«up» SatmrdSJS. PROSVETA v k glasilo slovenske narodne podporne jednote vyrevailki proaioHi Lawndala An. »f Publication: b Lawndala Ara. u Rockwall 4904 tkabxxvlj~£ •m III ml» jmhti u. lMt. «t Ua nia te AM af Onimi a« Mm ». >m. ¡¿meßten* .^vLoni«** Aooaptanca far Chicago, III., pondeljek, 10. Julija (July 10), 1933. at »podal rata of poataga provided foe ta aaetioa 1101, Aat of Oct. S. 1017, authoriaed aa JttM 14. 191«. Subacriptloa «0.00 ----- STEV.—NUMBER 132 imela Ma ie nedvomno r< mJL* od ekonomike ^ v Londonu. We od Z »me, temveč kon-i Rusiji dobro služUa, * „ovezveze,ki jibo- od na-ae L i« da je bil sovjetski Zvinov edini, ki je na Z govoril "common , jjtvinov je poudaril, «apodarsko blagostanje ¿¡«jp°treben mir med vsemina-■ Konferenca ga ni hotela piti, toda Litvinov je de- Krai, d» j« to moKode' ^ katera dežela na ave-«bna miru, je sovjetska Ruski narod je v težki dobi, ki je še daleč taja; sovjeti so mu ¿rugo petletko, dasi t niso oddahnili od prve; letina je bila slaba in v krajih primanjkuje ži-p,ino je svetovna kriza, «ralizirala mednarodne «Urila tudi Rusijo. Dru-fcfelam »e ne godi dosti i nekaterim gre še slabše. j€ predlagal, da ae svet u ekonomski mir. Vae linacije (bojkoti, preti-inski tarifi itd.) morajo ti. tov pa ni ostal pri beae-Ko je videl, da se celota ni za njegov načrt, je i posamezniki. Konfe-konferiral. Uspeh Ai Dosegel je tri velike u- je prebil ameriški led. 0 priznanje sovjetskega , je blizu in v naprej je dobila štiri milijone dO-AmeriSkega kredita. Ta 10 dala federalna korpo-u finančno rekonstruk-I lovjeti ga porabijo za »mbaža v Združenih dr-Iz Washingtona poroča- 1 to komaj začetek ame-treditov ia sovjete. je Litvinov poravnal Anglijo, ki je izviral iz l moskovskega procesa •■gleškim inženirjem. So-i vlada je izpustila in polomov dva Angleža, ki ata »poru v Moskvi, angle-je pa preklicala vse ukrep? proti ruskemu Trgovina med Anglijo in J* obnovi brez vsakih Kinacij. 11 uspeh je pa v nenapa-HWlbi, katero je Litvi ta»nu sovjetske vlade • štirinajstimi državami, "P»jo Sovjetsko unijo. T« m državice ae vlečejo od «everu do Turčije, Afganistana na jugu ■to Aziji; vse te drŽave v tem paktu, da napadle Sovjetske uni-imncija je podpiaala J® ■ "ovjeti; podpisala ** m»la ententa. Mšobitev sovjetske diplo- * važnosti. Niti J1 »«' z Anglijo, niti «JJ^iti iz Amerike ■fatalno Uki važni ka- -»^nrija miru fK, ^ J*» strani. To pomeni, 1 * hrto «uii na več-Pfoti napadom z vseh If "Jroinem slučaju, i ^jkjkšnurt konflikt« ■Jrf1'' iopoa«ko. PJ^nll svoje obram-vzhod. Med-veliko več pri-rm,»J svojega da t bodo ...... »vojega no- **ndon, 8. jul. — Pod pritiskom Amerike in Anglije je e-konomaka konferenca oatala na delu, ni odšla na počitnice, toda vprašanje zdaj je; kaj bo delala. Osrednji odbor, ki vodi konfe* renco, mora do pondeljka predložiti nov program. Zlati blok, ki je hotel, da se konferenca auapendira, ko je A-merika zavrgla njegov načrt za stabilizacijo dolarja, ae je sicer trenotno podal, toda miroval ne [)o. Delegatje zlatega bloka u*-trjujejo avojo fronto in ob prvi priliki bodo apet forairali avoje valutne načrte. Konferenca je oatala pri življenju na podlagi kompromiaa; zlati blok je umaknil avoj stabilizacijski predlog in Amerika j« opustila avojo zahtevo za carinsko premirje. Vae pa kaže, da kompromia ne bo dolgo držal in na konferenci se izcimita dva glavna bloka. Na eni strani bo blok dežel z zlato valuto, ki ae grupirajo okoli Francije, na drugi pa naaprotni blok, ki ae zbere okoli Amerike in Anglije. Obriai teh dveh taborov ae že očitujejo. Zlati blok obsega dober del kontinentalne Evrope (Francija, Švica, Belgija, Holandija, Italija, Poljaka, mala ententa in najbrž Nemčija), protizlati blok pa bo imel Združene države, Kanado, Južno Ameriko, Anglijo z njenimi do-minioni, Mehiko, dalj nji vzhod in škandinavake dežele. Vodja ameriške delegacije, državni tajnik Hul), je včeraj ponovno apeliral na delegate vaeh'dežel, naj posnemajo Ameriko in akušajo dvigniti cene kontrolirano inflacijo. V splošnem je velika konfu-zija med delegati, ki ne vedo, kaj bi počeli. MOSKVA POST« JA BOU OPTIMISTIČNA 8 prihodom poletja ae razmere vidno izboljšujejo. Narašča-nje produkcije In zaloga potrebščin Ruaije, Razlog v je Krili iMMlraiM v llllRoisa Cena zvišana sa en cent Chicago. — Organizacija laat-nikov pekarij v Chicagu in lili noiau je na avojem zborovanju zadnje dni aklenila, da zviša ceno kruhu a pogojem, če to store štiri velike pekovake družbe Chicagu, ki niao bile zaatopane na konferenci in če vlada v Wa-shingtonu ne bo naaprotovala temu. Ako zvišanje obvelja, bo štru-ca kruha, ki tehta 12 unč, stala šest centov, večja štruca pa 10 centov. Sleparji, ki ao potegnili katolike obsojeni New York. — Devet aleparjev, med katerimi ata dve ženaki je bilo zadnji teden obaojenih na zaporno in težko denarno kazen ko jih je porota federalnega ao-dišča spoznala za krive, da so ogoljufsli 6000 katolikov za aku pno vaoto tri milijone dolarjev Katolike ao aleparili a prodajan jem delnic za verske filme, ki ni so bili nikdar