Izhajajo 1. in 16. VBaoega meseca. C^na jim Je la celo loto 1 glá., za pol leta 50 kr. — NaroŽnino in dopise «prejema J. Krajec v Novem mestu. Kdor želi kako osnanilo VjjDoltmjBke Notíď«" natisniti dati, plača za drostopno petit-vrato 8 kr. z« enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. Našim sadjarjem! (Spisal Tiktor Eohrmanu.) Letos obrodilo je sadno drevje po VBej našej domovini in sosedoi Štajeriki prav dobro. Obžalovati je le, da sadjarjem ni možno svežo sadje v denar spraviti, kakor so io že par let som lahko Btorili. Na Vil temberSkem, Bavarskem, Hesenakem, v Renski Palaciji in v Švici obrodilo je namreë po doálili poročilih letošnjo leto sadno drevje, posebno jabolka in hruÈke tako, da ae drevje v pravem Mmena besede lomi pod težo prepolnega sadja. Že od leta 1847 se tamošnji ljudje ne vedo take letine spomniti. — Ker voznina iz teh dežel znaša le od 30—100 mark za. vagon svežega sadja, iz nage domovine pa 396 in iz sosedne južne Štajerske celo 415 mark, ni misliti, da bi naëe sadje konkurirati mnglo onemn iz zgoraj imenovanih dežel. Posebno pa še radi tega ne, ker je lotožiija cena Tia Nemškem nečuveno nizka. Pred seboj imam oficijalni „Obstpreiszettel" Virtemberâki. Po oficijalnih teh i:;vestjih, uposlanih od takozranili „Marktmeisterâmter" iz raznih mest, bila je 22. t. m., tedaj z minulo soboto cena lepih jabolk za mošt: y Stuttgartu 300 mark, v Metzingenu in v Rudolfzellu 250 mark in v Fnedriclishafenc celo samo 160 mark za vagon. Torej nikjer približno toliko, kolikor samo voznina od naa do tjakaj stane. Ako bi kdo utegnil o istinitosti navedenega dvomiti, povabim istega, da se osobno o oficijalnem tem izvestji t moji pisarni prepriča. Vprašanje nastane tedaj, kaj naj naši sadjarji s sadjem store? Po predstojeCem preostaja jim le: 1. da sami j&bolčnik napravljajo, ali pa 2. da sadje posnée. Kot domoljub svetovati moram seveda prvo. Morebiti venderle še ni prepozno, da se toli pre-vladajoiemu žganjopitju konec stori ali vaaj za-tvomica napravi, opozarjoč mlajšo generacijo na jako zdravo pijačo — jabolčnik. Priporočam na- YÚMÚ. Dražbe rokodelskih pomočnikov po Nemškem in šo marsikaj dnizega, (Iz pojiutiK! torbo aluvensliega rokodolakegn pomounika.) Ltîpo podjetje, ki se snuje v Novem Mestu na korist rokodelcev, daje mi povod, da povem v „Dolenjskih Novicah" nekoliko o rokodelskih družbah na Nemškem, koder sem pred leti potoval in koder sem sam vžival korist takih družb. Družbe rokodelskih pomočnikov niso nič norega, imajo jih že po vseh večih mestih. Kdor ie ud le ene take družbe, vživa lebko dobrote tudi pri drugi družbi, kadar pride v mesto, kjer je katera. Pisec teh vrstic vpisal se je bil v celovško društvo, a ni se mu takrat nikakor še dozdevalo, koliko koristi mu vtegne to prinaSati. Sabor je v prejiSnjih, starih časih gnala potreba »^kodelske pomoč:iike, da so „vandrali" po svetu, tako je mene radovednost nagnila, da sem oprtal »roDcel" iu nasiunii se na krepko palico, ter za- pustivši svojo slovensko domovino jo krenil najprvo v Trst. S Trsta sem se peljal po morji y Benetke zvečer ob 11. uri in dospel s^utraj ob 7. uri v mesto, katero je baje postavljeno na hraste. Med potjo sem se seznanil s slikarjem, ki mi je v Benetkah cela dva dneva razkazoval to in uuo. Tu sem si ogledal cerkev sv. Marka, silno imenitno stavbo; pred njo stojé 4 pozlačeni konji. Šel sem gor na stolp, kamor je Napoleon L jahal, kakor pravijo. S tega stolpa, okoli katerega leta vse polno golobov, sem videl celo mesto, ki ima med hišami mesto ulic morje, po katerem smučejo črni čolnički (gondole), tako Wtro, kakor lastovice pri nas okoli stolpa cerkvenega. Videl sem znamenite slikarske galerije, palače dožev, t. j. nekdanjih beneških knezov, ki 80 stali na čelu beneške republike (Ij^i^o-vlade), katero je bil Napoleon I. razrušil. Od Benetk krenil sem jo po železnici nekoliko južno po Italiji. Šel sem skozi Padovo v Verono, kamor sem se peljal s tako malo železnico, kakoršno nameravajo graditi iz Ljubljane v Kamnik. Dalje praTO jabolŽDika tudi kot poznavatelj virtember-žkih razmer. V mali tej kraljeTini, broječi le dva milijona prebivalcev použije ae toliko zdrave te pijače, da je bilo leta 1886 vsled pomanjkanja domačega sadja potrebno 13862 vagonov jabolk in hrušek v vrednoBti 10 milionov goldinarjev uvoziti. V tej deŽeU, kjer poznajo žganje le po imenoj so pa tudi jako lepo rašeni in krepki ljudje. Nek Tojaèki penzijonist pravil mi je v Uimu n/D., da je pri vojaških naborih v Virtemberâkej vedno Teč za vojaško službo sposobnih, nego se jih zahteva in mora na zadnje žreb odločiti, da ee nobenemu krivica ne godi. — V interesu zdravja in