NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek
odgovorn. urednik NT: Branko Stamejčič.
NT&RC
2f, februar 1991 • številka 7 • leto XL¥ • cena 29 dinarjev

22.500 izvodov - 32 strani
So krivi
anestezisti?
Devetnajstletni Danilo sije poškodoval prst. Operirali so ga in
zdaj se že pet mesecev ne zbudi iz kome. Je kriva le usoda?
O tem v prispevku Nedolžna operacija - pot v večno temo na
strani 16.
Uvozili smo naslednje vrste orožia:
... Kaj vse je JLA izvozila in smo Slovenci za svojo vojsko v tujini kupili, ali bodo slovenski fantje šli na pomoč
Hrvatom in kdo je kupoval slovenskim teritorialcem šminkerska vozila - o tem govori Jelko Kacin v intervjuju
Kdor ima palico, ga pes ne bo ugriznil na strani 5.
Stran 10
Poplavljeni
Kenar v Gorenju
stran 6
Alarm aH
komedija zmešnjav
|tran 9
ifinga ringa raja - ugani kdo nagaja
stran 12
Rakova pot v lepše čase
stran 17
Retrospektiva v
Sloveniji bi bila bomba

Mariborska 1, tel. 26-655
Prodajalna z modnimi
oblačili
za prosti čas
MIKICE, HLAČE,
KRILA, BLUZE,
JAKNE,
TRENIRKE...
Vsi izdelki so tcreirani za mladostni
stil oblačenja. Cene so
najugodnejše. MAXIM, SAJ VESTE,
TISTI Z ZELENO PIKO NA ČRKI I!
2. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGODKI
Moderen narod, enakovreden drugim
Ne levo ali desno, le še slovensko In demoktailčno
»Zgodil se je čudež - Slo-
venci smo se ovedli, spozna-
li, da smo in hočemo biti,«
je v pozdrav ustanovnemu
zboru Podružnice Svetov-
nega slovenskega kongresa
za celjsko območje dejala
predsednica Konference
SSK za Slovenijo Spomen-
ka Hribar. Podružnico za
celjsko območje, ki jo do na-
dalnjega vodi 15-članski iz-
vršni odbor in 3-članski
nadzorni odbor, smo dobili
minuli četrtek.
»Če sodimo po zastavi Ce-
lja, mesta knezov, ki visi
z županovega okna, potem je
verjeti, da želimo v Celju
imeti sedež Svetovnega slo-
venskega kongresa. A niso
dovolj samo želje, ideja o po-
vezovanju in sodelovanju
vseh Slovencev v našem me-
stu še ni dovolj živa, zato mi-
slim, da bi morali hitro nare-
diti načrte, kako zagotoviti
pogoje, da bi Celje resnično
postalo sedež slovenstva,« je
razmišljal Silvester Dreven-
šek, član izvršnega odbora
Na ustanovnem zboru Po-
družnice SSK za celjsko ob-
močje so sprejeli posebno
izjavo za javnost, v kateri
so opredeljeni cilji in nalo-
ge za nadaljnje delo, celjska
podružnica pa je sprejela
tudi za svoje območje prila-
gojen statut in program
Konference SSK za Slove-
nijo.
celjske podružnice SSK, ki
vidi najprimernejši prostor
za sedež vseslovenske usta-
nove v celjskem Spodnjem
gradu. Tej misli so se pridru-
žili tudi ostali razpravljalci,
ki so skozi idejo povezovanja
in sodelovanja Slovencev
doma in po svetu videli mož-
nost za oživljanje in razvoj
naroda.
Ugotavljali so, da je ideja
Svetovnega slovenskega
kongresa veliko bolj kot
v matični domovini zaživela
med Slovenci, razseljenimi
po vsem svetu. A nekaj se je
v mišljenju Slovencev le
spremenilo, meni Spomen-
ka Hribar, ki jo veseli rasto-
ča zavest naroda. »Že v sta-
rem sistemu je začela oživlja-
ti radost do življenja med
Slovenci in ideja Svetovnega
slovenskega kongresa je ra-
sla in se krepila skupaj z rsiz-
vojem demokracije.«
Sicer pa je bistvo Svetov-
nega slovenskega kongresa
v združitvi vseh Slovencev,
v sposobnosti sobivanja in
sožitja, temelječega na spra-
vi. Ne gre samo za obliko
medsebojnega  komunicira-
nja, ampak za dejansko razu-
mevanje in vzajemno po-
moč. Prihodnost slovenske-
ga naroda mora biti v moder-
ni, sodobno zasnovani naciji,
ki bo enakovredno živela
z ostalimi narodi. In tudi sa-
mostojna in suverena Slove-
nija mora biti sprejemljiva za
vse Slovence - moderna dr-
Od 27. do 30. junija se bo
v Sloveniji prvič sestal Sve-
tovni slovenski kongres, če-
trti delovni dan pa bodo
predstavniki Slovencev iz
domovine, zamejstva in iz-
seljeništva preživeli v Ce-
lju. Sicer pa bo položaj Sve-
tovnega slovenskega kon-
gresa kot trajne ustanove
povsem nepolitične, nedr-
žavne in neideološke nara-
ve, za njegovo članstvo, ki
je lahko le individualno, pa
bodo obvezujoče moralne
norme.
žava, temelječa na človeko-
vih pravicah in državljan-
skih svoboščinah.
IVANA
STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Naslednji gost
Alija
Izetbegovič
Alija Izetbegovič, pred-
sednik Predsedstva BiH,
bo gost 7. celjskega veče-
ra, in sicer na Dobrni 22.
marca. Tema pogovora
bo Bosna in Hercegovina
v zgodovinski preizkuš-
nji. V teh dneh se je tudi
jugoslovansko državno
predsedstvo preselilo
v Sarajevo, kar pomeni,
da naj bi bilo to mesto
spet jeziček na tehtnici
pred razpletom jugoslo-
vanske krize. Novo, naci-
onalno, to je musliman-
sko vodstvo v BiH zelo
realno presoja sedanje
odnose v Jugoslaviji in se
še vedno nagiba k določe-
ni obliki povezave med
jugoslovanskimi nsirodi.
Pogovor s predsednikom
Predsedstva BiH bo zani-
miv tudi zaradi možnosti
novih povezav s Slove-
nijo.
Gorenje na Icoinsicem sejmu
Na letošnji svetovni razstavi gospodinjskih aparatov in
druge opreme za dom Domotechnica v Kolnu s svojimi
gospodinjskimi aparati sodeluje tudi Gorenje iz Velenja.
Domotechnica je ena največjih tovrstnih razstav v svetu.
Letos se je začela v torek, 19. februarja, trajala pa bo do
jutri, torej do petka, 21. februarja.
Gorenje že dolga leta sodeluje na tej razstavi, na letošnjem
sejmu pa bodo predstavili zadnje novosti iz svojih progra-
mov: novo obliko pralnih strojev, izpolnjeni programatorji,
tehnično in tehnološko izpolnjene hladilno-zmrzovalne apa-
rate ter novo generacijo pečic, ki je že na voljo kupcem.
Poslovni partnerji in drugi obiskovalci pa si bodo na Domo-
technici lahko ogledali tudi prvi model Slovenskega doma,
torej osnovne funkcije integriranega hišnega sistema.
U.K.
Šentjursica
vlada zavrača
očitke
Predstavniki šentjur-
ske vlade so v ponede-
ljek zavrnili očitke Libe-
ralno demokratske
stranke in jih označili
kot pamflet in zavajanje
ljudi. Na seji izvršnega
sveta so zavrnili tudi
očitke zaradi podražitve
vode ter očitke povezane
z gradnjo obvoznice, šolo
v Hruševcu, domom upo-
kojencev in plačami ob-
činskih funkcionarjev.
Tako so za obvoznico
povedali, da o načrtu že
razpravljajo, elaborat za
šolo v Hruševcu tudi po-
novno pregledujejo, za
dom upokojencev pa naj
bi dala glavnino denarja
republika. Menda so pri
obnovi cest in črnih točk
naredili celo več, kot so
načrtovali.
Tudi plače občinskih
funkcionarjev ne prese-
gajo repubhškega pov-
prečja in po besedah
predstavnikov šentjurske
vlade zaostajajo za plača-
mi v šentjurskem gospo-
darstvu.
Zavrnili so tudi očitke,
da je bil izračun ob janu-
arski 60-odstotni podraži-
tvi vode pripravljen ne-
strokovno in obljubili, da
bodo za skupščinsko raz-
pravo pripravili potrebno
razlago, kje so vzroki to-
likšne podražitve.
Jeza konjiških poslancev
Terjajo čiste račune - Manj Ijuai v upravi
živahna razprava in zah-
teva po čistih računih sta
bili glavni značilnosti zad-
njega zasedanja zborov ko-
njiške občinske skupščine.
Ker poslanci niso prejeli
pisnega poročila o porabi
denarja za zdravstvo v obči-
ni v preteklem letu in letoš-
njih načrtih porabe niso
sprejeli predloga, po kate-
rem bi letos prispevali 0,61
odstotka za program na
ravni občine. Z ustno razla-
go pa tudi niso bili zado-
voljni-
Ko so spregovorih
o zmanjševanju zaposlenih
v občinskih upravnih orga-
nih, so terjali njihov seznam
skupaj z višino osebnih do-
hodkov. Dobih ga bodo do
naslednjega zasedanja
skupščine. Sicer pa se je
v občinskih upravnih orga-
nih število zaposlenih v pre-
teklem letu zmanjšalo od 112
na 97 delavcev. Redno so se
upokojili 4 delavci, 8 delav-
cev pa se je upokojilo pred-
časno. V obrti in podjetni-
štvu so se zaposUU 4 delavci,
4 pa je prenehalo delovno
razmerje. Na novo so zapo-
slili 5 delavcev. Število zapo-
slenih nameravajo zmanjše-
vati še naprej, v glavnem po
naravni poti. Letos bo izpol-
nilo pogoje za predčasno ali
starostno upokojitev 10 de-
lavcev.
Čeprav je bilo pred tem
precej razprave o davčnih
novostih v republiki, so po-
slanci sprejeli osnutek odlo-
ka o davkih občanov. Zahte-
vali pa so, da poslanci v re-
pubhški skupščini zahtevajo
ukinitev davka na otroška
oblačila in davka na plačilne
liste pri obrtnikih.
Ponovno je bila največje
poslanske jeze deležna ča-
kalnica avtobusne postaje
v Slovenskih Konjicah, kjer
je zasebnik z dovoljenjem
celjskega Izletnika postavil
igralne avtomate. Občinski
tržni inšpektor je sicer izčm
odlok o izpraznitvi čakam
ce, toda čakalnica sodi v t
stojnost republiškega pi
metnega   inšpektorata, o
katerega pa niso dobili pn
vega odgovora. Treba bo ra
rešiti upravni spor, šele p<
tem bodo, morda, posleuM
lahko terjali uresničitev sv
je že ponovljene zahteve, d
je čakalnica čakalnica in n
igralnica.
Da je slabe volje cesto k
va neobveščenost, je pot«
la razprava o bodoči upora
osnovne šole na Skomai;
Ko so v občini sprejeli odi
čitev, da bo del šole nam
njene trgovini, je to sproži
v£d protestov med dosedaq
mi uporabniki, zlasti tabo
niki. Na skupščini pa so p
jasnili, da bodo šolo lahko
naprej uporabljali tako <
bomiki kot tudi teritoriali
obramba in krajevna sku
nost.