producirani. Glavni krivec Otto K. Goebel je dobil pet let zapora in plačati mora $41,000 denarne kazni. Moskva. — (FP) — Prihod poletja je našel Moskvo, arce večjem optimiamu. vidno zboljšavanje razmer Širom dežele, poaebno pa v pol jedel jat v u, ki obeta bogato šetev in zvišanje drugih pridelkov. Tudi itnduatrije na aplošno saznamujejo atalni napredek, odkar je vlada odredila očiščenje birokracije — znižanje u-radniikega osobja v skladu a faktičnimi potrebami. To čiščenje je v teku v vaeh lnduatrijah, od katerih vlada bolj ln bolj zahteva, da morajo razviti ekonomsko in sposobno upravo, Rezultat tega je, da je bilo veliko število uradniških moči premeščenih h proceaom produkcijo, v tovarne k atrojem. Kako velika je bila birokracija, pokazujejo redukcije uredniškega oaobja, ki ao v nekaterih podjetjih v aprilu in maju (|oaegle od 30 do 40%. Kljub Enu pa v deželi ni brezpoaelno-. Rekordi moakovake poareva! niče pokazujejo, da je v Zaju prejela 6000 prošenj za ilavce, zadostila pa je le manjšemu številu iz razloga, ker ni imela dovolj aplikacij za delo. foaredovalnice igrajo le manjšo vlogo, ker jih delavci ne rabijo, t^činoma dobe delo direktno tovarnah. Delavci ae poaebno izmenjavajo v poletnem čaau, ko odidejo tiaoči na kmete. Pri tem je najbolj prizadeta premogovna induatrija, ki na zimo dobi večjo armado a kmetov in jo spomladi zopet izgubi. Kljub temu je produkcija v maju in prvi polovici junija naraatla 2.3%, kar pa je še vedno nad 15 odstotkov pod kvoto. Kvoti ao ae približali in jo za par dni tudi dosegli le premogovniki v Dombasu, kjer ae je najprvo pričelo čiščenje birokracije: premeščenje rudniških inženirjev iz uradov v rove. Majaka induatrija na bomba-škem polju je znaJala 96% od kvote, kar je rekord z izjemo par dni v juniju, ko je produkcija znašala 100%. Produkcijo ao zvišale tudi druge metalične induatrije z izjemo železne rude, ki je nekoliko nazadovala valed odhoda delavcev na kmetije. Izboljšanje aituacije je najbolj razvidno v trgovinah, ki nimajo več takih težkoč pri dobavi blaga kot še pred nekaj meaeci. Trgovne a čevlji ao na primer dobro zalotene in nima nikdo nobenih težav pri nabavi obutve. Trgovine jih prodajajo odprto, vaakomur. I * cena je še visoka, od 25 do 30 rubljev, kar pa ae Rusom ne zdi pretirano, ker ao bili navajeni plačevati precej več. Industrijska administracija posvarila kapitaliste Dtlavil bodo grotakHrsal, pravi Johaooa Federalni adalnlatrator J« Itja-vil. da (Modajalcl, ki anajajo kompanijake valja, tratijo o obsodbi pobegnil v New Orleana, kjer ae je dobro skrival. Medtem sta ps dvs mlada fanta priznala krivdo dotič-nega umora in Olaonova nedolžnost je bila dokazana. Olson as Js vrnil domov In takoj vložil tožbo proti North u, ki zdsj nI več držsvni prsvdnlk. Zahteval j« $50,000 odškodnine za krivično proaekučijo, kalen Je North Izvršil v vednosti, ds Olson nI kriv dotičnega umora. Porota mu Je verjela Ii} prlaodi-la Olsonu $20,250 odškodnin«, ki jo mora plačati North. letaler Mattem se je oglasil If MIMrije Moakvs. t Jul. — Jsmes Mst-tern, smertški letalec, ki je bil zadnji mesec ns poletu okoli sfets in kateri Js 15. junija poletel Iz Ksberovska proti A leak I (n izginil, se je včeraj Jevll l| Anadirjs ns polotoku Cukotki« na s k rs J nem vzhodu koncu Sibirije. Podjetniki Imajo še 60 dni čaaa, da sprejmejo pravilnike In «e pripravijo «a vladno kontrolo Wsnhington. D. C. — Federal-ni industrijski administrator Hugh Johnson je v soboto poaval induatrijake družbe po vsej A-meriki, naj «višajo mezde delavcem in omeje produkcijo. Johnaon je bil informiran, da družbe mrzlično produclrajo po aramot-no nizkih mezdah in nevarnoat je, da nakopičijo nov previšek blaga in a tem podaljšajo brezposelnost. Administracija je bila Informirana, da industrijski magna-tje nalašč «avlačujejo pravilnike « minimalno meado in mak-aimalnim delovnlkom na podlagi novega ««kona u federalno kontrolo induitrij aamo zato, da nakopičijo velike «aloge aveže-ga blaga « m«Jhnlmi stroški, nakar bodo to blago prodali po višjih, lnfl«tir«nih conah. New York. — Ameriški indu-atrijakl magnatje ao «adnjl Četrtek slišali avareč glaa Donalda R. Richberg«, zastopnika delav-atva v federalnem odboru aa kontrolo induatrij. Richberg Je govoril na aeatanku organliacije newyoršklh trgovcev in poudaril je, da govori v Imenu predaedni-k« Rooaevelta. Richberg j« kritisir«! kapita-liate, ker ae tako počaai organizirajo za federalno kontrolo In dal jim Je 60 dni ča«a, da poravnajo zamudo ln izrabijo prlloš-noat, ki je morda «adnj«. Med drugim je rekel: "Ako bo vladna kontrola Induatrij f laško, ne bo to fiaako vlade, temveč bo alatema privatnih Induatrij. To bo pomenilo, da Je aistem v svojsm temelju zsnič «li pa, da ao voditslji privatnih induatrij neapoaobnl «a avoj poael. "Stvar ae vleče prepočaai. A-ko program organiziranja Induatrij za vl«dno kontrolo ne bo Is« veden v prihodnjih šeatdeaetih dneh s«r«di zavlačevanja in o-viranj« a atranl prizadetih In-tereaov, tedaj bo Jaano, kje leti odgovornoat in kje je neapoeob-noat. "Ameriške Induatrije imajo