dobrega imena našega ljudstva opozarjam torej našo velečastito duhovščino, gospode župane in druge domoljube po deželi, da naj kolikor mogoče s svojo veljavno besedo na naše ljudstvo uplivajo, da si bode jaholčnik napravljalo in se po možnosti tej priznano zdravej pijači privadilo. — Ker je p» za napravo jabolčnika treba mlinov in stiskalnic in si vsak posamičen kmetovalec tega orodja umisliti ne more, naj vai vaSčani k nakupu teh strojev*} pripomorejo in potem drug za drugemu jaholčnik napravljajo. Ako pa utegne kdo več sadja imeti, kakor ga za domačo pijučo potrebuje, napravi naj si iz ostaline in to ne iz najslabejšega sadja krhlje ali sploh posušeno sadje. To posuâeno, ako je mogoče dima prosto sadje, naj potem ali za domačo rabo ima ali pa trgovcem proda, ki se z nakupom posuSenega sadja bavijo.**) Iz „Slov, Nar.«. •) v Ljubljani dobo «e H stroji pri py. DoHorji, Dru-SkoTiiu i u TerSek«. '*) Tndi jttz Icupujom poaaâeno sadje. Obrtuijske zadruge. Pri varčnih Slovencih je navada, da shranijo najmanjšo stvarico, katero ravno ne rabijo, rekoč: ,Cez sedem let vse prav pride". Prav imajo. Mnoge stvari, zlasti rokodelski izdelki so po tem, da jih je vredno shraniti, ako niso človeka ravno potrebni ali po volji. Tudi stari cehi ah cunfti, ktere sicer nismo mogli shraniti kakor blago, zdaj zopet veljavo zadobivajo, in so neobhodno potri-bni poštah T korist rokodelskega stanu; posamezen rokodelec ne more si svojih pravic priboriti, ne more si koristi nakloniti, ktere so v združenju ia večini mogoče. — Kakor rečeno, malo reči je, katere se enkrat zavržejo, da bi se res nikdar več ne rabile v tisti aU slični obliki. Stare cehe, stare rokodelske druibe zavrgli so bih pred trideseti leti skoro popolnoma; mislilo se je sploh, da cehi in kar je ž njimi v zvezi, zavirajo obrtnijski napredek. V letih 1850—1865 se je menda zoper stare cehe naj več prigovarjalo : ravno v tem času so pa stroji, tovarne, železnico, telegraf in druge modćrne ali novošegne naprave obrtnijo in kupčijo z obrtnijskimi izdelki vse predrugačile. Vse je hrumelo začetkoma v fabrike, kar pa je še ostalo samostalnih rokodelcev, ti niso mogli več tekmovati s tovarnami in enačiti se ž njimi. Vel je pa v tistih letih tako zvani „liberalni" duh, ki je hotel vse odstraniti, kar je bilo vstanovljeno v prejšnjih stoletjih; bilo je že zavoljo tega za nič, ker je bilo staro ali srednjeveško, kakor so se v zaničijivem pomenu izraževali. Radi tega so se morali umakniti stari cehi, ker so imeli v svojih pojavih nekaj okornega, da si so bili po svojem bistvu in namenu koristni in dobrodejui. Pa ni proti jugu nisem nameraval hoditi, marveč sem se podal proti severju na južno Tirolsko. V Ali, mestu ob meji laški in tirolski, sem stopil zopet na avstrijsko zemljo. Tukaj so (bila sva dva tovariša), laški in avstrijski uradniki, financarji do dobrega pregledah; pokazati jim je bilo treba potne liste in vso prtljago. Ker sva imela vse T redu, šla sva nemotena dalje proti Tridcntu. Do zdaj mi je bilo treba prenočevati po več ah manj dragih krčmah; v Tridentu naju je pa katoliška rokodelska družba drage volje sprejela pod streho v svojo hišo, kjer sva imela brezplačno dobro prenočišče. Mesto Trident je starodavno in leži med visokimi gorami. Od tukaj sva hotela 8 tovarišem po železnici pomakniti se v Inšpruk, glavno mesto Tirolske, a po prašanji iinančnega ministra (žep) odloČila sva se peš mahati jo dalje. Drugi dan sva došla v Bolcan; tukaj ima katoliška družba rokodelcev lepo hišo. Kdor od rokodelskih pomočnikov se tu oglasi, sme tri dni brezplačno prenočiti in dobi še hrane in vina. Sicer je pa v mestu velika draginja, ker je tu dosta tujcev. V obče so tu prav prijazui ljudje. Dve uri hoda fid Bolcana proti Meranu sva prenočila v vasi, kjer sva videla cerkveni stolp ki ne stoji navpik, ampak precej poSevno ; prenočila sva ravno v gostilni, nad katero je visel stolp. Od tod sva Šla dalje in došla v rudarsko mesto Klavsen, kjer sva prenočila; ker je bila nedelja šla sva sem k maši; po maši sva dobila dobro kavo pri oudotoih č. kapucinih. ^ Drugi dan sva đošIa v Sterzing. Tu je tudi društvo rokodelskih pomočnikov pa nima Še svoje hiše. Nama so bili novci pošli, in treba je bilo prositi in trkati pri dobrih ljudeh. Dan po tem Bva jo krenila čez imeniten prelaz Brener. Na gori je bil sneg, pod goro je bil cvetoči maj. Težko sva dospela vrh prelaza; za to hojo sva 6 ur porabila. A z gore navzdol na drugi strani Brenner-ja proti Insprucku hodila sva zopet 6 ur. Kljahu tej trudapolni hoji naju dobra volja ni za- bilo dolgo, ko BO začeli zopet stikati po sredatrih, katera so bili t kot vrgli s svobodno obrtjo