MILENA B. POKLii
Mesto zamujenih priložnosti
Ali je Celje res mesto zamujenih priložno-
sti in mu tudi slavna knežja zgodovina vse
do danes ni pomagala k nekoliko bolj mili
usodi? Ali seje zdaj, z začetkom drugačnih
časov, ki bodo na najvišji oltar postavili trž-
no, gospodarsko uspešnost, občino takega
tipa, kot je Celje, pa obravnavali kot drobiž,
prikazala nova priložnost? Ali pa je pravza-
prav zadnji trenutek, da Celje vnovič premi-
sli razvojno strategijo in se vpraša: kaj zdaj,
ko je gospodarstvo slečeno do golega, nje-
gova struktura pa taka, da se za prihodnost
kažejo vse opcije? Tudi najbolj črne, z vso
ekološko navlako povrh ?
KOMENTIRAMO
Dva primera zadnjih dni ponovno odkri-
vata, da Celje ne spi. Toda njegov imidž
nastaja spontano, v bistvu mimogrede, ne
da bi vsak dogodek hkrati izzval k odmevu
vse, ki jim je to bivanjsko okolje zlezlo pod
kožo. Prvi dnevi slovenskega filma, na pri-
mer, osrednje republiško srečanje filmskih
ustvarjalcev, bodo letos brez jugoslovanske
revije najboljših filmov. Kot da to nikogar
ne moti. Prvikrat bo to nacionalni filmski
festival, prireditev, ki naj bi pomagala zbli-
žati gledalca in domači film. In čeprav ima
filmski praznik v Celju domicil, prav nič ne
vara občutek, da je pravzaprav vse prepuš-
čeno organizatorju - tudi to, da bi turistične,
gostinske in druge delavce spomnil na pr-
vovrstni kulturni dogodek. Vsak kulturni
dogodek pa bo v teh časih, in jutri še bolj,
priložnost za tržno in poslovno odzivanje.
In drugi primer - reorganizacija Golovca,
ki bo najbrž holding, daje objektu, ki so ga
zgradili vsi Celjani, natančnejše poslovne
funkcije. Poslovne enote oziroma podjetja
v holdingu naj bi skrbela za sejme, za go-
stinstvo in za prireditve, bazen pa bi dobil
status komunalnega ali javnega podjetja.
Taka poslovna organizacija je najbrž dobro
preštudirana in zna biti smiselna. Vendar je
ni mogoče povsem uskladiti z vabilom, ob-
javljenim v zadnjem Obrtniku. V njem na-
mreč mariborski STEP, podjetje za prireja-
nje domačih in mednarodnih sejmov in raz-
stav, zastopanje in ekonomsko propagando
ter trženje (podjetje dela pod okriljem Zve-
ze obrtnih združenj Slovenije) vabi na 5.
specializirani sejem »Ideja 1991« in 9. po-
mladanske obrtne sejme. Ah to pomeni, da
bo Golovec holding, ne da bi razvil trženja
in trženjske strategije prav na področju se-
jemske dejavnosti? Ali ni v tržni ekonomiji
prav ta funkcija najbistvenejša za komplet-
no poslovno in razvojno filozofijo firme?
Seveda ne gre za postavljanje občinskih
plotov, za provincisdno navijanje, naj Celje
do kraja razvije filozofijo sejemskega mesta
in središča obrti ali podjetništva. Gre za to,
da ne bi smeh iz rok izpustiti priložnosti, ki
jo je Celje že imelo - Celje kot atletsko,
pevsko, filmsko in sejemsko mesto.
Nekdaj, v letih, kijih zdaj pogosto imenu-
jejo kot realsocialistična in svinčena, se je
pojem socialne integracije občine uporab-
ljal kot odgovor na vprašanje, kolikšna je
identifikacija občanov z njihovim mestom.
Tisto o socialni integraciji zdajšnjih mešča-
nov ne bo nikoli zašlo povsem v ropotarnico
zgodovine. Zdaj ji bo samo pridana žlaht-
nost novega - tržna promocija mesta. Ne
prvega ne drugega se ne da doseči kar tako,
spontano, brez javnega vedenja, kaj se hoče.
Ali se sploh kaj hoče, se da razbrati tudi ob
primerih, kot so dnevi slovenskega filma in
kot je reorganizacija Golovca, čeprav sta to
dva, morda za koga navidezno pomembna
dogodka. Če mesto niti zdaj niti še tako
kmalu ne bo moglo reči, kaj je z njegovim .
nosilnim stebrom, gospodarstvom, potem
bi moralo vedeti vs^^j to, kako tržiti tisto, kar
premore.
Kakor se morda sliši neprijazno, je ven-
darle res, da premišljen projekt promocije
Celja in celotne regije še nikoU ni bil tako
aktualen, še nikoli ni tako dobesedno visel
v zraku kot zahteva in nuja, kot prav zdaj.
Nekaj medstrankarskega soglasja in nad-
strankarskega obnašanja pa si Celje in de-
diščina celjskih knezov le zaslužita.
JOŽE VOLFAND
Delavec Išče svojo pravico
Ustanovljena Delavska stranka Slovenije
v Sloveniji imamo od so-
bote naprej novo stranko.
V Celju, pri Mlinarjevem
Janezu na Teharjih, so člani
iniciativnih odborov iz vse
Slovenije ustanovili Delav-
sko stranko Slovenije, ki ji
predseduje Vlado Rančigaj,
predsednik konference sin-
dikata iz velenjskega Go-
renja.
Delavska stranka Sloveni-
je ni bila ustanovljena v želji
po političnem liderstvu, am-
pak zaradi večjega uveljav-
ljanja delavskih pravic. Prav
zaradi tega je odprta z^l vse,
ki živijo od svojega dela, ne
glede na njihovo politično
opredelitev, narodnost, sin-
dikalno pripadnost ali sve-
tovni nazor. Prav tako ni
omejitev za vključevanje
v stranko lastništvo delov-
nih sredstev, s katerimi dela-
jo. Delavska stranka pa se bo
zavzemcila za socialno pra-
vično državo, za sodobno in
učinkovito gospodarstvo ter
pravice vseh zaposlenih da
sodelujejo pri odločanju o te-
meljnih vprašanjih svojega
socialnega in ekonomskega
razvoja.
V svoj program so člani
Delavske stranke Slovenije
zapisali prizadevanja za viso-
ko zaposlenost, podporo plu-
ralizmu lastnin, a hkrati od-
ločno nasprotovanje neupra-
vičenega zasebnega prisvaja-
nja in nekritičnega podržav-
ljanja zd^šnje družbene last-
nine. Prav tako so temeljne
točke njihovega programa
- čeprav menijo, da sam pro-
gram še ne pomeni nič in bo
le delo pokazalo njihovo
ravnanost - tudi skrb za sf
novanjska vprašanja člai
stva, izobraževanje, odno
do otroka in družine ter val
stva okolja. Program deW
ske stranke zajema tudi sP
za pravice delavcev iz dru^
republik, načelno pa se jj
stranka zavzemala za bolj
življenje in medčloveške ci
nose.
Sicer pa je Delavska str«
ka Slovenije nastala zar^
tega, ker večina slovenski
delavcev doslej ni bila vklj*
čenih v politične strankj
njihova odsotnost v politi'
nem življenju pa se vidi tu'
v zanemarjanju in odrival«
delavske problematike
rob ostalih političnih odi'
čitev.
DOGODKI
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 3
Delo še. davkov pa ne
Oobiček obrtnikov le obdavčen kar štirikrat
Laški obrtniki se pridružujejo
Kranjskim v njihovih tožbah o previ-
sokih davkih in prispevkih, ki jih je
določila nova oblast. Veliko nepra-
vilnosti so ugotovili, predvsem pa so
se v sredo, ko se jih je okoli dvesto
zbralo v prostorih hotela Savinja
v Laškem, vsi strinjali, da nova viši-
na davkov in prispevkov ne upošteva
dejanskih plačilnih sposobnosti obrt-
nikov, saj se tudi ti soočajo z neplače-
vanjem njihovih storitev.
Zahtevali so, da republiška skupšči-
na, ki zaseda te dni, na dnevni red
nemudoma uvrsti tudi problematiko
plačevanja davkov in prispevkov obrt-
nikov, poslali pa^so tudi nekaj predlo-
gov in zahtev. Že dalj časa si laški
obrtniki prizadevajo v kali zatreti po-
poldansko obrt in šušmarstvo, ker, kot
ntienijo, predstavlja nelojalno konku-
renco. Zavzeli so se, da zakonod^alec
spremeni davek na izplačane osebne
dohodke toda, da bistveno zniža davč-
no stopnjo. Laščani zahtevno tudi, nsg
se ne plačujejo prispevki iz bruto
osebnega dohodka za čas bolniškega
staleža, v zvezi s plačevainjem akonta-
cij davka pa se zavzem^o, naj se te
vežejo na plačano realizacijo ter da se
omogoči sprememba akontacije med
letom glede na plačilno sposobnost
obrtnikov. Gostinci so se zavzeli, da se
odpravi izenačitev prometnega davka
med gostilnami in trgovinami, avto-
prevozniki pa, da se petodstotni te-
meljni prometni davek plača ob plači-
lu storitve, oziroma, da naročnik stori-
tev sam poravna in nakaže prometni
davek občini.
Obrtniki so na sestanku ugotavljali,
da je slovenska država predraga, da bi
bilo proračun treba znižati za petino,
prav tako so bili odločeni, da bodo
davčne obveznosti poravnali šele ta-
krat, ko bodo za svoje storitve s strani
naročnikov prejeli denar. Ugotavljali
so tudi, da je dobiček obrtnikov ob-
davčen kar štirikrat. NeOprej kot davek
iz dejavnosti, nato se všteva v dohod-
nino, tretjič je obdavčljiva prodaja os-
novnih sredstev in četrtič plačujejo še
davek od dohodka.
Sestanku je prisostvoval tudi laški
predsednik vlade Roman Matek, ki je
dejal, da je obstoječi davčni sistem
globalno pozitiven, čeprav posamezni-
ku trenutno prinaša več slabega kot
dobrega. Toda, je dejal, s tem so se
obrtniki rešili kopice prispevkov, ki so
jih morali plačevati, tudi prometni da-
vek je za obrtnike in podjetja izenačen.
Ker občina praktično nima več pristoj-
nosti glede določanja višine davkov,
so ti izenačeni na ravni republike in se
ne dogaja več, da bi bili obrtniki delu-
joči v eni občini na boljšem kot drugi.
Obstoječa zakonodaja je prišla v prak-
so nepreverjena, zato jo je v praksi
treba preverjati in popravljati, ne pa
rušiti, je dejal Matek.
Laški obrtniki so sklenili, da če iz
republike ne bodo prejeli zadovoljivih
odgovorov, se bodo pridružili kranj-
skim pri generalnem štrajku, kot pa je
bilo slišati v petek, so se Kranjčani
generalni stavki že odpovedali.