danea aamo dve poti. Rn« drži naprej v razumno začrtano in kontrolirano obratovanje industrij, druga pa nazaj v pozlačeno anarhijo, ki Je bila maaklra-n« a krinko 'krepkega Indlvldua-lizma'. Ako bodo privatno Isvo-Ijenl direktorji In upravitelji in-duatrij zapravljali dragdceni Čaa bodo kmalu apoznall, da ao zapravili zadnjo prlloAnoat aa o-hrano privatnega alatema Indu» stri J. Nihče v administraciji še ne išče politične aoeialisacije induatrij, toda, če ne bodo induatrije po avojih lastnikih zadostno socislizirsne in obratovsne v interesu Javnosti, UdaJ politična kontrola nsd privatnimi Industrijami ni vsč daleč. "Načrt industrijske kontrol« zsvlsl predvsem od sposobnosti upraviteljev privatnih podjetij, ds se prilagode novim rszmeram in zamenjsjo staro kaniballatlč-no bori*) — ko ao žrli meao drug drugega — za novo kooperacijo v prid blagostanju va«ga sms , riškeg« ljudstva." Mussolini lastni član Ameriške legi jet Rim, B. Jul. — W. E. Kaeter-wood, pod poveljnik Ameriške legije, Je te dni na avoj«m oblaku v Rimu kar na avojo peat Imenoval Muaaollnija In Italijanak«-ga kralja Viktorja Kmanuela sa čaatn« člana Amerišk« legij«, organizacije bivših vojakov Iz svetov n« vojn«. HUvka čsvljsrsklk dele vre v Worcester, Muss — Nsd pet-sto delavcev Je zaatavkalo v tukajšnjih čevljsrakih tovarnah v znak protests, ker so delodajalci odpustili krog 30 «klavcev, ker so bili ti čisnt tovsrnlškib odsekov sa pritožb«. , mJt a ___ PROS V ETA thk knlighteniibnt ULA» I Ml I* LASTWIKA aLOVSNBSS nasodnb w POPPOBNB JS0MOTS tr tau. »im M *** •• «y*" M tM. 97M Hriolito, » r!"..!!,! i-r OM «teta- lüTSii»» Mi 0.-4. P-J"'- •Mterk. Hte r«M rROHVKTA g.. UawMtel* A»*-. CP*»*. »MM« Of TM« fKUtt»ATKI> ^ ► 13« Glasovi k naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev Oomaidrobiž Posetnikl razstave Chicago. — Razstavo so obiskali in so zglssili v uredništvu Prosvete: Mary Bcrnik, Helen Skvarce, Detroit, Mich.; Ernest Kvartich, Bridgevllle, Pa.; Arthur W. Dermota, Morgan, I a. Nov grob *' ' Hartford, Ark. - Tu je umri John Jerman, star 52 let in doma iz Savlnka od Skocjana prt Mokronogu. V Ameriki je bil čez 30 let in zapušča štiri otroke. Bil je član društva št. 148 SSPZ. Brat umorjen v starem kraju Pittsburg, Kana. — Bose Ba* loh je prejela vest i* stare do-r movine, tla je bil njen brat Jai nez Kocjan v Zagradu pri Skoc: janu na Dolenjskem do smrti pobit, ko je šel zvečer domov z dela. Na krfctpoti sta ga poča«, kala dva mlada zlikovca in ga| napadla s krampom. Obležal je mrtev na mestu. Zapušča ženo in šest nedoraslih otrok. Pogrebnlk si zlomil nogo Pittsburgh, Pa. — Tukajšnji slovenski pogrebnlk John Balko-vec si je pri nekem pogrebu, ki ga je vodH zadnji teden, zlomi' nogo. Zdravi se doma. Caiuaietčsn umrl v Chlesgu Chicago. — Pred nekaj dnevi |s tu umrl Matt Svetlč, ki se je pred petnajstimi leti priselil iz Calumeta, Mich. Umrl je naglo ss srčno kapjo; žena ga je našla mrtvega v postelji. »Ur je bil 44 let in doma iz Kele Krajine. Zapušča ženo, pet bratov in dve sestri. Delavski kandidat Milwaukee. — John Pavlič, slovenski godbenik, kandidira na socialistični listi v West MiW wsukeeju za blagajnika mestne-ga šolskega odbora. Volitve so 10. julija. Prometna nesreča Milwaukee. — Rojak John Urbas je obtožen, da jo povzročil avtno nesrečo, pri kateri je neki Üobort Dumin izgubil življenje. IJrbas se nahaja pod vi soko kavcijo In sodni j ska raz«, prava se vrši v kratkem. Hmrttia koaa v atarem kraju Milwaukee. Tukajšnji slovenski lekarnlk Leo Teshner jo prejel vest, da je v Smarjotl na Dolenjskem umrl njegov stric, 1 brst njegove matere, Jakob Pabjančlč. Pokojnik je bil dva krat v Ameriki in sicer v She-boy ganu, Wis., kjer se ga lahko še spominjajo. Nad okraji bakra ne iaani Butte, Mont. — Med ljudstvom Im k re nega okrožja se je zopet pojavil optimizem radi večjega izvoza bakra. Izvoz je pričel naraščati spomladi in je dosegel točko iz leta 1031. Bakreni rudniki «o bili daljšo dobo skoraj popolnoma v zastoju radi velikih zalog rude. Tisoče rudarjev je-bilo ««Ulovljenih. Z supetnlm odpiranjem dela se Je nsd temi |>okrajinami zopet pričelo jasniti. Tudi cens bakru, ki je dosegla niiinuko točko 6 centov funt, je zdatno poskočila. UolnUnka drži otroka za neplačan račun Chicago. — Edwin Jaswiek, 3243 Ko. Morgan st.. je začel sodnijako postopanj«- proti bolnišnici St. Msry of Nnzarath, Ia bo čilate-Ijem liolj razumljivo, naj povem, da je ta utica sindščlčsrna, ln*t mojegs posinovljenca Franka Kitta, ki se je podal na obink v okolico Johnstowns, Krsyns, St. Mlchaela in Heilwooda. Utica se nshaja med dvema elek-trlčnlms želosniesms. od ksterih vosi ena v Nanticoke, druga WUkes-Barre. Danes. ko to pišem, je dan no-odvlsnostl. I Ve teklo Je 167 let. ko je ameriško lju ^ no pot po »vetu. Posebno tev je zahtevalo^ ^ fasih niso ds msjo di strsšne m jemala le visoko isurjene. Sedaj, rih. Toda ima priliko, oziroma jeklarski' ps m** * )0 f delsvci. ds Jo rasvijejo v bojev-1 tisoče ,J^d*-no organizacijo. . 