in z odpravo cehov leta 1859. Modre glave državljanske začele bo opaisovati, da se v državni družbi novejših časov živo pogreša nekdanji jedrnati, meliifanski ali rokodelski stan. Sedanji Čaai so TBtvarili tudi poleg bogatega tovarnarja tropo lačnih delavcev. Koliko mest je silno naraslo, a naraščaj je bil tak, da je delal državljanom vřasib nemajhne skrbi. Kolikokrat bo se uprli delavci fabri-kantu, ko jim ta ni hotel ali ni mogel povijati plačila; vselej je morala državna roka vmes poseči. Nasprotno pa je vlada zapazila, da ima v rokodelskem mojstru najboljšega državljana, ki je pa začel zavoljo fabrik in svobodne obrtnosti hirati. Tadi se je po velikih mestih pokazal nov stan „konfekcijonarjev". Ta niso bili ne mojstri, ne fabrikanti, marveč možje, ki bo s svojim denarjem kupovali obrtnijske izdelke od rokodelcev in tem delo dajali, pa navadno za jako slabo plačilo. Kokodelec se je komaj přeživil, ako mu je tak konfekcijonar — navadno jud — piačo dajal. Sklenila je pa vlada zopet pomagati pravim rokodelcem. Tak pripomoček avatrijskemn rokodelcu bi imele biti nove obrtnijske postave. Važen del, morebiti najvažnejši del obrtnijsbih postav so obrtnijske zadruge, katere morajo politične gosposke s pomočjo kupčijskih in obrtnijskih zbornic na novo v življenje zbuditi, kjer jih še ni. O obrtnijskih zadrugah govori obrtnijska postava od 15. marcija 1883 v VII. poglavji (§ 106—130). Kaj pove torej ta postava o zadevi zadrug ali na novo oživljenih cehov? Vsi rokodelci se združijo v nekako celoto ali društvo. Kjer je n. pr. dosta pekov v enem kraji, pustila. Ko sva 12 ur na dan prehodila, sva se iiaposlfd še skušala, kdo ima urnejše pete. Zvečer ob 9. sva dospela v Inšpruk, kjer sva koj poiskala hiio družbe rokodelskih pomočnikov. Pozno došel nisem dobil večerje, a ipak dobro postelj, na kateri sem ves utrujen sladko zaspal. Drugi dan sva si mesto ogledala. Tovariš moj, ki ni bil rokodelskega stanu, je prenočil v gostilni. Od InŠpruka naprej došla sva v Zierl, v tej okolici je glasovita Martinova stena, na kateri je cesar Maks prestal velik strah. Na cesti nasprotni Btrani je napis: nBliok empor in die Martins "Wand, Kaiser Uax nm Hond des DrsboH i^tftnd* 1884. ,Die Katserftrotte be waist glorreioh, D«b Gott sohatzot (las Haus Ûgturreioh." Zdaj je v to skalo vdelana jama, kjer je postavljeno razpelo (božja martra). Od Gierla Bva prišla v Imst, kjer so nam dali v kloštru ričeta in pol hlebca hrutia. (Kodoo aiedi ) združijo se samo peki, kjer je dosta zidarjev, samo zidaiji itd. Kjer je manj rokodelcev, združijo se samo sorodni rokodelci, kjer jih je čisto malo, združijo se vsi vkup. Nobeden rokodelec se takemu društvu ne sme odtegniti. Namen novih zadrug ali cehov je ta, da se obrtniki v svojo korist združijo, svojo čast varujejo, skupno blagajnice ali zaloge in prodajalnice snujejo ali da si skupno mašine kupujejo, da se uvede pravo razmeije med mojstri in pomočniki, da se slednjim za delo skrbi itd. Važno skrb obrtnijskih zadrug bode čuvanje nad rokodelskimi nienci, da se prav vedejo, in da se jim potrdé spričevala, kedar so se rokodelstva izučili. Zadruge naj bi tudi na to delale, da se napravijo obrtne šole ondi, kjer še niso, da se bode skrbelo za bolne pomočnike, in za bolne učence. Zadruge bi imele tako urejene biti, da mojstri posebej zborujejo in da le nekoliko pomočnikov pride k posvetovanji ; kajti pomočniki bodo zopet posebej zbor imeli. Eden poglavitnih namenov teh zadrug je tudi plačevanje majhnih doneskov od strani mojstrov, pomočnikov in učencev za to, da se napravi majhna blagajnica ali kasa za bolne pomočnike. Pomočniki bodo plačevali menda po 3 kr. od služenega goldinarja, mojstri samo polovico tega. O vseh teh in še o druzih določbah mora vsaka zadruga sestaviti natančna pravila ah štatute, po katerih se hoČe ravnati. Ta pravila potrdé gosposke v glavnih mestih. V obče je v zadevi novih zadrug nova obrtnijska postava od 15. marca 1883 hvalevredna, ko nalaga gosposki in obrtnikom dolžnost, osnovati si jih, in ko pove način, kako naj se nove zadruge napravijo in kako naj poslujejo ter delujejo. Dela bode pa dosti pri novih zadrugah. Dovolj časa in novcev bo treba, da bi se napravile male zadružne pisarne. Zadrugam bode treba sprejemati predpisane objave obrtnij, sprejemati in odpuščati vajeuce, zapisovati v delo vstopivše pomočnike in podpisovati spričevala vedno se menjajočim osebam delavskega stanil, naznanila in Štatistična poročila dajati na vlado itd. To zahteva že nekoliko spretnosti in vežbanosti; poleg tega pa pride vplačevanje po odstotkili od prisluženih goldinarjev za bolniŠno blagajno, kar bo dajalo predstojniku vsaj začetkom veliko posla. To delo čaka vse načelnike zadrug. Ali odkloniti ga ne smejo in ne morejo, čast rokodelskega stanů terja, da se oklenejo z vso gorečnostjo svojih zadrug. Majhno breme bode seveda vplačevanje v zadružno blagaj-nico vsem rokodelcem, aU to bode vse v korist rokodelskemu stanů, ki se bode ravno po svojih zadrugah lahko potegoval za svoje pravice. Mi le želimo, da bi se nove zadruge zlasti po Dolenjskem čvrsto poprijel« svoje naloge. 