NATAŠA GERKEŠ
Alpos - svetla gospodarska izjema
Hova organiziranost bo privabila tuli kapital
v Alposu so lani dobro go-
spodarili, letos pa namera-
vajo polovico proizvodnje
usmeriti na tuje trge, se pre-
oblikovati v holding, usta-
noviti podjetje v Avstriji in
posodobiti podjetje. Med-
tem ko druga podjetja od-
puščajo delavce, so jih v Al-
posu lahko nekaj celo na no-
vo zaposlili.
Za lani se v Alposu lahko
pohvalijo z dobrimi poslov-
nimi rezultati, čeprav v izvo-
zu niso dosegli predvidene-
ga. Kljub vsemu pa so se
uspešno predstavili na neka-
terih sejmih doma in v tujini
ter navezali poslovne stike
s tiijimi partnerji, kar naj bi
se jim po predvidevanjih že
letos obrestovalo.
Letos se nameravajo izvo-
zu še posebej posvetiti, saj
načrtujejo, da bodo kar polo-
vico proizvodnje usmerili na
tuji trg. Hkrati pa razmišljajo
o spremembah v načinu or-
ganiziranosti. S preoblikova-
njem v holding s samostojni-
mi profitnimi enotami bi na-
mreč dosegli, da bi zaintere-
sirani vanje lahko vlagali ka-
pital. Zanimanje so pokazali
tudi tujci.
Sicer pa se tudi Alpos sre-
čuje s težavami zaradi plačil-
ne sposobnosti kupcev. Ugo-
tavljajo, da je med domačimi
kupci le malo takšnih, ki ob-
veznosti lahko poravnajo, za-
to z nekaterimi ne sodelujejo
več. Lani je Alpos precej pri-
zadela tudi srbska blokada.
Zato si v prihodnje želijo utr-
diti vsaj blagovne tokove
v Sloveniji, na Hrvaškem in
v Bosni. Tesno pa so naveza-
ni na železarno Smederevo,
s katero so prisiljeni sodelo-
vati predvsem zaradi repro-
materiala in zaradi urejanja
nekaterih formalnosti na po-
dročju izvoza.
Alpos ustanavlja podjetje
v Avstriji, ki naj bi pričelo
obratovati že v drugi polovi-
ci leta, razpredajo tudi že
predstavniško mrežo. V so-
delovanju s Kovinotehno na-
mera v£u o aprila v središču
Prage odpreti prodzgni sa-
lon, predstavili se bodo tudi
na sejmu v Brnu.
Ob tem se v Alposu lahko
pohvalijo, da jim ni treba od-
puščati delavcev, temveč jih
bodo nek^ celo na novo za-
poslili. Nsiročil imeo o zaen-
krat dovolj, da lahko povsod
delajo s polno paro. So pa
tudi v Alposu zelo zaskrblje-
ni zaradi davčnih obremeni-
tev gospodarstva. Moti jih
tudi, da v Sloveniji še ni sa-
nacije razvoja črne metalur-
gije.
V Alposu veliko vlagajo
tudi v posodobitev podjetja.
Pripravljajo tri razvojne pro-
grame, ki n^ bi se jih lotili
letos in prihodnje leto, skup-
na naložba pa bo predvido-
ma 12 mil^onov nemških
mark.
N.G.
Trgovska akademlla v Celiu
v ponedeljek so se v Ljubljani sestali vsi zaintere-
sirani za uvedbo predmetnika Trgovske akademije
v slovensko srednješolstvo. Po predlogu, ki ga mora
potrditi še republiški sekretariat za šolstvo in Zavod
za šolstvo, naj bi razpisali dva razreda v Celju in
LJubljani.
Na celjski srednji ekonomski šoli naj bi torej že
v šolskem letu 1991/92 uvedli en razred, v katerem bi
poučeval bodoče diplomante Trgovske akademije.
Petletno šolanje je prilagojeno predmetniku avstrijske
Trgovske akademije, učni program pa temelji tudi na
sodelovanju slovenskih in avstrijskih profesorjev.
IS
Brisanje Drevenška
Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije iz
Celja je v petek razpravljal o brisanju Silvestra Dreven-
Ska iz članstva stranke. Drevenšek, ki je pred kratkim
»prestopil« k slovenskim krščanskim demokratom,
namreč glede na Status SDSS ne. more biti več član
stranke.
V Statutu socialdemokratov je zapisano, da člani stranke
ne morejo biti vključeni in aktivno delovati še v kakšni
drugi politični stranki. To določilo pa je Drevenšek s presto-
pom h krščanskim demokratom prekršil. Sicer pa je bil
Silvester Drevenšek do nedavnega tudi predsednik območ-
nega odbora Socialdemokratske stranke celjskega območja,
pa se ni ponovno formiral.
Predsednik celjskega občinskega odbora socialdemokra-
tov Anton Roječ je pojasnil, da gre v primeru brisanja
Silvestra Drevenška iz članstva stranke zgolj za formalnost,
saj to predvideva Statut. Drugačen postopek pa bi bil potre-
ben v primeru izključitve, za kar pa pri Drevenšku ni šlo.
IS
Upokojenci imajo
novo stranko
v petek so dvorano Na-
rodnega doma v Celju na-
polnili upokojenci s Celj-
skega, ki so ustanovili svo-
jo, povsem neideološko De-
mokratično stranko upoko-
jencev. Stranki, ki ima že
takoj na začetku 680 članov
(in je številčno ena najmoč-
nejših) predseduje Jože
Bevc, podpredsednika sta
Jaka Majcen in Beno Kri-
vec, sekretarska dela pa bo
opravljal Martin Andrejaš.
Program Demokratične
stranke upokojencev je zas-
novan na ohranjanju in zago-
tavljanju gmotnega in social-
nega položaja upokojenih,
člani stranke pa ne prist^ajo
na poskuse razvrednoteiua
minulega dela. Prav zaradi
tega bodo vztrsoali na pravič-
nem in doslednem izv^anju
pokojninske zakonodaje ter
njenega dograjevanja.
Demokratična stranka
upokojencev Celje je druga
tovrstna stranka v Sloveniji.
Upokojenci so se stranksir-
sko organizirali najprej
v Mariboru in vodstvo mari-
borskega odbora se je tudi
udeležilo ustanovnega zbora
v Celju. Predstavniki obeh
strank so se dogovorili, da
bodo poskušali odbore usta-
navljati še v ostalih regijskih
središčih, sedež celjskega
odbora pa bo v Domu upo-
kojencev Celje v Jurčičevi
ulici. IS
Stanje Blaža Skornška je zaskrbljujoče
peprav je že kazalo, da se bo za
iftiriletnega Blaža Skornška operaci-
ja dobro iztekla, pa tokrat iz Londona
l^onovno prihajajo zaskrbljujoče no-
J>ce. Doktor Janez Tasič, ki je na tele-
'^»^ski zvezi z zdravniki, ki zdravijo
Jiaža, je v torek dejal: »Stanje je ne-
J»"ko boljše, vendar še vedno resno
r*fadi možnosti določenih okvar, ki
n zastale zaradi hemodialize. Videti
P* je, da je prišlo do okvare na mož-
I Opravili smo tudi telefonski pogo-
2 Vero Skornšek, Blaževo mamo.
ki je skup^ z možem Maksom še ved-
no v Londonu. Dejala je: »Z možem
sva še sedaj na trnih, kaj bo. En dan
slišiva iz ust zdravnikov, da je stanje
nekoliko boljše, drugič zopet, da se
mu je poslabšalo. Z Blažem govorim,
čeprav on ne odgovarja in imam obču-
tek, da me sliši, s^ se ob mojem glasu
vedno vznemiri. Tudi oči že odpira, saj
mu ne d^ejo več toliko pomirjeval,
ima pa nekoliko povečane zenice. Po-
javile so se tudi težave z denarjem.
Zelo draga je namreč oskrba na inten-
zivni negi, okoli tri tisoč mark na dan.
mi pa smo tukaj že tri tedne. Doktorju
Starku sem bojazen, da denarja ne bo
dovolj, že omenila, vendar je rekel, da
n£u se ne vznemirjam, saj bodo Blažu
kljub temu pomagali. Navezal je stike
z našim ambasadorjem, ki naj bi pri
naših oblasteh posredoval, da bi pri-
spevale manjkajoči denar. Tudi midva
z možem bova morala zamenjati stano-
vanje, saj je to že predrago, čeprav pla-
čujeva okoli 250 funtov na teden, kar
je izjemno ugodno, vendar bova sku-
šala dobiti še kaj cenejšega.«
N. G.
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Nevarno vračanje
'»govorečega traktorja«
»Oddaje Vzgljad (Pogled) ne bo več, dokler ne bo
spet na voljo primernejši termin«. Tako bi lahko naj-
bolj na kratko povzeli razmišljanje direktorja držav-
nega komiteja za radio in televizijo v Sovjetski zvezi,
Leonida Kravčenka, ko je pojasnjeval žaganje verjetno
najbolj priljubljene televizijske oddaje. V času, ko je iz
leningrajskih študijev tekla ta polemična politična
odd^a, so ljudje hiteli pred male zaslone, da ne bi
zamudili ostrih in pikrih, brez predsodkov kritičnih
pogledov na dogajanje v sovjetski družbi in izvajanje
perestrojke. Z enako silo pa so konservativnim politi-
kom a la Ligašov šh po koncu lasje, ko so v najbolj
udarnih terminih spremljali slačenje umazanega perila
korupcije, birokratskih neumnosti, političnega in
moralnega sprenevedanja vodilnih partijskih garnitur
in odklonov, ki so naturalizirali počastnost in zgolj
deklerativnost perestrojke.
Še nekaj primerov: Gorbačov je napove'dal, da bo
vzel iz predala dekret o odpravi cenzure, ki gaje razgla-
sil lani, češ, da gaje »treba malo dodelati«, nedavno so
brez posebnih pojasnil pospravili časopisno agencijo
Interfaks, ker naj bi »nejasno« poročala, vplivna Neza-
visimaja gazeta je izšla z veliko belo praznino na
naslovnici, s čimer naj bi protestirali proti restavraciji
cenzorske logike.
»Glasnost je v nevarnosti« je zapisal ameriški tednik
Newsweek. Glasnost, ki jo je najbolj preprosto razu-
meti kot odprtost, je največji rezultat Gorbačovove
perestrojke, saj je usodno in nepovratno prispevala
k demokratizaciji v Sovjetski zvezi. V primerjavi
z današnjo stopnjo demokracije, ki po svojih standar-
dih in oblikah skorajda ne zaostaja več za zahodnimi
(če odmislimo človekove pravice in nepopolno
izvedbo svobodnih volitev) je bila Brežnjevska para-
digma iz časa obramb z železnimi zavesami pred gni-
lim sovražnim kapitalizmom, pravzaprav način spora-
zumevanja na nekem drugem planetu.
V brežnjevskih časih je bilo ne samo nekaj nezasliša-
nega, če bi kdo protestiral na Rdečem trgu in ošinil
zunanjega ministra, da zaradi njegove politike država
propada, ampak bi to bila takojšnja diagnoza za huli-
ganstvo, ki pelje v psihiatrično bolnico. V boljšem
primeru, v slabšem pa v gulag, na delovno »taborje-
nje« v neskončna prostranstva Sibirije. Prav glasnost
je razkrila vso bedo in pritivizem monopolnega razpo-
laganja z idejami, v katerem je peščica lahko samo-
voljno maličila lasten narod za »vzvišene interese«, ki
jih je moralno prav ta peščica najbolj diskreditirala.