1 »dravje la jo/jitcot: FK08XET1 Vestí iz Jugoslavije Dja (lirlrma p«|pHk protisloven- ^ Primorcev ^na, 20 Jum , davnim sodiščem J v Beogradu se j« «Sel proces proti ^ Lskib komunistov/« Sni imeli «voje ceHce "Svnem stroju tiskali ¡iutake. Obtoženi-so* ^vec Anton Bajec iz • Vipavi, stanujoč v i pri Ljubljani, Ladu^av ¿letni gimnazijec irAj-JJdoraa, jugosl. drfcv-Cktni mizar Peter K ujet ® pri Trstu, 21-letni gtfn-josip Beltram iz Ajd^v-jjetni tipograf Fran.Je-Ljabljane, 28-letni delavec Brejc iz Novakov pn Tr-jetni uradnik Alojz Bel-I Sturij in Josip Bezgec, kovač ii Trsta. Nekaj-pd julijanskih državljanov. ± so, da so bili organizi-komunističnih celicah, da oa stanovanju enega od ^v tajno tiskarno, na 10 tiskali "Rdeči prapor" t liste in letake in eden je obtožen, da je jemal gki material iz Jugoslo-tiskarne v Ljubljani, bil zaposlen. Crke si je prav izposodil. Obtoien-iznali pripadnost celicam je letakov. O procesu listi le, da je bil otvor-da razsodbe še ni. Bomo Biali. ' <11 nesreča posestnika. — ga vrha pri Beli cerkvi Ijal na semenj v Sktei-nik Janez Klobučar. Z je peljal na vozu še tte-L V Dobravi je nenaido-iilo pred konja žrebe* ki t konj tako preplašil,<*da očil in tako prevrnil voz tk jarek. Voz je pokopal bo oba kmeta, vendar sta rešila izpod voza. Toda j« čutil v prsnem košu «iečine. Kljub temu pa je |e peš na semenj, kjer, pa audii le malo časa ter se mil proti domu. Komaj pa J do Dobruške vasi, že obnemogel, da ga je ne-leral peljati domov. Boje-poatajale hujše, prišel je k. ki je ugotovil, da se ličarju zlomljena reber v pljuča. Poškodbi je ko huda, da ji je Klobu-fcfel. M»iar. — Nad Ptujem ■k 14. jun. nevihta, f re-ter treščilo v stanovanj-»posestnika Ivana Pefro-l Mestnem vrhu pri Ptu-■topje je v hipu zagorelo J* ogenj razširil tudi na «o poslopje. Poslopji delno leseni, zato je o-¡1 kmalu opravil svoje J®- Na pomoč so prihi-» iz mesta, ki pa t «o •MH) premičnine, ker P°»lopij ni bilo misli. » je tudi dvoje glav * mnogo pridelkov. Sko- i zavarovalnino. »j» je ubila.-Tudi nad okolico so zadhje »J* nevihte. Strela je o-Lr?*h< ki pa so vse o- M. t jUn'P ■^vala smrtno žrtev na Pfi Ljutomeru. J* kmetica J k r» - Mi 7ar na Grosu-esti nevihti ' i večeru je na Gt J" nevltti n treščilo je novod, kar Je fl*vtal v enem "' «»za in vr-1 kske pc>l u. objekt' » Is JageslavtJs.) ognju. Ker je bil to oddelek zs pletenje vrvi in je bilo v njem mnogo gorljive zaloge, je požai na mah zavzel velik obseg in je bila vsa tovarna v /le varnost i Požar se je lotil tudi sosednih objektov. Plat zvona, gasiki iz domačega kraja in sosednih občin in celo iz Ljubljane so prihiteli gasit, pomagalo je delavstvo in uradniki. Posrečilo se jim je, da so ogenj na sosednih objektih zatrli ter ga lokalizirali le na pletilnico, ki je pogorela. Kolikor so se vneli ostali objekti, so ogenj takoj pogasili. Škode je o-krog pol milijona, je pa menda vsa krita z zavarovalnino. Tovarna motvoza in vrvarna d. d. je last Kreditne banke v Ljubljani ter je glavna tovarna te vrste v Sloveniji. Bila je ustanovljena šele pred nekaj leti. Pregnani nemški profesorji v Jugoslaviji. — Beograjska univerza je sklenila namestiti na svojem zavodu štiri nemške u-čenjake, ki jih je hitlerovski rešim izgnal iz Nemčije oziroma jim onemogočil iivljenje v Nemčiji z odpustom iz službe. TI štirje učenjaki so: dr. Ferdinand Blumenthal, znani raziskovalec raka, bivši šef instituta za pro-učavanje raka na berlinski univerzi, dr. Moral, profesor medicine, Hans Kelspn, jurist In E-mll Lederer, profesor narodnega gospodarstva. Za zdaj se mudijo še v Švici, ay bodo v kratkem dospeli v Beograd. Umrli so: v Celju 48 letna Roža Kirbiševa, pekova žena, v celjski bolnišnici 70 letna Marija Gradišnikova od St. Ruper-ta nad Laškim, v Prapretnem nad Hrastnikom 85 letni posestnik Jakob Zupan, v Krškem u-radnikova Žena MalČi Zrimško-va, v celjski bolnišnici 24 letna posestnica Pavla Medvedova iz Prelog pri Velenju, 46 letni brezposelni Martin Kajl>a iz Celja, v Zagrebu 65 letni železniški kon trolor Miroslav Plbrovec, doma z Gorenjskega, na Dunaju Olga Kostajnškova, žena posestnika in župana pri Sv. Martinu-Vur-berg (baje je njeno smrt zakrivil znani samouški specialist za zdravljenje raka, Celjan Poljšak, ki "deluje" zdaj na Dunaju), v Ljubljani Marija Graul, v celjski bolnišnici 27 letni kovač Franc Valentine iz Borovja pri Vojni-ku in 66 letna Marija Pečarjeva Iz Liboj. Ponižana palača. — Na Blei-weisovi cesti v Ljubljani stoji dolga dvonadstropna palača, v kateri je imela svoje prostore še pokrajinska avstrijska vlada kesneje Narodna vlada ln zdaj banska uprava. V tej palači je nameščeno tudi večje število banskih uradov in v njej rezidi-ra ban dravske banovine. Na nasprotnem vogalu je bila lani parcela še prazni, a so začeli že lani zidati tamkaj poslopje trgovske akademije, ki se vsa leta po prevratu potika s svojimi akademiki po raznih poslopjih. Ps so lani začeli zidati lepo poslopje zanje. Načrte je seveda odobrils mestna uprava pa tudi banska u-prava in palača je letos lepo zrasla v štiri nadstropja. Nadstropja so sicer nižja od nadstropij sosedne vladne palače, i