južnejše kraje in sicer na Marijin praznik, a skoro za cel mesec prej, kakor bi morale iti po narodnem pregovoru, namreč 8. septembra. Ker je bila vsled suše zgodnja žetev, se je tudi ajda preje, nego druga leta sejala, in sicer v vd ki množini 1 In upati je, da ji jesenska slana ne bode Škodovala! Veliko ajde, mnogo medu in pa dosti činega kruha! Prva ljudska knjižnica «Vesne». V nedeljo 23. avgusta otvori ftr. akad. društvo «Vesna* v Poljanah nad Škofjo Loko cProf. J. Jesenka ljudsko knjižnico*. Otvoritveno predavanje ima ob štirih f»opoldne v Polonovcevi gostilni y Poljanah pravnik van Stanonik. Prijatelji ljudske izobrazbe so vabljeni k številni udeležbi. Oraitva ia privabite* tajaav ia Jesenice ia okolico vabi k ustanovnemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 23. avgusta 1908 popoldne ob 3. uri v gostilniških prostorih gosp. Franc Krivica na Jesenicah. Dnevni red: ») Pozdrav in nagovor predsednika pripravljalnega odbora, b) Vpisovanje članov in pobiranje članarine, c) Volitev odbora za tri leta, in sicer: Predsednika in namestnika, blagajnika in tajnika in treh odbornikov, dva nadomestna odbornika in dva preglednika računov, d) Izvoljeni odbor takoj predlaga in sklepa najnujnejše, temu društvu pripadajoče naprave za olepšavo Jesenic in okolice v prid tujskemu prometu. — Ker je to društvo nepolitično in tudi nestrankarsko ter za naš okraj velike važnosti, vabi k mnogobrojni udeležbi pripravljalni odbor. Ogromni nalivi. Z Bleda se piše: Tukaj je trajalo deževno vreme že od srede 12. t. m., a začetkoma je bilo semintam vsaj za par ur toliko premora, da se je moglo iti v prosto naravo na izprehod. V soboto in nedeljo pa je lilo noč-indan kakor iz škafa! V noči na nedeljo smo imeli grom in bliskanje skozi več ur. Gorkote je zunaj 10* R., tako da je jetoviščarjem občutno mraz. Hoteli in vse vile so prepolne tako, da skoro ni dobiti prostora, a vsaj s težavo! To je dobro, da ježema voda odteka, če ne bi bile vse ob bregu stoječe hiše pod vodo! Slap Savico je te dni po deževju tako veličasten, da ga je vredno pogledati. Zlepa še ni bil tako velikanski, kot je zdaj. Komur pripušča čas, naj obišče to krasoto Gorenjske. Prenoči se lahko v Ravhekarjevem hotelu koncem bohin-skega jezera. G. Ravhekar je pred kratkim priredil za tujce obilno sob in postelj. Gotovo je dolžnost vsakega Slovenca, ki pride k Savici in prenoči ob bohinjskem jezeru, da gre k njemu in ne v nemški hotel ob začetku jezera, kjer še jedi in pijače ne dobiš, če govoriš slovenski. Svoji k svojimi Brzojavna slniba z dnevnim službenim časom se je že uvedla dne 14. t m. v Cerkljah pri Kranju. Triiški Nemci so se minuli praznik topili v svoji nemško-nacijonalni radosti. Imeli so slavlje nekega bajlovskega društva* Pričakovali so bogve koliko gostov, a prišlo jih ni niti sto. Predsednik Goeken, ki je smel na kolodvoru govoriti samo pet minut, se je izpozabil tako daleč, da je kvasil: •Neumarktl ist deutsch und innss dcutsch bleiben*. Tega menda celo zadnji nemčurski tepi c ne veruje. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani nam pošilja: Slavno uredništvo «Gorenjcu« v Kranju. Lhibljanski dnevnik «Slovencc» je napadel v svoji številki 188 z dne 18. avgusta 1908 našo zvezo med dnevnimi not ca mi pod napisom «Liberalni zgagarji*. Imenovanemu listu smo poslali naslednji popravek: «Ni res, da je zveza slovenskih zadrug objavila v «Na rodu» nekaj številk, s katerimi hoče javnost slepiti — kajti visoke storilke, ki jih izkazuje promet raznih mestnih hranilnic, vendar ne gredo v račun liberalne zveze —, res pa je, da zveza ni objavila v «Narodu* nobenih številk in da pri njej ni včlanjena nobena mestna hranilnica; tudi ni res, da se zveza ni upala povedati, kako ogromno izgubo dela vsako leto njena uprava in je zamolčala svoj veliki deficit, temveč je res, da zveča posluje šele prvo leto, za katero bo računski zaključek pravočasno predložila svojemu občnemu zbora in