1. Iz deželnega zlwra kranjskega. Dr. TÏteï Bleiweis-TrsteniŠki poročal je T imenu finaninega odseka o nraniavi reke Krke, o čemer je bil razgovor že lanako leto v deželnem zbom. A Tlada ni hotela ničesar donaSati k troškom, ampak le delo izvršiti po svojih tehniških organih, dasi je uravnava Krke velike važnosti za državo zaradi velike državne ceste in KoatanjeriŽke graščine, ki je imovina verskega zaklada. Mnenja strokovnjakov so različna ; jedni trdó, da bi se odpravili jezovi, drugi, naj bi se reka Krka potrebila. Vaprejmó se sledeči nasveti finančnega odseka; 1. Ker je nravnava reke Krke v njenem dolenjem tekn velike fioancijalne važnosti posebno za državo, ker oěkodnje ponavljajoče se povodnji cestni erar in zemljišča Kostanjeviâke graščine, dalje, ker bi se morda po končani uravnavi tudi moglo ploviti po njej, kar je gotovo tudi v državnem interesu, se naprosi C. kr. vlada, da prevzame polovico preislio-valnih troškov na državni zaklad, preiskovalna dela pa naj izvršé državni tehniki; 2. drago polovico na 2500 gld. proračuujenih troškov prevzame do najvišjega zneska 1250 gld. deželni zaklad. Poslanec profesor Šuklje pravi, da bode dodal le par skromnih besed v podporo zaslišanih nasvetov. Ko je stavil on svoj samostalni predlog ob uravnavi reke Krke, od takrat neso se razmere prenaredile v tej zadevi. Letos posebno, ko je bilo veliko dežja, naraslo je preplavljeno ozemlje po celo uro na široko. Koístanjevčani so si že še pomagali, ker 80 živino spravili na višje kraje, a prebivalci v sredini preplavljenega ozemlja stanujoči, v vaseh Drama, Vršja Vas, morajo svoja posestva puSčati dneve in dneve v vodi, kar je velika škoda za poljedelski stan. Pomisliti pa je, da trtna uŠ nikjer ni toliko pokončavala, kot v KostanjeviSkem okraji. Tam so skoraj vsi vinogradi uničeni po trtui nši in vinograd, prej vreden 1000 gl., je zdaj vreden komaj 50 gld. In vender eo živeli kmetovalci v tem okraju skoro jedino le o tem, kar je vrgel vinograd. Velika, neizmerna škoda bi torej bila, čí bi še nadalje dopuščali, đa bi debela Črna prst tega kraja se še nadalje uničevala po povodnjih Krke. Pač ni izven posušenja Ljubljanskega baija tako važnega melijoradjskega vprašanja rešiti, ko ravno uravnava reke Krke. Od leta 1874 pa se to vprašanje razpravlja le z učenimi besedami, danes jedenkrát nastopila se je praktična pot. Preiskave je treba, ali bodo troški v pravem razmeiji z dohodki; temeljite morale bodo biti tudi preiskave, ali se bode reka Krka dala uravnati tako, da bode plovna, da bi se les, komprimirano seno itd. laglje spravljalo naprej, kot doslej. Obžalovati je, da se vlada tako malo briga za uravnavo reke Krke in prepušča vse troške le deželnemu zakladu. Saj bi Imela svoj interes pri Kostanjevski grašíini. Ko- liko bi donašal Krakovski gozd več verskemu zakladu, korist iz melirojacije pa bi bila tudi to, da bi zemljiščni davek narasel, po plovnosti reke Krke pa bi tudi drŽava imela dobiček, ker bi se pridobilo novo občilo. KoneČno priporoča nasvete finančnega odseka, kateri se tudi odobré. Dr. Papež poroča ob osuševalnih delih v Račénski dolini in predlaga, da se deželni odbor pooblašuje, da sme jedino le za ona dela, katera so neobhodno potrebna in neodloživna za osuševanje doline Račenske uporabiti primeren znesek od svote, katera bode za dela določena v proračunu dež. zaklada za 1. 1889. Nasveta zbor pritrdi. Poslanec Hren poroča za upravni odsek o prošnji občine Loški potok za izločitev iz Ribniškega Bodnef^a okraja, in združenje z Ložkim sodnim okrajem. Poročevalec pravi, naj se prošnja, ker ni dovoljno utemeljena, izroči deželnemu odboru v na-daljno preiskavo, čemur Dežman ugovarjala ua-svetuje, da se prošnja takoj odkloni, kar tudi obvelja. Poslanec Pfeifer izročil je prošnjo mnogobrojnih posestnikov in trgovcev novomeškega okraja, kateri prosijo, da se deželna naklada na upijanljive pijače popolnem odpravi. — Dosla je cela vrsta prošenj, naj bi se deželna naklada na žganje sploh popolnem odpravila, katere se vse izroČé finančnemu odseku. Posvetoval in sklepal je še o mnogih rečeh, o lovski poitavi, o šolstvu, o gledališči, o bohiicah, o posilni delavnici, o podporah za ceste itd. Prošnje za poboljšanje učiteljskih plaž so se izročile deželnemu odboru, pedagogiškemii društvu v Krškem se je dalo 150 gld., sirotišnici v Kočevji 500 gld., podpore. Več morda povemo prihodnjič. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Nemški cesar je obiskal našega cesaija na Dunaji, kjer so bile velike svečanosti, ko je došlo vse polno dnige gospode. Reči smemo, da niso kmalo kje sprejeli kacega tujega vladaija tako slovesno. Od todi je šel nemški cesar v Rim, obiskat laškega kralja in svetega očeta papeža. Govori se, da si prizadeva mladi cesar poravnati med vladami nektem nasprotja, da se odvrne vojska ter ohrani staku mir. Bog daj! Na Dunaji je bil sam presvitU cesar odprl državno sadno razstavo in se čudil lepemu sadju. Tudi kranjsko sadje se mu je dopadlo ter je začudeno vprašal, od kdaj imajo Kranjci toliko lepega sadja. Nektere gospode, kakor g. Rohrmana iz Ljubljane je naravnost pohvalil. Deželni zbori so dokončali že večinoma svoje delo, ki je bilo največ v tem, da bo gospodarske razmere svojih dežel urejevali. Štajerski deželni zbor je ukrenil, da berači ne bodo smeli prosjačiti, marveč bodo dobili y posebuili hišah jedila, za kar bodo morali pa tudi kaj delati. Gotovo dobro, ker je res mnogo beračev, ki bi lahko delali pa nočejo; ali bojimo se, da bode imela morda dežela Še veče breme, kakor sedaj — in da bode marsikateri rea ubog prosjak trpel večo nadlogo kakor doslej, ko ga hrani krSčanska ljubezen. Od Ljutamera do Radgone bode stavila dežela s pomočjo okraja železnieo. V Istri ge je deželni glavar udal, da smejo alovenaki in hrvatski poslanci v svojem jeziku govoriti — pa vendar hrvatsko pisane prošnje zopet ni hotel sprejet, čeŠ, da je v zbornici on gospodar. Nič ne pomaga Lahoni, ne bode dolgo in zmagal Vas bode Slovan! V gornje-avstrijskem deželnem zbom se je sprejela postava, po kateri se bodo snovali denarni zavodi, podobni našim posojQnicam. V českem deželnem zboru se je izrazila želja, da bi se dal naš cesar kronati Se za češkega kralja, kakor je to storil bil pred leti Ogrom na ljubo, da je zdaj kronani og^raki kralj. Poprej so se avstrijski vladarji dali navaduo kronati tudi za češkega kralja. V tržaški okolici daje lahonski magistrat za slovenske otroke laške uiitelje. Žalostno! Vendar se je ravno zadnje dai odprla v Trstu samem po prizadevanju vrle družbe sv. Cirila in Metoda prva slovenska šola. Bog daj, da bi jili sledilo že veČ. Kaj }e novega po širokem svetu? V obče je položaj po Erropi precej miren in se ni nadejati v prvi bodočaosti kacih homatij. V Srbiji se kaže, da bomo zopet premenili ministerstvo. Kralj je sedaj na Dunaju, a v enem tednu pride v Belgrad; tu, pravyo, se bodo godile velike premembe. Bolgari v Makedoniji se zatirajo od turških vradnikov, posebno pa tudi od grških duhovnov. Zahtevajo očitno zboljšanje. Turška vlada je vka-zala, da nikakor veČ ne smejo preganjati Bolgarov. Žali Bog, da turški ukazi ostanejo navadno le na papirju ! Nemški cesar Je prišel 11. t. m. popolndne v Rim. Veiikansk je bil sprejem. Nekterim italijanskim rogoviležem, bi prežé po Trstu in južnem Tirolskem, pa to kar ni všeč, čeS, da ni opati, da bi kedaj dobili nenasitljivi Lihi te dežele, ako bodo prijatelji z Nemci, Perzijškf šah je mislil priti v Evropo; ali v bližini Perzije, v srednjej Aziji je vse negotovo, sato si ne upa zapustiti domovine. Piâe se nam: Iz Retja [Fran Levstikova vas] 1. oktobra. Moja želja je, gospod vrednik, ko boste dopise objavljali, da ne bi za moj dopis zmankalo prostora. — Akoravno pri nas ne sadimo vinske trte, vendar se spozna tnkaj na prvi pogled, da smo Dolenjci. Ravnine sploh ni. Naš kraj je srednje hribovki in ne stoji visoko nad morjem ; podoben je morskim valovom, po katerega globinah poni-cujejo potoki. Povodnji se ni bati. Zemlja je prsteninsko ilavnata, večinoma bolj tanka, pa precej rodovita, oa iyi dobro vapftvajo vse poljske rastline. Hvala Bogul Letošnje leto smemo prištevati dobrim letinam; glavni naš pridelek, koruza, se je sploh dobro sponesla; krompirja je v veliki množini ; žita po navadi. Deloma obrodilo je tudi sadno drevje, izvzemši kratke češplje. Te pa če rodijo, in če jih zasajamo več ali ne. Za suSenje niso sposobne; da bi iz njih kuhali slivovko, ni več mogoče zaradi povišanega davka. Ni čudo, da po nekaterih vrtih že poje sekira ia se sltši vpitje: „Češplje preč! pa trnja nasadimo, bo vsaj za grajo*'. Táko daleč smo že prišli, pa bomo še dalje! Se nekaj naj omenim. Žalostno je bilo letos čitati po časopisih, kako je tu pa tam potolkla strahovita toča. Pri nas malokedaj pade kako zrno toče; komaj stiiri ljudje pomnijo, kedaj je zadnjič tukaj vse pobila. Zakaj