Z glasnostjo so prišla na dan vsa grozodejstva Stalino-
vih čistk, milijoni ustreljenih v montiranih procesih,
vsa obobužanost gospodarstva in uničevalna kmetij-
ska politika (kolektivizacija), ki je zaradi ideologije
privedla do tega, da kljub silnim naravnim možnostim
sojuz ne more prehraniti lastnega ljudstva, na dan je
prišla travma nesmiselne afganske vojne, ko je zaradi
bratskega internacionalizma v devetih letih umrlo
20.000 sovjetskih vojakov.
Vse to je moralo privreti na dan, če seje »Rusija«
hotela očistiti te mračne zgodovinske hipoteke, da bi
se lahko začel novi ciklus preporoda. Brez resnice
ljudje ne bi verjeli in sovjetski zaostanek od 40 do 50
let pobeglih občecivilizacijskih standardov in vrednot
bi se še samo povečeval. Tega seje zavedal tudi Gorba-
čov, zato je sam odprl vrata glasnosti: odkrito je na
mnogih sestankih sam pozival pisatelje, urednike,
novinarje, režiserje, naj govorijo, pišejo, snemajo,
igrajo o vsem, agitiralje, da brez glasnosti, odprtostim
demokracije, da je demokracija sovjetski zvezi
potrebna kot zrak.
Zahod je spoštoval grandiozno sovjetsko notranje očiš-
čevanje in iz tega naredil pravi medijski boom, tudi doma
je seveda vladalo zadovoljstvo, celo navdušenje nad pri-
dobljeno svobodo govora in misli, ljudje so se končno
počutili svobodne. Vendar pa je evforija vse bolj usihala in
se po nekaj letih sprevrgla v razočaranje, saj je glasnost
ostala edini, osamljeni dosežek perestrojke doma v SZ.
Police sovjetskih trgovin so namreč prazne, mafijske špe-
kulacije zajedajo v samo tkivo, država pa je nemočna,
z nacionalnimi trenji in vse močnejšo represijo grozi impe-
riju državljanska vojna.
Morda je Gorbačov sprevidel, da je glasnost izgubila
privlačnost nadomestka, saj si konec koncev z medijskimi
tekmami za resnico ob praznem želodcu ni mogoče kaj
prida pomagati. Vtem defenzivnem vzdušju perestrojke je
to lahko čas, da se izkoristi trenutek vsesplošne apatije in
se prestriže peruti jastrebom glasnosti, ki pa so za Kremelj
zdaj še posebej nevarni, saj naj bi dajale pospeške za
vsesplošni kaos, čeprav so ti jastrebi dolgo časa bili vab-
ljeni golobi, glasniki demokracije.
Z vračanjem blede, brezbarvne podobe osrednjega tele-
vizijskega dnevnika Vrenva, so sovjetski žurnalisti oživili
prispodobo, za katero so bili že prepričani, daje strohnela
nekje na smetišču zgodovine, postala pa je prispoda anti-
novinarstva, kot služenja oblastni produkciji novic.
»Govoreči traktor« se vrača, okorni stroj, ki hrupno brni
samo v en glas, z velikimi kolesi pa razjeda mlado kolek-
tivno zemljo, komaj dodobra oplemeniteno s semeni
demokraciji, ki naj bi šele dala prave plodove.
Gorbačov že precej časa ni bil favorit glasnosti, nekaj
zadryih mnenjskib anket je bilo zanj poraznih, in če bi
sedaj bile splošne volitve, bi verjetno izgubil. Še najmanj
kar je, da bi to jemal osebno, toda, če bo iz igre vzel edino
karto, s katero si je doma nekaj priigral, mu na besede
o demokraciji ne bodo nikoh več verjeli. Potem mu osta-
nejo samo še bolj hrupni in bolj orjaški stroji. Žal vse več
znamenj kaže nato...
4. STRAN-21. FEBRUAR 1991
NT&RC
GOSPODARSTVO
Se Je v Lomu
zalomilo?
Bodo bivši delničarji postali (pre)zahtevni?
Potomci predvojnih delni-
čarjev Gostilničarske pivo-
varne Laško, kakšnih petde-
set jih je bilo, so se v soboto,
v motelu Lom, sestali z vod-
stvom laške pivovarne. Če-
prav so se razšli zavedajoč se,
da je karkoli preuranjeno na-
povedati, ker zakon o denaci-
onalizaciji in privatizaciji še
ni sprejet, se je izkazalo, da
med bivšimi delničarji obsta-
jajo tudi težnje in mišljenje,
da se Pivovarna ne bo »izma-
zala« s petimi odstotki od oce-
njene vrednosti podjetja, ki
naj bi bili predvidoma razde-
ljeni med bivše delničarje.
Srečanje je pripravil Odbor
delničarjev GPL, Ki ima začas-
ni sedež v Logatcu in ki mu
predseduje Janez Škrlj. Ta je
v uvodu med drugim dejal:
»Nekdo je predlagal, naj bi vr-
njene delnice mirovale, predla-
gan je bil moratorij petih let,«
moratorij pa je dejansko trajal
45 let. Zato tega ne moremo-
sprejeti, o tem naj odločajo po-
gajanja in zakonodaja. Podpi-
ramo zamisel, da bi delnice
vlagali nazaj v podjetje in tako
nadaljevali tradicijo naših
prednikov. Resno naj opozo-
rim na prekupčevalce z delni-
cami, ki ponujajo sramotno
nizko ceno. Poudarjam, da so
delnice poimenske in nepreno-
sljive brez odobritve upravne-
ga sveta.«
Napovedanih predstavnikov
iz republiškega vodstva na se-
stanek ni bilo, dr. Jože Men-
cinger pa je v opravičilu, ki ga
je poslal, med drugim zapisal,
da želi vsem zbranim veliko
uspehov pri reševanju medse-
bojnih razmerij v prepričanju.
da je to osnova za uspešen pre-
hod k tržnemu gospodarstvu.
Sestanka se je udeležil tudi
predsednik Agencije za repri-
vatizacijo, gospod Korže, ki je
med drugim dejal, da je njiho-
va agencija dobila od republi-
ške vlade naročilo, naj izdela
pilotni projekt privatizacije za
pet podjetij. Pri njih naj bi
upoštevali obstoječo zakono-
dajo in rešitve, ki jih predvide-
va nova. Skušali naj bi dokaza-
ti, kaj je izvedljivo in kaj ne, ter
na podlagi tega popravljati za-
konske rešitve, če bi se to izka-
zalo za potrebno. Po besedah
Koržeta naj bi bil primer Pivo-
varne glede vračanja premože-
nja dokaj enostaven in lahko
rešljiv, zato se mu zdi smisel-
no, da bi se ta procedura po-
spešila in bi se postopek priva-
tizacije ter vračanja premože-
nja izvršil v okviru pilotnega
projekta. Za to pa Pivovarna še
ni pokazala pravega zani-
manja.
Med delničarji se je v soboto
pojavila tudi neuradna vest, da
se Pivovarna ne namerava pre-
oblikovati v delniško, temveč
v holdinško družbo, kar je
v Lomu direktor le-te, Tone
Turnšek, odločno zanikal. Si-
cer pa je po zaključku sestanka
dejal: »Sestanek z delničarji je
bil uspešen. Veseh smo, ker
smo se srečali, dogovorili pa
smo se, da se maja ponovno
snidemo v Laškem, ko bomo
pripravili odprti dan za vse
delničarje. Mislim, da bo do ta-
krat, v smislu zakonskih dolo-
čil, nekoliko jasneje kot je da-
nes in da se bomo lahko pogo-
varjali konkretneje.«
Tajnik odbora delničarjev,
Pavle Flere pa je dejal: »Razvi-
la seje diskusija, kije pokazala
različne težnje in želje, vse to
pa je težko spraviti pod skup-
Gostilnicarska pivovarna
d.d. Laško je imela 1800 del-
ničarjev ter 20 tisoč delnic
po 500 dinarjev, ki so takrat
predstavljali vrednost de-
setih ameriških dolarjev.
Pred vojno je to pomenilo
dobro učiteljsko plačo.
no streho, ker dokončnega za-
kona še ni. Dokler ga ne bo, je
težko o čemerkoli govoriti. Pri-
šla pa je do izraza volja posa-
meznikov, da se ovrednotijo
nekdanje delnice upoštevajoč
tudi izgubo na dobičku, kar
Tisti delničarji, ki so del-
nice prodali državi, jih da-
nes nimajo več pravice zah-
tevati. Sicer pa se je od 1800
predvojnih delničarjev do
danes Odboru delničarjev,
ki je pričel delovati novem-
bra lani, priključilo nekaj
več kot devetdeset potom-
cev delničarjev
v predlogu zakona ni predvi-
deno. Zato je težko reči kakšna
bo vrednost predvojne delni-
ce. Recimo da je takrat delnica
predstavljala  desettisoči  de!
Odbor delničarjev je v so-
boto naslovil na republiško
Skupščino tudi pobudo ozi-
roma zahtevek za vrnitev
Gostilničarske kreditne za-
druge v Ljubljani, ki je bila
podržavljena. V obrazloži-
tvi so zapisali, da je bila tati
last gostilničarjev, resta-
vraterjev in hotelirjev iz ta-
kratnje Dravske banovine,
glavni lastniki pa so bili
delničarji Gostilničarske
pivovarne d.d. Laško. Kre-
ditna zadruga je bila v da-
našnji Cankarjevi ulici šte-
vilka 5 v Ljubljani.
tovarne. Danes temu ni več ta-
ko, ker je današnja vrednost
tovarne bistveno večja. Nika-
kor pa ne moremo reči, da so
samo te delnice omogočile rast
tovarne v takšnem obsegu ka-
kršna je danes. Zato bomo šele
na osnovi zakonodaje lahko
našli dokončen skupen jezik.«
NATAŠA GERKEŠ
»Kaj naj bi delničarji dobili v zameno za premoženje, ki je
bilo odvzeto njihovi delničarski družbi?« se je na sestanku
vprašal gospod Korže iz Agencije za reprivatizacijo in odgovo-
ril: »V vašem primeru je to zelo jasno. To so delnice novega
podjet,ia, ki bo nastalo s preoblikovanjem družbenega
podjetja pivovarna Laško. Zakon o privatizaciji bo izvršil
rezervacijo ne glede na to ali so bile delnice registrirane ali ne
in ali so kako drugače izginile iz obtoka. Upoštevamo torej
dokumentacijo, ki je na voljo, torej delničarsko knjigo in tudi
vse druge papirje, ne glede na to kako bodo v postopku vrača-
nja rešeni individualni zahtevki. Privatizacija in denacionali-
zacija sta v primeru, ko gre za vračanje premoženja delniških
družb, tesno povezani. Torej: vračati delnic ni mogoče, dokler
podjetje, ki se bo preoblikovalo, ni delniška družba. Denaci-
onalizacija je mogoča šele takrat, ko so izvršene rezervacije,
ko se prične postopek za privatizacijo. Gre za povezavo teh
dveh postopkov, ki sta še vedno ločena. Podjetje ima čas še
dve leti in pol, do konca leta 1993, da sproži proces privatiza-
cije. Če tega ne naredi, pride v lastništvo države.«
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabf^
2. nadaljevanje
Pravni sistem naj bi zato ščitil nomi-
nalno valuto države. Odstopanje od de-
narnega nominalizma pa je očitno tudi
pri državi sami, saj se npr. kazni nomi-
nalno neprestano večajo. Mnogi teoreti-
ki so zato predlagali za standarde različ-
ne reči, od opeke, do tako imenovanega
delovnega denarja, ki naj bi ponazarjal
povprečno vrednost delovne ure. Ker so
cene na drobno bistvena referenca
v ekonomiki in ker je stabilnost cen os-
nova stabilnosti drugih ekonomskih in
družbenih procesov, predlagamo za
standard kar vrednost košarice drobno-
prodajnega blaga. Ta standard se ime-
nuje lipa in se bomo k njej še vrnili.