ga objavila. Ni res, da se zveza vkljub temu, da je popolnoma nesposobna za velik blagoven promet, hoče uriniti pri dobavi sena, res je pa, da se njen blagoven promet izvršuje popolnoma pravilno in zveza posreduje pri dobavi sena vsled razglasa c kr. deželne vlade v Ljubljani. Ni res, da se zveza, kakor nadležni judovski agent, vsiljuje vsem Županstvom, kakor bi bila ona vladni organ, po katerem se dele državne podpore. Ni res, da so celo vse kočevske občine od zveze dobile nemška pisma) v katerih se jim kot edino zveličavna priporoča liberalna sveža, res je pa, da Zveza slovenskih zadrug dopisuje vsem kranjskim občinam edinole v slovenskem jeziku. Ni res, da Zvezo slovenskih zadrug ni sprejela niti Splošna avstrijska zadružna zveza v svoje članstvo, ker jo smatra kot konkurenco Zadružni zvezi kot škodljivo in nepotrebno, res je pa, da bode o sprejemu zveze Splošna avstrijska zadružna zveza šele sklepala. Ni res, da Je tudi c kr. poljedelsko ministrstvo iz tistih razlogov odreklo subvencijo, res je pa, da Zveza slo- venskih zadrug do sedaj c. kr. poljedelskega ministrstva Fe ni prosila za kako subvencijo.* Ustreljen je bil dne 19. julija v neki gostiloi ▼ Velesovem posestnikov sin Andrej Pogačtfr iz Olševka. Morilec Janez Juvan iz Velcsovega je trikrat ustrelil nanj s samokresom. Porotna obravnava bo prihodnji mesec. * * • Telovadno društvo «Sokol* v Žireh priredi slavnost otvoritve cSokolskega doma* v Zireb. Spored: Dne 29. vel srpana 1908: Ob pol 9. ml zvečer v «Sokolskem domu*: 1. Deseti brat. 2. Komers. Dne 30. vel. srpana 1908: Ob 8. zjutraj: 3. Sestanek v «Sokolskem domu* in izleti po Zi-rovski dolini. Ob 10. dopoldne: 4. Sprejem gostov. Ob 11. dopoldan: 5. Slavnostna otvoritev «So-kolskega doma*. 6 Po otvoritvi banket. Kuvert za osebo 2 K. Skupni obedi po določenih gostilnah. Ob pol 4. popoldne: 7. Javna telovadba. Vstopnina za sedež 60 vinarjev, stojišča 20 vinarjev. 8. Ljudska veselica. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor Letlaa. Sadja, zlasti jabolk, bo letos zelo veliko, posebno na Štajerskem. Tudi otava se je mnogo popravila, zato se je jela dvigati cena goveje živine. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru je cena poskočila za dvajset odstotkov. Zato naj kmetje ne prodajajo živine prepoceni. Kdor ima premalo krme, naj si napravi vejnikov in naj živino pozimi krmi s temi, zraven pa naj po klada močna krmila : otrobe, preše i. t. d. Živega SO sežgali. V Ameriki je v mestu Greenville neki črnec napadel neko žemko. Prebivalstvo je prijelo črnca, privezalo ga na kol, polilo s petrolejem in ga zažgalo. Na stotine oseb je gledalo strašno linčanje. Skrbita ia sobe! Zobje so stebri vašega življenja, varuhi vašega zdravja, zatorej skrbite zanje. Varujte se troti z njimi orehe, lešnike, grizti trde stvari. Ne jejte prevročih jedi, ne pijte premrzlih pijač; eno kakor drugo je za zobe kakor dinamit za skalo. Ne beekajte v zobe s šivankami, ampak poslužujte se samo lesenih zobotrebcev. Č ajs S|S tjs <*^> eje ej? a^s a> ► I* •p« M. Podkrajšek frizer za dane in gospode LJubljana, 8v. Patra oosta 35. Filijalka nasproti hotela »Union" 147 62-61 Spim laka priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko m mrzlo zračni sušilni aparat Susi brez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zme-šanlh las. OsdtltK zi lam $ scsi-ntsi« fafdin. Ettpajejo s« zmešani in odstriiaiti lasje _ pa najvišjih cenah.__ DDODDOGuuD Loterijska srečka dne 8. avgusta 1.1. Gradec 14 9 50 42 46 litijino nilo najboljše ztUo za kožo. doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 286—84 Lekarnar Trwk6oxy, Ljufcljaaa. Naznanilo. Dobroznana kavarna »Prešeren" v Ljubljani ji popolnoma prenovljena ter se priporočana slav. občinstvu za zaupanje tudi vnaprej. 832 S-t Z vsem spoštovanjem POsSJIlesTt kavarnar. 314 52 Ustanovljeno leta 1885. Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarno. Ustanovljeno leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ar, zlatnina in srebrnine ter optičnih predszetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. Priznano lsborno blago. Samo edini poUkus w> prepriča, da /WT^^ v*dr*uje w S Rainerjeya nzlM 818 62-6 Istotakoje Ralnerjevo hitrolin VoI«lo zavito v podojjastih rdečih ikatljah po 5, 8,12,16, 24 kom. pri ki priznano dobre kakovost Julij ftainer, Beljak za usnje Čevlje in usnjene stvari nepremočljive, prožne in mehke ^4* I ■ Blektrleaa goallaa »na. BJ ■ Ttfitii iljaatil lari, W to fimli Brata Cbcrl črkosiikarja lakJrarja, stavbena in pohištvena pleskarja fl«y taafi Miklošičeve ulice 6, Jb|Vvl]iNe9 nasproti bot. ,TJnion' TJaUaovljeno 1842. ■ Telefon 164. %52-6_______ 0SS0353DDQJ Zaloga raznovrstnega pohištva inmfhbr »OlUlJse mo4roo. * *me in erin de Afrqie. :::: T* Je tadi limimi pagrabni zand za Kranj n ..elito. V zalogi so raznovrstne mrtvaške krsta, tudi kovinaste. mam prte, blaaine, 5«vije, nogavio*, otročja obleke«, sveče ra mrtvaški oder in nagrobne veno«. 830 10 -3 se prip0roCa g spoštovanjem mizar Kranj štev. 58. SINGER šivalne stroje naj te kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih .»pozna po teh tiEpis- ih tab ah Naj te ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z na* vedbo imena SINOEK prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti »ali stroji •« ne oddajo prekupcem, temveč •a jih prodaja naravnoat od nas oenjenamu občinstvu. SINGER Co. akc efasba za šivalne stroja Kranj št. 53. 24 Nova kubična knjiga! Za vsakovrstni okrogli ^ea, rezan ali tesan, v stari ia oovl ■ari, rac vidno je is sledečega kasala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazala i 1. Okrogli les, presnet v colah, dolžina v čevljih; I. Okrogli les, premer v centimetrih ali v eolah, dolžina t metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli le«, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rena m obteaan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Preračunjenje centimetrov v eole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev t kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov t kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; IS. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Kačrt, po katerem ee lahke napravi merilo, da se lahko izračuna Tanko kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubične telesna mera. 238 52—80 Knjiga stane v močno celo pktno vezana S K« po posti M asm« več. E tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri reeuear, ki je za trgovce z lesom Zelo pripraven. Obe knjigi skopaj vezani staneta • SI 80 vi*. Knjižica ee dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. jRaVricij 5nokj ur ar ei JeseBieah fev. 19 priporoča svojo veliko zalego pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, d«b> fcudllfce, ar« aa in veplaloo, pa aa|alt|lh eaeah. Popravila se isSelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blisn SOlatai akuinji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti smtaečno ia po nizkih cenah. Popravljajo m budilke po 80 vin. do 140 K. Žepne ure od a 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preeizijako uro tgiarraoTM. Kolesarska potrebščine RB, Ako žeUte imeti uro res debro IsisJBJUkisStkl orerije alti isuecai aise. + is1 Brata HLAVKA ; ! i I isdelovatolja kirurg, instrumentov atelje as ertop. aparate in bandažo Cjubljana, Prešernove tiL S priporu ata ivojo veliko zalogo otnezil za zdravstvo in bolniško po-itrežbo, bižejev, ing. torjev, aparat .v za mrzle in iaha-lacija s paro, tterii z rane obvtze in bondaže, kakor tudi kogavio za krene tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke o aparate za eamoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi-Ijevih stvari in gum jevih ptsteljnin podložk. — Vse b* n-* Trn se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-52—28 redbab p. n. gg. zdtavnikev. mja aaradlla a« bzrriajaja toone, hitra ia diskretno, ivanični pi nialoTani uvod i obratom na motor. Papravila aa Isffriujatjo taoaa jn a aa« Sladoled 299 26-14 najfinejši, več ./vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtiz, Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik puikar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnii sa lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresniee, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na e. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene 181 52—45 Uuatrovsuit oa^sajdapS Matonji J OS. W£IBL J. Sproitzerjcv naslednik LJUBLJANA, Slomftkove ulioe sat. StokN-netit Ii fcoistnNccHske klisCaviičarstru. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krize, Štedilnike L t. d Špecijaliteta: 162- 40 valjični sastori (Rollbalken). v* Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jtdelovattlj O. Seydl "£j ubij an a, $piM.-SMtar. ut. 7 K G. Tônnies 422-29 tovarna za stroje, železo in kovinolivsrna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroja za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za tfgim naprave zve?ane neposredno z vratilcm. Spsalno-gcneratorski plinski motor i, najcenejša gonilna s;ia 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »IUrija" v Ljubljani oMal|eia 3 alnatt od jninega kolodvora je vsak dan „3a (do noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset Stevo Miholfč. Svoji k svojim ! 256 Staroanana narodna tvrdka: 62-24 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priananih vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s plaenjskim pivom o M M M t i ] i J £ f - á s Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka is Ljubljane 195 52-40 A, VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trgu v nisi g*. Pavilarja Priporoča ia pomlad ln poletje olosjaatno klobuk« xa damo in otroko pariške ln dunajsko modele, talno klobuk«. * Klobuke sprejema« v popravilo. -— Zunanja naroČila točno. ============== a ■ - I - 5 5 â I S E" ji S f 1 >o » * 8 fi M a» e sa s* k s e s 3 5 S J - «5 «a ,"J «B Olaee ia svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parinm Martinova oesta 20 9 £ a n n Martinova cesta 20 Postajnlisce električno cestne « 9 založnice pri šentpeterski cerkvi Zalagatelj drnitva c. kr. avatr. dri. uradnikov. ftajars taleji po* A/fira vsake trste t mh ostias. Oils-dale, a/M« r rase velikostih. LJUBLJANA jms««»* Popolna oprav* ia tih. Speoljaltteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz toleza, otroško p&telji /s roilčkJ po vsaki ASA/. Modrool U žična-lega omrožja, a/M-čanske travo ali Um, prva vrsta vodno v zaloti. Za sp&lho sobo od 180 114. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobo, osle iarnlture. ipeoljalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nad- strop/v. čudovito poceni za hotele, vile Iti zs MovlSda 62 Aid. Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-¡n f vaina miza, obešalnik, miza, stensko ogledajo. ZtfchMM ateljí Oton Seval pri g. dr. 13. v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenino, z stil brez nebna plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE tli OBTURATORJI te Izvršujejo pd NAJNOVEJŠIH METODAH, PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje in-62 /0 8PE0IJALI8T. Odprte vsako nedeljo od 8. do 6. are. POSOJILNICA V RADOVLJICI raglstrovasi sadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaia : [ kres odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57,7. aU z 17« amortizacijo, na menice pa po 6Va. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. 2 O Denarni promet v letu 1907.1 [ 5.600. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. de 12. ure dop. in od 2. do 6. are pop. iiviemil nedelje pop. Postno -hranilnični račun centrale it. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 110-51 Maje tansentj eQsrtajas». Odfovewi «f»d»ik LftvosU? stikal. Ufinisa in Usek Iv. Pr. UsjprvU f Krasim,