pri nas ni toče? Tega nas varujejo gosto obraščeni bližnji vrhunci hribov, kateri toČo nase potegnejo, in pa Bog, za kar ga še v prihodnje prosimo. Iz Severne Amerike. Tower 12. sept. — Upam, gospod vrednik, da bodete mojemu malema dopisu v ,Dol. Novicah" mali kotiček dovoljili. Ko sem prebiral Vaš priljubljeni list in si dolge amerikanske ure preganjal, sem tudi bral, kaj se godi v naši slovenski domačiji, za katero mi še srce le gorkeje bije. Naletim na sporočilo, da Vaš vrli in pogumni, mladi prvi dolenjski „Sokol" omislil si je zastavo, za katero nabira dobrovoljne darove. Ker mi pa tudi moje navdušeno slovensko srce pravi: pomagaj bratu, slovenskemu Sokolu, in Bog Ti bo povrnil vse, kar storiš za svoj lastni narod in bodi ponosen na svoj jezik in svoj narod. Tako upam in se obrnem na Vas, dragi gosp. urednik, da izročite ta mali darek*) povelništvu ia starosti Dolenjskega Sokola. Ti pa ljubljeni mi Sokole, stopaj hrabro i pogumno pod svojo zastavo in spodbujaj brate —• še več nam z&leM mladih dolenjskih Sokolovi To je želja rodoljuba in domoljuba N. N. Metliiana. •) IiroÈili Bjno draStrn ,Dol. Sokola« 5 for. 60 kr. — Potrdilo D tom bo draétvo pomeje priobćile. DomaČe Testi. (Presvitli cesar) je daroval za požarno stražo v Žužemberku 80 gîd. (Premenibe pri duhovnikih.) Č. g. Dam. Pavlič, župnik v Zagorji ca Notranjskem, je dobil faro v Kostanjevici. C. g. Lotrié gre za župnika v Zlatopolje; 5. g. Jak. Le bar za kaplana v Boštanj, č. g. Fr. Demšar k sv. Križu pri Kostanjevici, č. g. Ijavoslav Picigaa v Miruo peč, č. g. Ant. Krainer v Kolovrat, Č. g. Kour, Tester na Čatež pri Krškem. (Premembe pri uradnikih.) V Krško je prišel za sodnijskega kanceliiita g. Čičarič, dozđaj žendarmerjiski stražmeĚter v Radgoni. (Premembe pri učiteljstvu.) G. Št. T o m ž i č, naduiitelj v Starem logu, gre v Vipavo za nadnČitelja, g. Mandeljec iz Loža za nad-učitelja v Sodražico. Gospodična A. Klan Čar T Novem mestu se je službi odpovedala. (Podpore šolam) je dovolil deželni zbor za leto 1889 sledeče za zgradbe ljudskih šol iz deželnega zaklada následním občinam : Cerknica 100 gl., Babno polje 100 gl., Radeče na Gorenjskem 200 gl., Sveta Gora 100 gl., Sv. Trojica 200 gl., Radomlje 300 gl., Grahovo 300 gl., Eaáence 100gl., Podgora 100 gl., ĆeSnjice 200gl., H iance 100 gl., Strekljevec 200 gl., Stari Trg pn Poljanah 100 gl., Cernomeli 1000 gl., Metlika 1000 gl., Šentvid pri Vipavi 200 gl., Kropa 200 gl., Trboje 400 gl., Šturija 400 gl., Petrova vas ?. Skupaj 5500 gld. (t Umrl) je 4. dan t. m. na Radovici po dolgi mučni bolezni posestnik Martin Kramarič. lîil je pokojni dober gospodar, razumen vinorejec. V njegovi kleti dobivala ao se izvrstna vina Vra-(loviški občini je bil umrli cehh 29 let župasa. Criinmeljski metliški okraj ga je dvakrat izbral dfžťlnim poslancem. Bil je pokojni cerkve zvest eiii ; poleg tega vselej odločen, nevstrašljiv narodnjak. Naj v miru počiva! (Vabilo) ca LXXXI. odborovo skupščino „Matice Slovenske" v sredo 17. oktobra 1888. ]. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu Št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o XXJIL rednem velikem zboru in o LXXX. Ddborovi seji. 2. Naznanila predsedniŠtva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Ukrepi gledé 401etnice Nj. Veličanstva. 6. Poročilo tajnikove. 7, Drnge posameznosti. (Razglas!) Pravila zadruge vseh obrtnikov Metliškega sodnijskega okraja v Metliki je c. k. deželna vlada potrdila; zato sktiče se s tem zadružni zbor na 21. oktobra 1888 ob 9. url dopoldan T mestno hiŠo v Metliki, da si zadružnega iiačelnika, njega namestnika, 10 odbornikov ia 4 namestnike na tri leta izvoli. — Vsi obrtniki vabijo se s tem, da ako nad polovico volilcev ne pride, bode se 18. novembra t. 1. ob tisti uri in na tistem kraju vohtev vršila brez ozira na število navzočih zadružnikov. — Temu razglasu še dostavimo, da je pravila zadruge sestavil gosp. Leopold Gengl, tamošnji posestnik in obč. tajnik, ter da ga je al. c. kr. okr. glavarstvo v Črnomlji tudi tej zadrugi za cesarskega komisarja nastavilo. — Metliškemu občinstvu pa gratnliramo, da ima tako spretnega in delavnega gospoda v svoji sredi, ki je žfj marsikaj v obèno korist ukrenil. (V Veliki Dolini) otvorila se bode letos dvorazredna šola; enorazrednica na Jesenicah v isti fari pa opustila. (Prvi rak v Krki). Minuli teden vjel je ribič viteza Fichtenau-a v Krki poleg Struge raka. Rak je kacih 5 let star. Ce ni ostrupila Krka tega raka, lahko upamo, da se nam še drugi ohranijo in s časom pomnožé, če jih hodemo pridno vlagali. (Kranjska sadna razstava) v Ljubljani obeta, da bode lepa; otvorila se bode 18. t. m. Dolenjci, oglejte