jih je več. Ko je bik) četrto nidstro-pje dozidano,*-je bilo za več metrov višje od vladne palače. Ce zdaj postavijo še streho, joj, se bo vladna palačs kar skrila poleg te nove palače. In je prišle do spora: bsnska uprava je u kazala, da se prenehs z zidanjem Trgovske akademije, in sicer i* razloga, da njena višina "devlj< v nič in ob ugled" vladno palačo, ki po bogve kakšnih zakonih mora biti najbolj impozantna zgradba v tistem okolišu. Ban ska uprava je videla načrte a kademije, še preden so pričeli zidati, strokovnjsški inženirji ns banski upravi so po načrtu lah ko videli, da bo poslopje aksde m i je za več metrov višje fid vlad n« palače, pa bi bili lahko tak rat kaj rekli. V obrambo ugleda vladne palače bi lahko takrat prepovedali zidanje. Pa niso. fte le zdi j. ko je dograjeno že četr to, zidnje nidstropje, so Inženir ji opizlli. di bo zgradbi precfj večji. Poslopje Trgovske iki-dem i je je že s tretjim nsdstrop-jem bili emko visoki kikor vls-dni palači, pa Mi tedaj fil* prepovedovali nadaljnjega zidanja. Sele zdaj. Banovinski gradbeni strokovnjaki so prišli v spor z mestnimi gradbenimi moj. stri, gradnjo so ustavili, 30 delavcev odpustili iz službe. Prepirajo se. Banski inženirji nameravajo baje celo zahtevati, ds se četrto 'nadstropje kar poruši nič jih ne moti dejstvo, da bi bila s tem akademijs, novo zidar na, premanjhna za namene, v katere so vtaknili vanjo milijone. Gre pač za ugled banske palače, za ugled hiše. Kaj vse vidimo in česa vsega ne vidimo I Tramvaj bodo raztegnili. — Mestna občina je že dalj časa govorila o tem, da bodo tramvajsko progo razširili in sicer tako, da bodo staro progo zaokrožili skozi mesto do kolodvora: tako bi potem tramvajski vozovi stalno krožili skozi mesto po progi, ki bi bila speljana v krogu ki bi se dotikal kolodvora ter šel skozi center mesta. Staro progo bi podaljšali od šentpeterske cerkve do kolodvora. K tej novi progi pa bi morali popraviti in učvrstiti staro progo, tako, ds bi bil mogoč po njej hitrejši promet. Toda te namere so bile neizvedljive zaradi pomanjkanja denarja. Zdaj pa je mestna občina napravila povoljen sporazum s tvrdko, ki naj bi d* la opravila, ln tako je gradnja krožne proge zagotovljena in koncem junija bodo z deli že pričeli. Pri delu bo zaposlenih mnogo naših domačih delavcev, v vodstvu pa nekaj inženirjev tvrdke Siemens & Schuckert, ki bo dobavila material in tudi vodila dela. Za nova dela je določenih 12 milijonov 800,000 Din. Ko bodo staro progo podaljšali z novim delom do kolodvora, bodo obnovili vso staro progo ter nato postavili na krožno progo nove tramvajske vozove, ki o-bratujejo zdaj na šišenski progi. Naslednje, kar bo skušala tramvajska družba Izvršiti, je zgraditev proge do pokopališče pri Sv. Križu. Se ena nova stranki. — Poleg doslej edine stranke (vladne) je bila pred tedni dovoljena u-stanovitev Jugoslovanske narodne stranke, v kateri se zbirajo skrajni nacionalisti in imenujemo stranko lahko fašistič no. Zaslombo ima v Narodni o-brani, Orjuni in podobnih fašističnih organizacijah, stranka ps naj služi za njih uveljavljanje v skupščini. Ko so vložili na no-tranjena ministra prošnjo, naj dovoli stranko, je notranji minister že čez nekaj dni izdal dovoljenje. (Čeprav se je javno dokazalo, da so mnogi podpisi ns prijavi ponarejeni.) Dne 19. junija pa je že druga skupina vložila prošnjo zs ustanovitev stranke na notranje ministrstvo. Skupina nekdanjih srbskih radikalov želi ustanoviti Radikalno socialno stranko. Tem na čelu stoji dr. Voja JanjiČ, ki je nekaj dni poprej v javnem pismu voditelju ridikilov Aci Stanojeviču Uporočll, da ae umika iz njegove opozicije ter bo poskusil aktivno javno delovat v sedanjem političnem življenju Jugoslavije. Vladni tisti so z veseljem ponatiskovali to pismo, češ, pametni ljudje zapuščajo o-pozicijo. Hodom senatorjev. — Kralj je na temelju določb ustave ime no val z ukazom sedem novih se natorjev, med njimi nobenegs Slovenca. Tako se Je stalež senata spet povišal. Zločin nad sliikiajt »tata kazaova* Svoj čas smo še poročali o zločinu, ki se je dogodil v Beogradu nad služkinjo Terezo Al-ber, ki jo je gospodarica Milica Kovačevlč tako pretepala, da je na posledicah tega pretepanja oz. zaradi zastrupitve krvi zaradi nečloveških ran umrla. La. ni se je vršila proti nečloveški beograjski dami razprava, na kateri je pa bila ta dama oproščena, češ, da je bil vzrok smrti zastrupljenje krvi in da nI mogoče točno dokazovati, če je pač to zastrupljenje izviralo od muk in pretepanja, ki ga je morala Tereza prestajati od gospodinje. Vendar vsa zadeva ni zaspsla in ni ostala nekaznovana. 9. maja t. 1. se je vršila ponovna razprava, ki je znova potrdila stare navedbe prič. Priče so izpovedale, kako je gospodarica Kovačevička pretepala po ledjih, po hrbtu, po rokah, po obrazu, sploh kamor je padlo, avojo mlado služkinjo in često sploh za nič. Dekle se je pa pretepanja balo, in zaradi tega je stalno prosilo sosede in sostanovalce v hiši, da naj molčijo. Neka priča je videla kako se Tereza napol mrtva vlači po dvorišču, gospodinja pa divja za njo in jo pretepa. Ko so dekletu svetovali naj pobegne od te družine, je izjavi-la, da ne sme, ker bi jo gospodinja ubila. Tereza je spala v Šu-pl na dvorišču. Kadar je dekle zaradi pretepanja jokalo, se je gospodinja cinično smejala. U-darce in podplutbe so ugotovi. 