Nastanek papirnatega denarja in
bančnega sistema kaže na model, po ka-
terem banke še danes poslujejo. Banke
so izdajale potrdila, na katerih je pisalo,
koliko zlata oziroma zlatnikov so spreje-
le v hrambo. Ko je kupec želel kupiti
blago, je šel s potrdilom v banko; ta mu
je izdala polnovreden denar, ki ga je
kupec zamenjal za blago. Prodajalec pa
je denar spet prinesel v banko in zanj
dobil potrdilo. Postopek so s časom po-
enostavili, tako da sta kupec in prodaja-
lec le zamenjala blago za potrdilo (ban-
kovec). Tako poslovanje je bilo enostav-
nejše. Bankovcev je bilo toliko, kolikor
je bilo polnovrednega denarja v banki.
Tudi, če bi vsi ljudje hkrati prišli v ban-
ko po zlato, tega ne bi zmanjkalo. Tak
denar je imel popolno kritje v zlatu.
Pozneje so bančniki ugotovili, da se
nikoli ne zgodi, da bi prišli po zlato vsi
ljudje hkrati. Začeli so izdajati in posoja-
ti denar, ne da bi imeli za vsega tudi
zlato. Torej niso imeli več popolnega
kritja izdanega denarja z zlatom, ampak
je bil del denarja pokrit z »obljubo«, da
ga bo posojilojemalec vrnil. Obljuba je
. bila bolj ali manj dobro zavarovana s po-
sojilojemalčevim imetjem. Kljub temu
da banka ne bi bila mogla z zlatom za-
menjati vseh bankovcev, ki jih je izdala,
saj ga toliko sploh ni imela, je še vedno
zagotavljala, da kdorkoli prinese denar
in zahteva zamenjavo za zlato, to tudi
dobi, in to po vedno enaki zagotovljeni
ceni. Pravirho, da je imel tak denarzlato
podlago. To je bilo v Sloveniji do leta
1914. v Združenih državah Amerike pa
vse do leta 1933.
Pozneje pa se banke niso več obvezo-
vale, da bodo prinesitelju bankovcev da-
le zlato. Izdajale so bankovce ne glede
na kritje v zlatu. Emisijske banke so bile
vedno pod nadzorom države, ki je skr-
bela, daje imel denar stabilno vrednost.
Ker je zdaj zlata podlaga izdajateljskih
bank zanemarljiva v primerjavi z ostali-
mi naložbami denarnega sistema, mora-
mo bankovec v moderni državi jemati
kot obveznico, na kateri so podpisani
vsi davkoplačevalci države. V tem tre-
nutku pa se spet postavi problem denar-
nega standarda. Ravno problem ab-
straktnosti in simboličnosti imetja (akti-
ve) centralne emisijske banke povzroči
težave pri razumevanju denarnega siste-
ma in daje državi možnosti zlorabe last-
nega denarja.
V menjavi med državami se zlato še
vedno uporablja za plačevanje, seveda
v mnogo manjši meri, kot se je včasih.
V pravno nestabilnih državah in v vojni
pa je zlato edino plačilno sredstvo med
državami, saj ostali pravni denarni stan-
dardi in pogodbe odpovedo, zato je zlato
strateškega pomena. Cena zlata se zdaj
oblikuje popolnoma prosto, torej po-
dobno kot cene drugega blaga. Vendar
pa države skrbijo za stabilno vrednost
pomembnih kovin. Trenutno stane unča
(31,103 g) zlata 380 ameriških dolarjev.
V moderni družbi pa se poleg kovane-
ga denarja in bankovcev, pri katerih po-
teka plačilni promet z izročitvijo, pojav-
lja tudi knjižni denar. Banka ali druga
izdajateljska institucija vodi stanje raču-
na v knjigah. Plačilni promet poteka ta-
ko, da se stanje enega računa zmanjša,
drugega pa poveča, zato tak denar ime-
nujemo prepisni denar. Učinkoviteje
opravljamo take transakcije z računalni-
kom, zato imenujemo tak denar tudi
elektronski denar. Blago pa lahko kupu-
jemo tudi s kreditnimi karticami (Euro-
card, Diners), takega denarja se je opri-
jelo ime plastični denar. Imamo pa tudi
denarne nadomestke, kot so menice in
drugi vrednostni papirji.
Iz razvoja denarja vidimo, da njegovo
delovanje temelji na dogovoru in nava-
dah med ljudmi ter predvsem v zaupa-
nju vanj. Izdajatelj denarja (banka, fi-
nančna institucija ali država) mora zago-
toviti, da je denar čim bolj pokrit z zla-
tom in drugim varnim imetjem ter prav-
nimi instrumenti, ki klubujejo politič-
nim pritiskom. Ko dajejo banke posoji-
la, morajo imeti od posojilojemalca trd-
no obljubo, da bo denar vrnil, če želi
tistemu, ki je denar vložil v banko, zago-
toviti, da ga bo, kadar bo hotel, iz banke
spet dvignil. Vrednost in veljavo denar-
ja v modernih družbah zagotavlja torej.,
stabilen in delujoč pravni sistern.
Če tisti, ki si je denar v banki iziaoso-!
dil, tega ne vrne, ga tudi tisti, ki ga je
vanj vložil, ne more dobiti nazaj. Banka ,
mora prodati imetje in ko proda vsega,
lahko izdaja le nekrit denar. Taka banka '
bankrotira, saj obljube, da bo vrnila ena-
ko vrednost, ne more več izpolniti!
V kriznih obdobjih (vojnah, velikih
nesrečah) ali ob recesiji se dogaja, da
kreditojemalci ne zmorejo vračati dol-
gov. .Posojilojemalčeve obljube se ne
morejo v celoti izpolniti. Vlagatelj hoče
denar in ker banka nima več imetja, mo-
ra izdati nekrit denar, zanj pa nihče niče-
sar ne naredi (ni blaga) in tudi ničesar ne
obljubi. Torej je pri isti količini obljub
in blaga več denarja. Ljudje se prilago-
dijo tako, da zahtevajo za enako količino
blaga aU storitev več denarja. Pravimo,
da se cene povečajo. Tako povečevanje
cen pa je inflacija.
Nadaljevanje prihodnjič
KOMENTIRAMO
Ponujena roka
jim Je premalo
Srečanje v Lomu je bilo
zgolj informativno. Moti se
tisti, ki meni. da je prijazna
ponudba Pivovarne Laško
naletela takoj na plodna tla.
Nekateri potomci delničar-
jev so namreč dali vedeti, da
je ponudba pivovarnarjev
skrom.na. Drugi bi bili ver-
jetno veseli, če bi padel vsaj
kakšen dinar, saj se jim sko-
rajda ni sanjalo za kaj gre.
Dokler ne bo urejena zako-
nodaja, se bodo vsi vrteli le
v začaranem krogu ugibanj.
V primeru Pivovarne, kije
bila med vojno bombardira-
na, po njej pa le s skromnim
vložkom predvojnih delni-
čarjev ponovno obnovljena,
se zdi ponudba direktorja
Turnška o petih odstotkih,
ki naj bi jim pripadli od da-
našnje ocenjene vrednosti
podjetja, sprejemljiva.
Le izrednemu vodstvu in
organizaciji dela v podjetju
ter seveda celotnemu kolek-
tivu, ki mimogrede ni nikoli
pristalo na tozdiranje, gre za-
sluga za to, da so danes eno
najuspešnejših slovenskih
podjetij. Ob nameravanem
preoblikovanju v delniško
družbo bi bilo gotovo krivič-
no do vseh zaposlenih, če bi
se nenadoma pojavili pred-
vojni delničarji in želeli zase
prevelik kos pogače. Danes
uspešno podjetje namreč ni
krivo za politične zablode
preteklosti, delavci pa smejo
zasluge za uspešnost pripisa-
ti le samim sebi. In nenazad-
nje: delničarji lahko skupaj
s svojim podjetjem bodisi
obogatijo bodisi propadejo.
In če vmes posežejo še voj-
na, bombe in zgrešena politi-
ka, jim vse šolava po vodi.
Zato ponujene roke ne bi
smeli zavrniti z zahtevo še po
drugi. Lahko bi se jim na-
mreč maščevalo.
Celjske banke novi
ukrepi ne prizadeneio
Poslovne banke, ki so pooblaščene za
posle s tujino, po najnovejši odločitvi
sveta guvernerjev pri Narodni banki Ju-
goslavije, v primeru nelikvidnosti ne bo-
do mogle kupovati deviz na deviznem
trgu. Ljubljanske banke Splošne banke
Celje, kot so nam zatrdili njeni predstav-
niki, ta omejitev ne bo prizadela.
Za nelikvidno banko se namreč šteje
tista, ki ima do NBJ in narodnih bank
republik neporavnane obveznosti iz po-
sojil in drugih plasmajev, če uporablja
sredstva obvezne rezerve in če uporablja
posojila za ohranitev likvidnosti nepretr-
goma več kot pet delovnih dni.
Za celjsko Splošno banko te omejitve
ne veljajo, ker ima poravnane vse obvez-
nosti, vendar pa v začetku tega tedna še
ni mogla priti do deviz, ker devizni trg še
ni deloval. Ocenjujejo, da se bo, sodeč po
teh zadnjih prepovedih, v teh dneh stanje
le izboljšalo.
Sicer pa dotlej veljajo omejitve, ki so
jih začasno sprejeli v sistemu Ljubljan-
ske banke. To pomeni, da lahko do deviz
pridejo le tisti, ki imajo pozitivno zuna-
nje trgovinsko bilanco, vendar tudi ti lah-
ko koristijo devizna sredstva z omejitvi-
jo. Velja namreč načelo, da lahko koristi-
jo le 70 odstotkov prilivov. Bančniki upa-
jo, da bodo te omejitve kmalu odprav-
ljene. RP
Rinčke talam...
Enkrat enim, drugič drugim, bi lah-
ko strnili komentar o tem, komu služi
naša izvozna politika. Sistem, kakrš-
nega ponovno uvajajo v teh dneh, ko
naj bi devizni trg spet pričel delovati,
v resnici pa deluje le tisti črni, sivi,
rožnati ali kakor ga pač imenujemo,
spominja na gasilske ukrepe devetde-
setih let.
Nekako logično je, da po letu, ki je
tiste prave izvoznike potisnilo ob bok
vsem drugim, prevzamejo breme še
drugi. Na dlani je namreč, da so bile
izgube pri izvoznikih lani za petino
večje. Njihova ekonomičnost se je bi-
stveno in bolj zmanjšala kot pri osta-
lem gospodarstvu, skratka izvozniki
so požirali breme inflacije. Velike be-
sede o razbremenjevanju izvoznega
gospodarstva so bile le pesek v oči.