si jo v obilni meri. V Celji je bila tudi lepa kmetijska razstava in tako mnogobrojno obiskovana, da je bilo več dohodkov ko stroškov. (Ljubljansko mesto) bode vzelo pol milijona ua posodo, da bode napeljalo vodovod, (Zadnjo deževje) je povzročilo velike po~ vodnji na Kranjskem, kakor tudi v sosednjih deželah ; posebno Tirolci so hudo udarjeni. (Smrkavost pri konjih) v Drami pri Št. Jameji je čisto prenehala. (Nesreča) po trtui uši v kostanjeviškem okraji je zeló velika; veČina vinogradov je skoro že ukonČana, n. pr. ; 12 kmetov je vzelo lani v zakup ali Étant vinograde od graščine; letos že prosijo, da bi zakupca pogodba, sklenjena na 6 let, nič več ne veljala, kajti že letos so vse trte suhe. Tudi vinogradi okoli Krškega so kaj žalostni. (Redka surovost.) Dolenjci so daleÔ okrog znani kot jako prijazni in postrežljivi ljudje. Sramoto svojim rojakom pa je delal odraščeui fant Janez Gramec iz Malene, ko je spomladi pri Čatežu s kamenjem napadel Krške kolesarje (bicikliste). Odšel pa tudi ni zasluženi kazni. Pri Kostanjeviški sodniji obsodili so ga na 14 dni zapora. Razne Testi. * (Utrinki zvezd.) Zvezdogledi ao izračunili, da se svit manjših nieteorov »apazi s prostim oťíesom v višini 80 angleških milj. Utrinki ugasnejo v visini 54 milj. Večji meteori, takozvano ognjene kroglje, pasti morajo v niiavo za 11 milj. predno se zafino svetiti; zapazinso jih torej v višini 69 milj. Ko 80 razpofiijo, oddaljeni so od zomlje se 30 milj. — Kolikor do sedaj xnano, je devet nebesnih prikazni, ki B6 imeaDjejo po dotičnih ozvezdjih. — Glavni dnovi zvezdnih otrinkov so: 2. janav., 20. aprila, 6. maja, 28. jnlija, 10. avgusta, 18. oktobra, 13. novembra, 27. novomb. in 10. decembra. V mesecu septemb. v Novomesto vračujoča se pisma: Louroncic Marija, Vagaz — Dremaek Janez, Penn — Ajdic Matija, Nabrasina — Zaje Mathild, Laibaeb — Baser Josef, Topusbo — JakHo Johan, Leoben — Malćifc Ivan, Koroscní — Bradobio Nika, Omaha (dva) — Zarc Jean, Now York — Bnrnig, Stein — Vodopive Maria, Trieat — Barbií Joaeťa, Miittíiug — Bťnedikt N., Laibacii — Fabija Felja, Upnica — Kiôk Franc, Laibach — Manor Anton, Montana — Paulic Anton, Trebea — Koeian N., Wiirdl — Kullovitz Jakob, Chicago — RakoSo Ana, Zagrab — lindalo Martin, Joliet. Žitna cena v Novem mestu S. oktobra 1888. Domače pSeniee mernik 1 gld. 90 kr., Debelače (korake) 1 pld. 50 kr., Sorňice 1 glđ. 50 kr., Rži 1 gld. Ô0 kr., Jeomeiia 1 gJU. 40 kr., Ajde 1 gld, 33 kr., Ovsa 65 kr., Krompirja 55 kr. Loterijske srečke. Gradec 29. septembra 26 75 4 37 47 Trst 6. oktobra 88 41 75 34 21 Za popravo hlie katollike družbe rokodelskih pomočnikov v RudolFovem so darovali: G. Valent. Brgant 2 gl., Goipioa V. Mohor 10 gl, No-imonovan guspod iz Lj 35 gld. Za pogorelcs v št. Petru Je daroval : Oosp. Primož Potarlin od sf. Lenarta 2 gld. Bog plati. Za zastavo „Dol. Sokola" so d« seda) darovali: n. iakai 108 gl. 2S kr. O«.: Viljem Tomio v Trobnjom 5 gl.; iz Žužemberka: Dr. Volfti? 2 gl,, Jakob Doroani, Fran Paliaoi at. in Josipina Tolioveo po 1 gl,; Ignacij VrauSiS i« Zagradoa I gl.; iz Ljnbijano: M. KerSiS 1 gl. 50 kr., Anťon Obreza, Sparovitz, Major, ZupanSiS, Ivan Mođoa in Fran Ban po 1 gl., Novíík 70 kr; Vinko Lapajno ia Idrije, lîôîenbachor ií Zagreba, Kovârik ii Nymburka, Scbray v Loauah po 1 gl.; O. Ladialau» Hrovat t Kovom mostu 2 gl.; Fran Horzan, Jàn Vad, M. Zamik, Vavken, Jakob BataliĚ, Josip Skofio, Marija GombaÈ, Bkopczynski, Lenuei, J. Zimmerman, prof. Vambergor, §taroBta Podkupskega „Sokola", prúf. Dr. I. DoSkal, Oroalav Aller pO 1 gl.; B. tíU kr.; gospina pl. Poka, gg.; Cork, Flor-janiiii, Konoiija, Sohmorànoer, Anton VranĚiň, JoBip Hrovat, Josip Znrc, Fran Dakval. AuKeo, N. N., Boniar, Jostp Robek, Mayor, HannH, Ig. Camornik, Fran Le/o, Rezika Lotoo, Fran PoTOO, KInpčií, Jos. Tonis, gospioa Anioa, Fran Hribar, Zaje, Karol Kulik, VeucoHlaT Huttnor, Jakob Zalainik, Dragotin Hribar, N., H. L, VitauS, M, Knez, M. KlosĚiS, ř, î, Noimonovan, B., A Žumer po 60 kr. 8kup^ 19 gld. Gospića Marija Volk 60 kr., g. Fran Volk 46 kr. Gg.: Noïakoviù. lî. N., Neirao-novan, Ladi»l. Hadnar, Ana KoroĚio, Marija Loveo, lioitnano-T»n, Polan po 40 kr. Bkupa.i 3 gl. 20 kr. Gospa Holona Haapt-manSS. kr. Gg.r Ifloin, Galo, Boklií, Debovoo, Oogala, Janko Koa, JamSok, Foorater, Majar, Lovro HoUĎ, Vinko Premk, Ivan Podgornik, Franjo Doíman, Materi Skraboo, Jonska, Biïoljsict hram, Matajo, Ivan Jonko, goapica Bonafi, Nikola Wiutorhal-tor, lïan Abzao, Prpiè po BO kr, Sknjmj 6 gld. 60 kr Ne-imoooTan 21 kr, Gg.; Mezok Martin, Mozok Lovro, Sifror, Rant, Kesaler, TomSiS, GStzl, Joa. Knei, Karol Vidmar, J., Drafhaler, V. Bonkovií, PauSok, A