11 tudi zdravniki. Policijski komisar Hamid Varšllja je izjavil, da je našel Terezo Alber v groznem stanju. Tereza nI mogla piti niti vode, tako je bila zmr cvarjena. Vsa plašna je pa dejala: "Nihče me ni tepel.. . Ne maram v bolnišnico." Njena gospa je stala poleg nje ln Jo Je gledala naravnost v obraz. Zdravnik iz bolnišnice je pa povedal, da v svoji dolgi praksi še nI i-mel primera, da bi imel kdo ta. ke podplutbe po telesu kakor Tereza Alber. Glava JI je bila vsa obtolčena. Pri razpravi je bila obtožena Milica Kovačevička povsem mirna in je sedela, kakor da se je vse skupaj prav nič ne tiče. Služkinja Stuhec je izpovedala, kako jI Je Tereza pripovedovala, proseč jo obenem za molčečnoat, da sta Jo Milica Kovačevlč in njen soprog ziprli golo v sobo ter Jo prelepili z bikovko po vsem telesu. Zatem je izpovedala starejša ¡ženska Milka Bosara, da je pred 15 dnevi stopila v službo matere obtožene Milice. Povedala je, da je nekoč prišla v kuhinjo ob-tožena Milica, jo zgrabila za roke, jo pričela Ščipati in jo vrgla na svojo mater. Ta Jo je ujela in vrgla nazaj, ženska je zajo.' kala in dejala, da se ni prišla pretepat, ker je reva in ima dvoje otrok, nego da naj jo puste mirno in pošteno delati. 2enska je povedala tudi, da je prosila po štirih dneh službe in po mnogih batinah plače Din 10.—, da bo lih ko nekij čisi živeli, dokler te ni j de drugegi deli. Pi niti legi ni dobili I Državni tožilec Jagoš Draško-/ič je imel oster govor, v kate-em je zahteval kazen za Milictf (ovačevič. Zaatopnik navzočih staršev pok. Terezije s. Triša Kaclerovič je pa zahteval Din 100,000 odškodnine. V sredo, dne 10. maja je bila izrečena končno vendarle raa-sodba, po kateri se obsoja Milica Kovačevlč, ker je poatopala s svojo služkinjo tako nečloveško, da je sluiklnja na posledicah u-mrla, na .1 meaeee strogega ■> pora. Pri razsodbi je bila navzote veliks množica ljudi. Sodba je bila izrečena točno opoldne. Na vprašanje predsednika je obio-ženka izjavila, da s sodbo ni 11« dovolj ni in di se bo pritošila. Pa tudi državni tožilec ln brani« lec sta si pridržala trodnevnl rok, du se lahko pritožita. Tudi občinstvo je bilo neiado-voljno z razsodbo, češ, da je veliko prenizka in je med čitanjem obsodbe glasno godrnjalo, tako da je moral dati predsednik Is* prazniti del dvorane. Občinstvo pa je Milico Kovačevlč počakalo pri izhodu. Ko je šla ven, ao jo začeli napadati od vseh strani, ženske so kakor na povelje začele pljuvati vanjo. Ko so vseli stražniki Milico ? varstvo, je bila njena obiska Še vsa opljuvana ln pomazana. Tak* šna je bila ljudska obiodbi. a f Posredni morilki svoje služ-klnje je torej obsojeni. Avgu sta lani smo se sicer bili, da bo ta zločin Kad ubogo gospodinjsko pomočnico ostal nekaznovan ln da bo morda postal prejudic zs postopanje še raznih takšnih po-slrovellh gospodinj ln gospodaric. Da, nekatere gospodinje menijo, da so njih aluftkinje, kljub vsej pridnosti ln marljivosti s mo nsvadna delovna Živina in da smejo postopati s njimi kakor s kakšnimi psi, ki jim ob pretepanju ne morejo povedati kako zverinake so. Kazen je to* rej tu. Ni sicer velika ln marši kdo bi v podobnih slučijih, ko se gre vendir za smrt nedolžnega človeka, ubogega delaves oz. gospodinjske pomočnice, pri čikoval višjo kazen, čeprav J« ta smrt nastala samo posredno Kaj je vodilo beograjsko sodišče * tako nizki in mil! kitni, nim nI točno gnino. Zi nis pa je važno, di se je sodbi sploh izrekla, In se s tem pokivilo, ds tudi gospodinjski pomočnici n neziščitena pred fizičnim nisi. Ijem svojih delodsjilk. Kikor je bili odpravljeni palici v šolah In je vsiko pretepanje učen cev kolikor toliko kiznjivo, prav tiko bi moralo biti še vse bolj kiznjivo vsskršnokoli pretepi-nje ali fizično nasilje nad poali In gospodinjskimi pomočntoaml* (ki) sploh. Sele tik zakon bi potem ssnkcloniril potrebno ipot štovinje poslov od delodijilcev sevedi onih, kiterih srčni in du. ševm vzgoja že sami ne zadoščata za izključitev takih «luč* jev In obenem bi se sankcionira-la tudi potrebna distanca med posli in delojsdakl. Res bi že bil čas, da bi se spoštovalo vsikr* šno delo ln vsi nJega nosilci, t. j. delojemalci vseh vrst, tako kikor to ssslužijo. Delu in delivstvu čisti in spoštovanja pa tudi pravici ROJAKI, PRODA HE zelo dobroidoča In obiskovana tr«. govlna z raznim blagom ln po* slopjem vred, za zelo nizko ceno. Ce katerega veseli, naj ne zamudi te prilike; ugodno In v dobrsm kraju. Pišite takoj ni naslov za pojaanila: Trgovina", 2667 Ho. Lawndale Ave., Chic*, go, 111. (Adv.) Toplota človoikoga taksa Temperatura sdravegi človeka stilni In neodvisna od vnanje Da spada človek k toplokrv* nim bitjem in da kaže v normalnem stanju enakomerno telesno toploto, ju vsem znana šolska modrost, a malokdo se si vedi, di tiči za tem