Trenutno si bodo lahko najbolj opo-
mogli »pozitivci«, tisti, ki imajo večje
prilive od odlivov. Črni devizni trg že
veselo deluje, »šticunge« se trenutno
gibljejo od 40 odstotkov navzgor. Ne-
kateri si bodo s posojanjem deviz opo-
mogli. To prakso iz preteklosti že po-
znamo, kot tudi poznamo podjetja, k
so zaradi tega nekaj časa veljala za zci
uspešna. V še težjem položaju pa boo
sedaj tisti, ki si devize na tem trg.
sposojajo.
Trg, katerega načelo je enkrat enim
drugič drugim, torej spet deluje, je pi
to daleč od tistega, česar si izvoznic
v resnici želijo. Če pustimo vnerm
ureditev dramatičnih političnih m
mer, potreben političen dogovor p'
ključnih problemih v zvezi z obstojt
države in delovanjem gospodarsU-
itn., je tisto najosnovnejše, kar potrei
buje naše izvozno in seveda celotna
gospodarstvo skladen paket ukrepo^
s področja kreditno monetarne polit
ke, delitve in porabe, ob realnem teč
ju dinarja seveda. Prav tako bi mori
izvozne spodbude, takšno je namn
mnenje večine izvoznikov, čim mi
uveljavljati kot stalen instrument, bi
izjeme pa je potrebno tudi resnici
razbremenjevanje, pri čemer je miši
no tudi zmanjševanje carin in can
skih  dajatev za  izvozno  usmerj
uvoz: dokler tega ne bo, pa imamo i
kar imamo. Vzemi enim, daj drugii
vzemi drugim, daj prvim.
RADO PANTEL
INTERVJU
-mm
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 5
Kdor ima paiico, yd
ne bo pes ugriznii
ngijanh brez panike, bile so samo vojaške vaje - Zakai dežurstva v teritorialni obrambi In
Jjj/o kupuje '-šmink" vozila? - Kal je Izvažala JLA?    _
Slovenci smo do nedavnega veljali za
oarod, ki ga vojska ni prav nič zanimala.
Toda, kako naj ostane ravnodušna mati,
katere sin mora v teh razmerah na služe-
nje vojaškega roka? Kako ostati ravnodu-
šen, ko lahko tudi na naših ulicah danes
ali jutri stojijo tanki? In nenazadnje, člo-
vek ne more ostati mrtvohladen ob vročih
razpravah o lastni vojski države Sloveni-
je. Nič čudnega torej, da ta vprašanja za-
nimajo vse večji krog običajnih državlja-
nov. In na nekaj vprašanj smo skušali naj-
ti odgovor v pogovoru z namestnikom re-
publiškega sekretarja za ljudsko obrambo
Jelkom Kacinom.
Bodo slovenski fantje in možje
morali čez Kolpo?
Jelko Kacin, Celjanom je bilo prejšnji
teden malce tesno pri duši zaradi vpokli-
ca rezervistov. Lahko pojasnite, kaj je to
pomenilo?
Kacin: »Vsekakor ne gre za kakšne po-
sebne vojaške vaje. V zadnjem času je po-
sebna inšpekcija zveznega sekretariata za
ljudsko obrambo v enotah 32. korpusa, to je
mariborski korpus, kamor sodi tudi celjska
enota, preverjala in ocenjevala delo enote.
Ukazana je bila delna mobilizacija nekate-
rih obveznikov, v glavnem se je ukaz nana-
šal na poveljstva in nekatere prištabne eno-
te. Skupaj je bil izdan ukaz za vpoklic 260
vojaških obveznikov od skupaj tisoč, koli-
kor jih ta enota šteje. Ukaz je bil posredo-
van republiškemu sekretariatu, mi smo ga
potem posredovali po občinah in upravni
Drgani so pozive vročili obveznikom. Odziv
le bil dober, ocena mobilizacije je bila zelo
hsoka, obvezniki pa so se kmalu po vpokli-
cu vrnili domov.«
Vse je bilo storjeno torej z vednostjo
&\>t\nskih in republiških upravnih orga-
nov, se pa ob tem postavlja naslednje
vprašanje: v Sloveniji zelo skrbno čuva-
mo evidence nabornikov in dokumentaci-
jo. Razne vaje in vpoklici pa gotovo daje-
jo JLA možnost, da si ustvarja lastne evi-
dence. Kakšen smisel ima potem skrbno
čuvanje podatkov?
Kacin: »Enote JLA so do potankosti sez-
nanjene s posameznimi obvezniki, ki so
razporejeni v njihove enote. Poveljstvo
enote pozna obveznike, že zato, ker so jih
sami konec koncev opremili in imajo pod-
pise vseh teh ljudi. Nimajo pa možnosti, da
bi te enote vpoklicali mimo republiškega
sekretariata za ljudsko obrambo in mimo
občinskih upravnih organov. Ne gre torej
^ odkrivanje evidenc, gre za izvedbo mobi-
izacije vojaških enot, ki je preneseno na
■ivilne strukture in armada sama vpoklica
dajati ne more.«
Vprašanje vojaških vaj je bilo pretekli
eden aktualno na Celjskem, v Sloveniji
•a je močno odmevala vest, da sta Slove-
nija in Hrvaška podpisali sporazum. Ta
'aj bi določal, da bo Slovenija pomagala
Irvaški v primeru posega JLA. Vest je
'•la kasneje zanikana, vseeno me zanima
ta^ komentar.
I Kacin: »Šlo je za enostransko tolmačenje
pa objavljenega dokumenta, o katerem
se pogovarjali 20. januarja letos v Za-
*"^bu. Takšni pogovori so redna praksa,
^krat smo ocenili razmere in oblikovali
•^lepe ter izhodišča, ki so jih predložili
nadaljnjo razpravo predsedstvu Slovenije
-r predsedniku Hrvaške. Ne gre za spora-
^ni, noben minister nima pooblastila, da
takega podpiše. Res pa so bili priprav-
^ni in podpisani sklepi, kjer ugotavljajo
^'febo po večjem medsebojnem obvešča-
li in usklajevanju nekaterih ukrepov ter
odlagani konkretni ukrepi, ki bi jih pred-
r H^^?. Slovenije in predsednik Hrvaške
'Odložila parlamentu oziroma saboru, če
posredovala na ozemlju Slovenije
"Hrvaške. To je bilo v dneh, ko je šlo za
:^rpavanje, dneh tik pred objavo ponareje-
filmov. Takrat smo skupaj ocenjevali,
00 v naslednji fazi do zaostrovanja še
isio. Ocenih smo, da bi posredovanje
"'■ožjem lahko zanetilo požar velikih raz-
/nosti. Upoštevati je treba, da je bil to
. sKus odvračanja, poskus streznitve glav,
lahko sprejele odločitev o posegu. Ne-
goče je pričakovati, da bo Hrvaška z ne-
^ ^eset tisoč miličniki izvajala agresijo
proti JLA, ki šteje več kot 200 tisoč mož. Ali
da bi Slovenija z oboroženimi lastnimi sila-
mi zrušila Jugoslavijo. Gre za podtikanja,
iskanja vzvodov, da dosežeš svoje cilje. Ti
cilji so jasno zapisani v programskem do-
kumentu politične uprave zveznega sekre-
tariata za ljudsko obrambo, ki jih je nedav-
no objavilo predsedstvo Slovenije. V njih
jasno piše: dolgoročna perspektiva je fede-
racija, je socializem, je komunizem, stareši-
ne se morajo vključiti v gibanje za Jugosla-
vijo, ki bo v šestih mesecih vodilna politič-
na stranka v Jugoslaviji. In v tem kontek-
stu je treba razumeti stvari. 22. januarja je
bilo objavljeno skupno stališče Slovenije in
Hrvaške v dokumentu predsedstva in pred-
sednika, kjer je dobesedno navedeno, da se
bosta državi med seboj usklajevali pri oce-
njevanju razmer in da bosta v primeru ka-
kršnekoli agresije JLA skupščini oziroma
saboru predlagali določene ukrepe. Neka-
tere stvari smo torej pripravili vnaprej, na
zalogo, če bi bilo potrebno.«
Recimo, da smo vrh krivulje že dosegli
v medsebojnih odnosih, pa vendar: se lah-
ko kaj podobnega kot Hrvaški in njenemu
ministru zgodi tudi v Sloveniji? In kaj je
s nimom, ki naj bi bil zmontiran tudi za
Slovenijo?
Kacin: »Možnosti, da imajo oddajo pri-
pravljeno tudi za Slovenijo, ne morem zani-
kati. Mi teh oddaj ne pripravljamo, to poč-
ne zvezni sekretariat za ljudsko obrambo
preko servisa Zastava film. Ali bodo scena-
rij uporabili ali ne je v njihovi pristojnosti.
Po programu sodeč, to je socializem, fede-
racija in podobno, Slovenija ta hip sicer ni
Namestnik sekretarja za ljudsko obram-
bo Jelko Kacin se je slovenski javnosti
predstavil v zadnjem času, predvsem s ko-
mentiranjem dogodkov v Zalivu ter raz-
mer doma. Pri tem ga odlikujeta izjemno
lep jezik in govorna kultura. K temu je
verjetno pripomoglo predavateljstvo na
šoli v Kranju, predvsem pa profesionalni
pristop do vseh stvari. »Vsak človek,«
pravi Kacin »ki nastopa javno, mora biti
precizen pri oblikovanju stališč. Stvari se
je treba lotevati racionalno, sicer se hitro
znajdemo na nasprotni strani, ki se ji reče
poigravanje s čustvi. Čustvena razprava
o pomembnih stvareh pa nikakor ne vodi
k racionalnim rešitvam. Slovenska stran
si ves čas prizadeva, da bi bile odločitve
racionalno utemeljene in racionalno raz-
umljive, šele tako lahko pričakujemo nji-
hovo udejanjenje. Sicer je vse v stilu: pri-
čam ti priču.«
bila na prednostnem spisku, bodo pa pro-
blem nabornikov, teritorialne obrambe in
druge slovenske probleme reševali v na-
slednjem obdobju. To obdobje se že priče-
nja, ponovno se stopnjuje pritisk, stopnjuje
se iracionalna gonja proti nekaterim funk-
cionarjem, zlasti našemu ministru Janši.
Scenariji so grajeni na blatenju posamezni-
ka. Če uspejo, se s takšnimi posamezniki
poenoti sodelavce v vladi. Ko pade vlada,
pade predsedstvo, pade ustava, vse je nele-
gitimno. Gre torej za scenarij, da je narod
dober, vlada pokvarjena in pri osveščanju
nevednega ljudstva je dovoljeno vse. Vsaka
laž, če jo dovolj dolgo ponavljaš, pa kaj
hitro lahko postane resnica.«
Polletno služenje verjetno že
Jeseni
Jelko Kacin, med ljudmi je še vedno
precej nejasnosti okrog izraza paravoja-
ška enota. Je teritorialna obramba para-
vojaška enota in trn v peti JLA?
Kacin: »Zagotovo to ni paravojaška eno-
ta. Teritorialna obramba je po zakonodaji
sestavni del oboroženih sil. Obstoji že 22 let
in ne more biti paravojaška enota. Teh
v Sloveniji ni.«
Po štabih teritorialne obrambe so še
vedno uvedena dežurstva. To zahteva ve-
liko denarja, dežurajo tako aktivni kot
rezervni sestavi. Čemu, še zlasti, ker so
stavbe brez dokumentacije, brez orožja?