Blatnar, K. Rizzardi, J. KoSonina, J. Pavotii, Marija Skraboo, gospiua J. Skubie, Neimenovan, NoimonoTana, Naimauovana, Neimanovan, Noimano-vano, Neimenovana, Bohraitior, I'relo, Venivíoií, gospa KoĚo-nina, gonpipa Petrovèift", Amalia Jorovc, Žvan, CvotniS, M. Požok, Joa, Grm po 20 kr. Skupaj C gld 80 kr. — Skupaj 185 gld. 23 kr. Vsem gspdfi. in gg. ilarovaluom izreka tom potom gvojo toplo zabralo odbor „Dolenjskega Sokola". ZaliTala. Za milo sočutje ob smrti in za obilo spremstvo pri pogreba našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta in taata, gospođa Franc Illowsky-ga, posestnika in pakoTSkepi mojstra, izrekamo vaim najtoplejšo aabvalo. [154] Žalujobi zaostali. Lï U» (Ur Aue^CKK , iznrjen, samec, srednje staroati, poštenega zadriianja, se sprejme takoj, — Kje pove iz prijaznosti vredništvo „Dol. Novic", |;i631 V kavarno se sprejme učenec, ki jo trdega zdravja, lepega vedenja, in je vsaj ljudsko Ěolo dovršil, lati bi lebko še obiskoval šolski tečaj »a trgovske učence; tudi bi takoj dobival nekaj plače. Poprava naj se v kavarni v Rudolfové m. Ufltfliiiiïtjeiio I, liitunovljeni 1S37. Matija Gerber [t a C. GERBER) T Izubijani priporoča svojo bogato in rmnovrstno zalogo slovenskih molitvenih knjig, po jako nizkih cínah ia različno vezanih, na ç] primér v papirja, v pol usaji pozlaćene, po- ® polnoma v naaji z zlato obroao, v rajavem usnji okovana, daljo vozano v sloaovi koati, v poaarejonem kristala, v žamotu in plisa, z pozlačenimi vogli ia s poiU»i, IniJtB trg it. Î. EoQceBÍoiiir«DÍ glavni agent za potnike T Ameriko. Takoj 86 sprejmeta pri [is^ oskrbni^tvu graščino Badelca (p. Bučka) majar in eden kravar. Tórja BO popolno zDsnje v svojem poaln, zvestoba, rednost in ubogljivost proti predpostavljenim. Prodaja Toinje karte u polno garancijo od t^nbljaoe po «ikjMiitiji poti Id DaranBOit do THukorSnfga Itrnja v Amuriko, ])o Dkjniiji ocni in poiteni ponlreibi. „Cena od Ljnbliane do iâtierik« od 60 gld. naproj'. Kdor žeti po ceni, doiro, hitro in srečno potovati, nàj ee zaneiiljno obrne nemo in naj puzi, da es nc« puiti ti^im »getitom isprljati. Z» Eranjoe, Spodnje Štajerce in Hrvate je pot ioz Ignb-Ijeno ic Qoretijako najboljša, najhitrejša in najcenejša, ker to ÎBitiin le moji potniki ini)ogo cnižano voino ceno in moji nrad-nifai iprejemajo t vartitvo potniku na Tsaki većji postaji in jim pomagajo Eopot naprej. Z natanônejim poukom so radovoîjno pluïi. [iSSi—3] Moji potniki so še vsi sreeno dosegli svoj namen. JST Od Ljubljane do Amerike le 13 dni. Težkega bika [U9_2] (12 eentoV), ima na prodaj Andrej Sail v VešH vasi pri Novem mentu. Jože Strzelba v Ljnbljani kupuje vedno po najvlljl oeni; dešniinjevo Ijnbje, jeternik, Cmeriko (teloh), sladke ali šentjanžove koreai-nice, arnikové rožice In razna druga zelišča. T Novem meatn sprejema blago iz prijaznosti ^onpa Marija Rohrmann. 'VU [12—13) ^^ V Zatićini na Dolenjskem, tik C. kr. uradov in farne cerkve, dá se krčma^ # (zelo pripravno za prodaj&lnico) 8 posebnim potilopjom, kegljiářem, kakor tndi zemljišiSem od I. grlldna i. I. v na]em. Oddá ae tudi za deseiek. — Več o tem pove lastnik Fran KQva6, posestnik in uĚitelj [129—4] v ZatiôiQi. Lekarna pri aiigeljii Simon Sladović plem. Sladoevic (prej Rizzoli) v Novem mestu. p. n. občluHtTU T mestu in okolici niijuijudiiejc iiHKuanjam, đa sem od prej na dobrem glasu poznano llizzoli-jevo lekarno prevzel, jo popolnoma novo vredil, ter jo z vsemi tudi najnovejšimi zdravili dobro založil. Dobivajo se razne tu- in inozemske špeclja-litete, razne kirnrgične priprave, gumi- in gutaperha-izdelki (fabrikati) in obveze (Verbandmitteî). Nadalje Imam vedno sveže napolnjene vsakovrstne mineralne vode. Mej drugimi režmi priporočam že od prej dobro poznane zdravila za živino, kakor: Mr. Tetley-eva zdravilna itupa za svinje, neogibno potreben pripomoček za evi-njorejo, I2;vr8tna po irnogotorih izkušnjah ntrjena, z najboljšim vspehom rabljena štnpa za vsakovrstna svinjake bolezni in najboljši pripomoček proti kugi. Cona enega zavojčka 36 kr, Švicarstia ètupa za govejo Živino. To âtnpo rabijo na Švicarskcm na vaeb večjih pristav.'tfa z najboljšim vspehom. Skušena átupa za konje. Brez t« ue bi smel nikdo biti, kdor hoče lepo konje imeti. Zavojček 40 kr. Reatitutionsfiuld aH cvet za konje, pravo kropilo in neobhodno potrebno za konjsko Qoge. Steklenica 80 kr. Prali Zftper bolezni pri kokoših, purah, racah in sploh domači pernati živali. Zavojček 25 kr. NaroČila bom izATševal toćno in takoj po pošti in sicer na.|-bolje s poštnini povzetkom (Postnachnahine). [ise-ij Odgoïiirni urednik, iad»jatelj tu zoloînik J. Krajoo. NovoniCHto, — Katisiiil J. Kriyec.