pojivom cela vsoti skrivnostnih iirasov ftivljen* ji in da še ni dolgo tega, kar se Je začela znanoat i vso resnostjo aanlmatl zanje. Točnejše poznanje temperatu* re človeškega telesa v sdravlh in bolnih dneh je izključno pridobitev modernega raziskovanja. To je naravno, kajti tudi njegov glivni pripomoček, zanesljivi merilec telesne toplote, je moderni prldobitov. Sicer je vedel izvežbm sdravnik že v davnih ča-aih, da more človek kasati bolezensko narast lastne toplote, t. j. vročico, a to spoznanje Je temeljilo ssmo na otipavanju telesne površine ln je bilo tako nezanesljivo celo po Izumu toplomera, di j« večini učenjakov še do Ilieni, telesnega zdravniki eesirlce Marije Terezije, pri-plsovili pri mrzlici večji potoen poapešnetvui utripu nego porastu temperature. Stara medicina sploh še nI Jasno railočevili med mrzlico, ki te očltuje s padcem J^mperaturi, in mrzlico, ki temperaturo dvigi, kir se med drugim kiže že v našem lastnem prllttno netočnem ln neopredeljenem izrazu za ta pojav. Sele Hten Je prvi s toplomerom v roki dokizil, di se v mrzličnem stinju temperaturi telosi znatno dvigne. A še 1, 1850. jo bil toplomer v zdravniški praksi tako milo upoštevin, di Je Zim-mermann priporočal, n«j bi gt pič marljiveje uporabljali. Do pravegi spoznanja silovite mnogovrstnosti ln vižnostl problema mrzlice ps smo prišli Šele v zadnjih 20, SO letih. Odkar Imamo zanesljive toplomere, vemo, da se človeški or-ginltem drži t čudovito vitraj-nostjo temperature kakšnih 87 stop. Celziji. V jutranjih urah tntši U temperatura okrog 36.5 stop., v poznih popoldin-sklh urah 87.5 stop. Niilranje, di je ti porast preko dnevi posledici dnevnegi telesnega delt, se ni Mttztlo zi pravilno, kijtl pri tipičnih nočnih deltv* clh nI v tem otlru nič drugtče nogo pri drugih ljudeh. Tudi Jo mino, di asvlsi uri ntjnlAje In ntjvišje telesne temperature od googrtfsks loge človekovega bivilIŠAt. Ce se človek izseli v kraj t drugim krajevnim čtsom (proti ttptdu tli vthodu), se bo tudi nistop obeh momentov prt-ligodll v kratkem novim prlll* ktm. A Čeprav to ljudje, ki Imi-jo v zdravem stsnju ti milen-kost drugtčno nego normalno temperaturo, bolj redki nego ve-liki loterijski dobitki, vendir Je okvir telesne temperature, v kt-terem jt življenje še možno, pre-cej širok. Poleg (sevedi redkih) primerov, da so ljudje ostali živi ob prehodni temperaturi 8» stop., poznamo primere, da so vzdršili vročino 4H.V stop. V primerih, ki so se pa kondaJi s smrtjo, so izmerili celo že temperaturo preko 45 stop. Rizumljivo Je, di je sninost že prllično sgodaj začela Iskati vzroke In središče telesne temperature In razumljivo Je, da jih je tateli iskati ntjprvo v možganih Zal pa moramo pove-ditl, di togi središči do dines nsvtllc neštevllnim eksperimentom le nismo s vso točnostjo u-gotov i I i In da se moramo sado voljlti z bolj splošno trditvijo, da je regulacijaki center ti taksno temperaturo v madmotga-nju. V tem ozlru, kakor v premnogih drugih bo treba še veliko dela ln poskusov, ds nam bo znanost ritk rila vs« skrivnosti, ki nam zigrinjajo problem to-leone toplot«, njegpv izvor in pomen. M £ttijce. fiškkdšh k r Proti šno)«kam I« rsketlrjem New York. — Pomožni industrijski direktor Esrl Dean Howard je oblačilnim podjetnikom povedal, naj mu predloži tik kodeks, ki bo izključeval znoj ne tovarn« in rak«tire. Zaslišanja o Urni opravilniku m prično 11, julija. Na Um a«atanku j« Ho-ward sugM tiral M-urnl da lov. nlk, unije, ki so v UJ industriji še prtosj močne, zahtevajo 82 fir doli nt udan kot nikgimmn. 1 HM Tone Seliikar: f&mm 1 H NASEDLI BROD Efijgj SR I MM Roma» v treh delih Ce »o ji hoteli preblizu s svojimi grabežljivimi rokami, je dala roki ob boke, ae pričela zibati in peti. Ko ji je Btar rezerviat le segel pod krilo, ga je udarila po liou, kar ao mu vai tovariši pošteno privoščili Z Juatinom ata ae že večkrat sestala. Videl je, da je lačna, uboga in zapuščena. ' Dal Ji je pol hleba komiaa in ae pogovarjal z njo po poljsko. Ce ae je zmotil v nevajenem jeziku, ae mu je zaamejala in mu popravila beeede. _ Dober večer, gospod, je dejala. Lačna sem! _ Pridi k meni, dal ti bom! — Semkaj mi vrzite! je prosila. V mehki poltemi zvezdnate noči je atala na atezi kakor nočna vila. — Ali se me bojiš? jo je vprašal. — Tema je! je rekla. — Nič žalega ti ne bom storil! ji je odvrnil. Prišla je k njemu ln sedla na klop. Sedel je poleg ženske v toplem večeru. Njena mlados» je gorela !