Kacin: »Treba je razlikovati različne ni-
voje; republiko, pokrajino in občino. V re-
publiki so dežurstva 24-urna, tako na štabu
teritorialne obrambe kot na sekretariatu.
Na pokrajinskih štabih so dežurni oficirji
prisotni, ko je to ukazano, ko ocenjujemo,
da bi na določenem območju morala biti
stalna prisotnost starešine. S tem bi se oce-
njevanje razmer izvedlo v čimkrajšem času.
Ko pa gre za konkretne grožnje, npr. da
Jelko Kacin je bil med prvimi študenti,
ki so se vpisali na študij obramboslovja
na Fakulteti za sociologijo, politične vede
in novinarstvo. Pred tem je študiral pra-
vo, vendar ga, kot sam pravi, študij ni
zadovoljil. Kot študent je Kacin veliko
potoval, med drugim tudi na območje Za-
liva, kar je verjetno pripomoglo k izredno
dobremu poznavanju načina življenja in
komentiranju dogodkov v Zalivu.
izročimo orožje ali evidence obveznikov,
potem je potrebno ne le dežurstvo, temveč
tudi prisotnost interventnih enot. Kljub
vsemu poskušamo, da ne bi aktivirali pre-
več ljudi, vse pa je namenjeno odvračanju
morebitnega posega.«
Kako komentirate govorice, da je orož-
je, odvzeto teritorialni obrmabi, prodano
Iraku, denar pa naj bi uporabili za osebne
dohodke prosrbskih starešin JLA?
Kacin: »Govorice je težko komentirati.
Nimam podatkov, da bi prodajali orožje
slovenske teritorialne obrambe, morda pro-
dajajo orožje drugih republik. Dejstvo je,
da je JLA še pred nedavnim odprodajala
del svoje opreme in orožja, da bi pridobila
sredstva in pokrila primanjkljaj v proraču-
nu. Ne bi si upal trditi, da so prodajah
Iraku, za to nimam informacij. Gotovo pa
so prilivi manjši glede na razmere in glede
na zadrževanje sredstev po posameznih re-
publikah. Dejstvo je, da je JLA v tem tre-
nutku prevelika, nobena družba pa ne fi-
nancira dejavnosti, ki jo lahko naslednji
trenutek ogrozi. V Sloveniji skušamo pri-
spevati k zmanjševanju sredstev s tem, da
smo predlagali skrajšanje služenja voja-
škega roka z 12 na 7 mesecev, dodatno lah-
ko predsedstvo skrajša rok še za mesec dni.
Tu so prihranki seveda veliki.«
Kdaj bo ta zakon začel veljati?
Kacin »Zakon je pripravljen tako daleč,
da bi lahko bil sprejet v roku enega meseca.
Ker bi bilo s tem uzakonjeno služenje v te-
ritorialni obrambi, je treba zagotoviti dolo-
čene pogoje. Kljub temu smo odločeni, da
bi s služenj[em vojaškega roka v teritorialni
obrambi začeli v drugi polovici letošnjega
leta. Za obveznike je to pozitivno, večino
vikendov bi preživeli doma, uporabljali bi
materin jezik, služenje bi lahko odložili tu-
di do dokončanja študija. S tem bi dobili
bolj zrele osebnosti, strokovnjake, tehnič-
no in humanistično inteligenco, zdravnike
in druge potrebne kadre. Vsega tega JLA
sedaj nima, ker ima v glavnem srednješol-
ce, zato pa vzdržuje ogromen stalen
aparat.«
Kakšno orožje smo kupovali?
Prej sva govorila o izvozu orožja, dodaj-
va temu še uvoz orožja. Ali je pot sloven-
ske vlade pravilna? Stranke se namreč
pritožujejo zaradi uvoza, parlament o tem
menda ni odločal, kdo je torej tisti, ki ima
moč nad parlamentom in lahko odobri
uvoz orožja v Sloveniji?
Kacin: »Nakupi so bili v skladu z letnimi
programi in nastalimi razmerami. Jasno, da
v Jugoslaviji orožja nismo mogli kupiti.
JLA je s premestitvijo orožja zasedla okrog
40 odstotkov ne le orožja, temveč tudi in-
tendantske in druge opreme. Tudi streliva
praktično nismo imeli za vojaške vaje. Kon-
kretno, strelivo smo kupili v tujini, kjer je
tudi petkrat cenejše kot doma. Kupili smo
nekaj terenskih vozil, ker je velik del vozil
blokiran v skaldiščih JLA. Tudi v času po-
plav na vašem območju kljub dvakratnim
zahtevam nismo dobili terenskih vozil, ki
jih je blokiral ljubljanski korpus. JLA je
takrat hitro priskočila na pomoč, potem pa
smo lahko prebirah v Narodni armiji, kako
se ljudje jezijo, ker jim nismo pomagali in
kako je JLA hitro ukrepala. Zame je to
politika najnižjega nivoja.«
Omenjate vozila teritorialne obrambe.
Med ljudmi pa obstaja prepričanje, da ku-
pujete »šmink« vozila ki niso uporabna
niti ob elementarnih nesrečah, niti ne bo-
do v primeru posegov JLA. Če se postavi-
va v čas, ko bi prišlo do posega JLA, bi ta
verjetno zasedla prevozne poti, teritorial-
na obramba pa bi morala malce bolj nao-
krog in po različnih terenih. To pa s takš-
nimi »šmink« vozili ne bi šlo.
Kacin: »Težko bi rekel, da ima teritorial-
na obramba veliko število »šmink« vozil.
Moje službeno vozilo je navaden osebni av-
to, tudi nekateri komandanti imajo navad-
na vozila, ker je poraba goriva manjša. Si-
cer pa so nakupi vozil v pristojnosti posa-
meznih občin, odločitve so sprejemali
v svetih za ljudsko obrambo in če se s čim
ne strinjajo, naj pritožbe naslovijo na obči-
ne, ne na republiko. Mi skrbimo v tem tre-
nutku za pokrajinske štabe ter republiški
štab teritorialne obrambe.«
Lastno vojsko imamo, nimamo
pa dovolj opreme in kadrov
Ali je slovenska teritorialna obramba
danes sposobna zavarovati slovenski
narod?
Kacin: »Teritorialna obramba šteje okrog
78 tisoč ljudi. Toda za vse te ljudi nimamo
dovolj orožja in opreme, ker je velik del
blokirala JLA. Prej nisem naštel vsega, kar
smo doslej že kupih. Poleg streliva, vozil in
opreme so tu še puške SAR-80, ki jih testi-
ramo, kupili smo manjše število proti-
oklepnih minometov. To so sistemi velike
borbene vrednosti, poleg tega pa je bil to
premišljen in tudi cenovno ugoden nakup.
In prepričan sem, daje tudi takojšnja obja-
va posnetkov vse te opreme in orožja dala
misliti tistim, ki odločajo o posegu JLA
v Sloveniji.«
Kakšna pa so stališča starešin v JLA do
odcepitve Slovenije?
Kacin: »To bi morah vprašati starešine,
poskušal bom odgovoriti. Vsi tisti, ki živijo
tukaj, imajo svoje izkušnje o času po slo-
venski pomladi. Za te mislim, da Slovenija
ni noben bav-bav. Žal pa o uporabi JLA ne
odločajo starešine na tej lokaciji. Bom rekel
drugače: pogled na Celje s celjskega gradu
je bistveno drugačen kot pogled na Celje,
če stojiš ob Savinji. Dimenzije so drugačne.
Prepričan sem, da je pri sterešinah velika
notranja stiska in resnično jim ne zavidam,
kajti odgovornosti za uporabo enot jih
v primeru uporabe ne bo odrešil nihče.«
Dejali ste, da slovenska vojska potrebu-
je kadre. Kako jih boste dobili, kako šola-
li? Razmišljate morda tudi o deprofesi-
onalizaciji starešin v JLA?
Kacin: »Kadre resnično potrebujemo in
Slovenija je pristala na financiranje dela
potreb JLA, ki se nanašajo na pokojninsko
zavarovanje in osebne dohodke starešin.
Prist^amo na sredstva, ki so namenjena
vzdrževanju armade, plačamo za vsakega
vojaka posebej po načelu glavarine. Nada-
lje financiramo šolanje. Iz izkušenj pa vem,
da za dobre strokovnjake v oboroženih si-
lah nikoli ni bil problem.«
V primerjavi z nekaj leti nazaj je v jav-
nosti veliko več informacij o vseh stva-
reh, ki zadevajo našo vojsko. Rekla bi, da
ste zelo odprti do javnosti, neka meja med
vojaško skrivnostjo in informacijami, ki
jih lahko date javnosti, pa zagotovo je.
Kacin: »Zame je meja med kvantiteto in
kvaliteto. Podatek o rojstvu Slovencev je
javen, zakaj bi prikrivali, koliko ljudi pošč-
Namestnik republiškega sekretarja za
ljudsko obrambo Jelko Kacin je pravza-
prav naše, celjske gore list. Rojen je bil
v Celju, leto dni zatem živel v Rogaški
Slatilni, od koder se je potem preselil na
Gorenjsko. Z družino živi v Kranju.
jemo vsako leto na služenje vojaškega roka.
To bi bila norost. Prikrivati, koliko ljudi je
zaposlenih kot aktivnih vojakov - tudi to bi
bila norost, saj se to vidi iz proračuna. Za
nas je skrivnost kvaliteta teh ljudi. Odgovo-
riti na vprašanje, koliko orožja samo uvozili
in na kak način, pa bi bilo v tem trenutku
noro. To bi oslabilo pozicije Slovenije in
sprožilo novo gonjo. Pripravljeni pa smo se
pogovarjati o vseh ključnih vprašanjih in za
nas je ključna stvar depolitizacija armade.
Ko se bo JLA nehala ukvarjati s politiko, se
bo lahko ukvarjala s stroko. In ko se bo
ukvarjala s stroko, bo stroka pridobila na
ugledu.«
Se tole bi vas vprašala za konec. Jelko
Kacin. Zelo veliko se pojavljate v javno-
sti. Tudi na pogovore s predstavniki JLA
hodite vi, ne minister Janša. Ali to pome-
ni, da minister ni najbolj primeren sogo-
vornik za JLA?
Kacin: »Z ministrom Janšo si delo deU-
va, ne gre za nikakršno skrivanje, če ima
kdo to v mislih. Glede dogovorov z vojsko
pa je ugotovitev pravilna. Odkar obstoja
slovenska vlada in odkar imamo ministra,
zvezni sekretar za ljudsko obrambo našega
sekretarja Janšo še ni povabil na pogovor
in se fizično še nista srečala. Zato je pač
razumljivo, da na pogovore z JLA odhajam
sam.«
IRENA JELEN-BAŠA
6. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
INTERVJ
Alarm ali komedija zmešnjav
Z načrti za zmanjševanje onesnaženosti Je neiiaj huilo narobe...
Namesto, da bi se ob prekomerni
onesnaženosti promet v Celju zmanj-
šal, je nastal prometni kaos. Sanitar-
ni inšpektor je izjavil, da ne ve, kaj
naj stori, radiatorji pa so veselo
greli...