ž nje, ves je bil poln te deklice, ki je prišla k njemu kakor lačna ptičlca ns nastavljeno dlsn. — Nastja, ji je dejal mehko, lepa deklica ai! — Da! j2 odgovorila. Ali vam ugajam? — Zelo. Poljubil te bom. — Ah, ne! Samo ženin me sme poljubiti! I '¿—Fhnta imaš Kje? — Ko bi vedela! je dejala Žaloatno. Rusi ao ga ujeli. — O, tam ai je že izbral Ruainjo! Mar mu js sate, ko ai tako daleč! — Grdo govorite, goapod. Ko pride nazaj, ae bova poročila. Juatin jo je objel okoli vratu in jo nagnil k aebi. — Nastja, je dejal nežno, kako ai topla! Ali te res ne smem poljubiti? — Samo enkrat! Poljubil jo je na uata. — Dovolj, je kriknila pridušeno. Potem se je zopet zagledala v noč in zašepetala, kakor bi ae bala: — Tako sem lačna ... del je v pisarno, odrezal kruha in auhega mesa ter ga ^i na papirju prinesel na klop. Jedla je počasi in slaatno. Njeni zdravi zobje ao ae zadirali v sočno meso in tečen kruh, vea čaa je molčala ter se vtapljala v slast prijetnega občutja sitosti. Ko je zaužila poslednjo drobtinico, si je dela roke v naročje in ae zagledala v nebo, ki ae je svijalo od milijonov zvezd. Nato Jo je spremil čez travnik do prvih hiš. Držal jo je okoli pasu. Ob eloveau mu je dejala: — Poljubi me za lahko noč! 13 Drugo jutro, malce pred poldnem, ao zabr-nela nsd mestom tri sovražna letala. Letela ao silno visoko in brnenje njihovih motorjev Je zamolklo odmevalo pod sinjim nebom. Nad mestom so se razkropila vsaka na avojo atran. Onkraj meata Je votlo tresknilo In zabobnelo. Kmalu nato zopet in zopet. Prvo letalo se je apuatilo precej nizko in švignilo nad taborom preko predmestja. Justin je atal pred pisarno in jih opazoval. Tedaj se je nenadoma sredi barak, ki so stale niže doli od tovarne za klej, razklal ailen plamen in^e vrgel v nebo. Nekaj sekund nato tik tovarne. V tem hipu so pričeli bevskati o-nrambni topovi iz treh strani. Beli oblački šrap-nelov so prhnili zdaj pred, zdaj za letalom, ki Cvetko Kristan: Solidarnost delavstva To je pogoj za uspeh delavske ga zadrožnlštva (K S. Juliju 1933) Znani ameriški socialist John Keracher piše v svoji študiji "Kako si je človek ustvaril Boga" na koncu tudi to-le: "Ko je srednjeveški tlačan občutil težo svojih trpinakih raz mer, se je tolažil z upanjem, da njegovo plačilo pride v nebesih. Moderni delavec, ki ne ve ničesar o posmrtnem plačilu, skrbi za rešitev svojih problemov že na tem svetu. Cim spozna. g* kapitala. Tudi trgovinska podjetja ao danes ogromne organizacije. Vse to uči delavca, da individualne rešitve zanj ni. IVlavci morajo naatopitl kompaktno organizirani v kolektivni akciji. Sa-mo v trm je rešitev. Kolo socialnega razvoja ae ne more obrniti nazaj; velikih InduatriJ ni mo-goče razdrobiti v nekdanje ma- se je dvigalo zopet više in više. Onstran tovarne je zopet treščilo. Daleč za mestom so se letala združila in v bleščeči modrini neba kmalu utonila pogledu. Slišati je bilo samo ra-glanje motorjev, ki ps je kmalu utihnilo. Justin je zdirjal preko travnika in misel na Nastjo ga je živo priganjala. — Moj bog, če je mrtva! Od vseh strani so vreli ljudje. S komolcem si je delal pot med gnečo beguncev, ki so se drenjali okoli razstreljenih ruševin. Žene so glasno tožile in tekale okoli bajt kakor brez uma, iz srede nesreče je nekdo žalostno in prodirajoče vikal in klical boga. Od barake je ostala samo ena stena. Ostale tri so bile razklane in razmetane daleč naokrog. V zemlji je bila velika jama, zasuta z najrazličnejšimi predmeti, ki so bili v baraki Kos mize, posoda, stare in osmojene cunje. Krsj jame to ležala trupla troje otrok. Ne trupla, posamezni udje, ki so jih ljudje pobrali ln znosili na kup. Mati je bila pri sosedi. Otroci so bili sami doma, ko je padla bomba. Zdaj čepi tu pri njih, ki so še pred nekaj minutami živo tekali po bajtL Odtrgano glavo najmlajšega pestuje v naročju in jo poljubuje. Njene roke so vse krvave, ko boža razbite delce teh ubogih trupelc. (Včasi presunljivo krikne, potem se e obra-zom vrže poleg avojih na zemljo in obnemore od prevelike žalosti. Justin je trd od te pošastne slike. Tava po ulicah tega bednega meata in išče Nastjo. Zadaj za tovarno, kjer atoje poslednje begunske kolibe, so delavci pravkar udušili ogenj, ki se je hotel razvneti. Tu je udarila bomba na cesto in ubila dva konja, hlapca pa, ki je hodil /s vozom, le lahko ranila. Belec je ležal preko pota z odprtim vampom. Od črev, ki so se razlezle po kamnu, se je še kadilo, rjaveč je imel veliko rano na vratu. Se je bilo življenje v njem. Oči je imel odprte, včasi je dvignil vrat in zaman poskušal, da bi se dvignil na af red nje noge. Glava mu je vaakikrat od nemoči padla nazaj v prah. Močan, mišičaat možak iz tovarne je atopil s težkim železnim kladivom za njegov tilnik in z vso silo zamahnil po čelu. Lobanja se je u arla, tenka nitka možgan se je obesila čez oči. Končal je. Nastje pa ni bilo nikjer. Val množice, podžgan od nekaterih hujeka-čev, je nenadoma zavil na ceato, ki vodi k taborišču. Pogled na atrahoto, ki jo je napravila ruska bomba, je raztogotila ljudi. Študentje so pričeli kričati: — Tu našince ubijajo, mi pa redimo njih ljudi in grejemo gsda na avojih prsih! — Smrt Rusom! Ljudstvo se je nalezlo tega smrtnega krika. Sto grl je ponavljalo ta vzkrik, šel je od ust do ust, pobirali so kamenje in prve vrate ao ae pognale v dir proti ruskim barakam. Juatin se je zaletel zadaj za kolibami preko travnika. Planil je k poveljniku in mu vea zaaopel poročal: Množi .*a bo vsak čas tu. Vdreti hoče v tabori Nadporočnik je planil k telefonu in pokli-cal poveljništvo. ' Nestrpno je čakal odgovora. Vendar! — Preprečite vsakršne izgrede! Nobenemu ujetniku se ne sme skriviti niti las. V mestu biuirožje!01" Ja' kl pregl€duje t