Komedija zmešnjav ali druga stop-
nja alarma zaradi prekomerno onesna-
ženega zraka bi lahko rekli za petkove
dogodke v Celju...
Koncentracija žveplovega dioksida
je namreč prejšnji dan (četrtek) v pov-
prečju dosegla 460 mikrogramov, do-
poldanski enourni maksimum pa je bil
712 mikrogramov, kar je po odloku
o varstvu zraka zadosten razlog za
uvedbo alarma druge stopnje. Ob
njem je treba uvesti ukrepe, ki naj bi
prispevali k zmanjšanju onesnaženo-
sti. Prav pri ukrepih in njihovem izva-
janju pa se je zapletlo, tako da so bili
učinki ravno nasprotni, kot pa so načr-
tovali tisti, ki so pisah občinski odlok.
Alarm druge stopnje pomeni 30-od-
stotno zmanjšanje proizvodnje pri naj-
večjih industrijskih onesnaževalcih,
30-odstotno zmanjšanje uporabe goriv
v vseh kurilnicah in omejitve prometa
v mestnem jedru, vse to pa naj bi nad-
zirali inšpektorji. Na prvi pogled eno-
stavne zahteve, ki naj bi bile v poseb-
nem načrtu natančneje razdelane sku-
paj z nosilci posameznih aktivnosti.
V petek pa se je izkazalo, da mora biti
nekaj narobe že s samimi načrti, še
bolj pa z izvedbo. Sanitarni inšpektor
v občini je na primer ob uvedbi alarma
izjavil, da gre za prvi primer ukrepov
druge stopnje v občini in da mu bo
zato šele po sestanku na občini jasno,
kaj naj bi ukrenil. Njegova nenavadna
izjava je bolj razumljiva, če vemo, da
največji celjski onesnaževalci niso
v njegovi pristojnosti in da lahko le
telefonira v Ljubljano in republiški in-
špekciji pojasni dogajanje v Celju. Kje
so potem šele njihovi ukrepi, če naj bi
izvajanje spremljaU naknadno, na os-
novi zapisnikov iz proizvodnje?
Nič manj tragikomična ni bila situ-
acija s prometno zaporo v mestu. Pri-
stojni so jo izvedli tako, kot predvide-
va načrt in s tem ustvariU prometni
kaos. Ker ulice niso bile več normalno
prevozne, so se začele nabirati kolone
vozil in učinek zapore je bil povsem
obraten, kot pa so načrtovalci želeli. In
ko so ra;yarieni vozniki končno prispe-
li domov, so lahko v svojih stanova-
njih v blokih ugotovili, da so njihovi
radiatorji prav tako topli kot pred dne-
vi. Torej se je izjalovil tudi ukrep
o manjšem ogrevanju.
Na srečo so v vsej tej zmešnjavi kon-
centracije žveplovega dioksida padle
in ni bil potreben alarm tretje stopnje.
Kdo ve, kaj bi se šele takrat dogajalo?
Zato si Celjani v prihodnje želimo čim
manj tovrstnih nepotrebnih stresov, ki
smo jih deležni že z vsakodnevnimi
opozorih, da naj dihamo čim manj glo-
boko. Še sreča, da si lahko oddahnemo
vs£o ob koncu tedna. Takrat namreč
tovrstnih zmešnjav ne more biti, saj ni
na občini nikogar, ki bi lahko podpisal
odredbo o alarmu, kaj šele, da bi lahko
določila izv^al.
T. CVIRN
TRAČI
niče ■
v Slovenskih Konjicah
ne potrebujejo obrambe
pred točo niti strelovo-
dov. Zadnje čase vse leti
na tajnika krajevne
skupnosti Marjana
Stramška.
Če še niste vedeli: dr.
Danica Homan je ženska.
Javno is^avlja, da ji je do-
volj tega, da vsi pričaku-
jejo, da se bo obnašala
kot moški, pa čeprav je
poslanka v moški šovini-
stični celjski občinski
skupščini.
Vršilec dolžnosti di-
rektorja v celjski bolniš-
nici dr. Jože Arzenšek je
pred težko nalogo. Po na-
logu odbora za izvedbo
četrtega samoprispevka
v celjski občini se bo mo-
ral dogovoriti s predstoj-
nikom dermatologije,
dr. Jožetom Arzenškom,
kaj bo s prostori, ki jih
zanjo urejajo občani Ce-
lja . s samoprispevkom.
Vanje se namreč hočejo
vseliti kirurgi. Spor mo-
ra rešiti direktor. Se bo
uspel pogovoriti sam
s seboj?
Loški zdravnik in drugi
podpredsednik Neodvis-
nih sindikatov Slovenije
dr. Božo Pahljina obtožu-
je konjiško gospodarstvo
»sindroma Causescu«.
(oče in sin v Uniorju, brat
in sestra v Zdravstvenem
domu na vodilnih položa-
jih). Če to drži - kako, da
lahko doktor o tem javno
govori? Razen če seveda
ni v sorodu s kom od
omenjenih.
»Z nenadno oživitvijo
radosti do življenja med
Slovenci se je prav goto-
vo shodil čudež,* je deja-
la predsednica Konfe-
rence Svetovnega slo-
venskega kongresa za
Slovenijo Spomenka
Hribar. Zdaj je potrebno
le še ugotoviti, kateri je
bil tisti dan ali celo tista
ura, ki je vse Slovence
preblisnila z nenadno
oživitvijo radosti do živ-
ljenja in že bomo more-
biti imeli razlog za naci-
onalni praznik. Sodeč po
stiskah, ki nas pestijo, je
verjetno šlo za kratek
preblisk.
Izjava tedna celjskega
župana Antona Rojca:
»Slovenski narod je vita-
len, to je dokazoval v vsej
svoji zgodovini. In danes
se celo nekateri Italijs^i
pritožujejo, da jih Sloven-
ci ekonomsko nadgraju-
jemo.«
Novi tednik ga je v so.
boto lomil na vidnem
mestu v motelu Lom, ket
ga je »polomil«. Članek
z naslovom v Lontu
»vlom« v Pivovarno La.
ško je predvojne delni,
carje tako »očaral«, d«
so ga dali povečati,
prilepili na vhodna vra.
ta motela Lom, v jedilni,
co in prostor, kamor st
zlivajo vozniki, ki potu-
jejo proti morju in Itall
ji. Besedico »vlom« pa so
še rdeče podčrtali.
Zadnjega februarskega
dne se bodo sestali po-
slanci žalskega parlamen.
ta. Končno, po dobrih
dveh mesecih. Ali to po.
meni, da so poslanci ie
pozabili na novoletne po.
račune funkcionarjev?
Zdaj vemo, zakaj so
velenjski Zeleni večkrat
neučinkoviti. Zasedajt
namreč v stanovanju Pe-
tra Rezmana, ki je takt
majhno, da, ko vsak iz.
med zelenih pokadi pa
dve cigareti, prekinejo
sestanek zaradi zadim-
Ijenosti prostorov.
V odloku o komunalni
ureditvi in zunanjem vi-
dezu naselij v občini La.
ško je med drugim zapi-
sano, da bo kaznovan
z denarno kaznijo 500 di-
narjev »kdor piše in čei-
ka po zidovih in ograjah*.
Naš pripis: za grafit tedm
v občini Laško podeli
uredništvo Novega tedni-
ka posebno nagrado.
Predsednik ožjega od-
bora za sanacijo poplav^
na Ljubnem Štefan Mat-
jaž ve, kako je treba
obračati denar. Kadar m
najbolj popljuvani »Lju-
benc«, je namreč v službi
v banki v Mozirju.
Večji devizni »pozi\
vec« s Celjskega sporoči
uvoznikom, naj ne nase-
dajo tistim celjskim, žal-
skim in šmarskim podjet-
jem, ki ponujajo 40 in vei
odstotno »šticungo«. In-
formacije o boljši ponud-
bi sledijo.
ŠRGeC - Šolski radit
Gimnazije Celje, nika-
kor ni zadovoljen s svo-
jim »oddvajalnim« ča-
som. Od zgoraj je na-
mreč priletelo povelja
tako da imajo sedaj nt
voljo celih 15 minut, di
pokomentirajo dogaja-
nje celega tedna. Po na-
čelu, »pa naj imajo več*,
so jim oddajo podaljšali
na ultra kratkih 17 mi;
nut. Komentar gimnazij-
skih radijcev: »Kdor st
zadnji smeje, ima dolge
lajtngo...«
... . ..■......................^1
Rezultati meritev odvisni od naročnika?
Zeleno popolHne v Pesju - Boj za Izpolnitev ekoloških obljub
Velenjski Zeleni so v so-
boto pripravili zeleno po-
poldne v Pesju pri Velenju.
Namen tega popoldneva je
bil, da bi krajani Pesja opo-
zorili na ekološke proble-
me, ki jih najbolj pestijo,
Zeleni Velenja pa naj bi jim
pri razreševanju ekološke
problematike pomagali po
svojih močeh.
V Vc\ namen so na zelenem
popoldnev i sprejeli izjavo,
v kateri so se velenjski Zele-
ni obvezali, da bodo v občin-
ski skupščini pripravili in
zahtevali sprejem odloka, ki
bo onesnaževalcem zapove-
dal stalne meritve onesnaže-
nja in kaznoval vse kršitelje.
Zahtevali bodo tudi, da se
dosledno izpolnijo vsi pogo-
ji, ki so jih postavili krajani
Pesja ob izdaji soglasja za iz-
gradnjo klasirnice Rudnika
Ugnita Velenje. Deponiji pe-
pela in premoga se morata
sanirati na takšen način, da
ne bosta več ogrožaU zdravja
prebivalcev Pesja in šaleške
doline nasploh. V Pesju n^
bi uvedli moderno zbiranje
gospodinjskih odpadkov.
Zeleni Velenja pa bodo v ob-
činski skupščini zahtevali
konceptualno spreminjanje
prostorskih planskih doku-
mentov, od separatne do ce-
lovite obravnave območij.
Zeleni Velenja v tej skupni
izjavi obljubljeno, da bodo za
dosego teh ciljev uporabili
vse nenasilne, v demokratič-
nih družbah znane izvenpar-
lamentarne oblike boja.
Prebivalci kri^evne skup-
nosti Pesje so na zelenem
popoldnevu opozorili na nsg-
bolj pereče ekološke proble-
me in zahteve, ki na občinski
ravni niso bile izpolnjene.
Najbolj jih motijo prah, pe-
pel, hrup in razpoke na stav-
bah. Opozarjali so tudi na
meritve in študije, katerih
rezultati so večkrat odvisni
od naročnika in plačnika do-
končnih merjenj. Večkrat je
bilo slišati tudi mnenje, da
uradni podatki o onesnaže-
nosti zraka v Zavodnjah niso
realni.
Predstavnik Zelenih Vele-
rya in podpredsednik repu-
bliške skupščine Vane Goš-
nik je na zelenem popoldne-
vu pojasnil, da lahko prebi-
valci Šaleške doline v letu
1993 pričakujejo manjše
onesnaževanje. Kljub temu
pa so se velenjski Zeleni za-
vezali, da bodo krajanom
Pesja pomagali pri zahtevah
za manjši prispevek za
stavbna zemljišča zaradi
onesnaženega okolja. Skupš-
čina občine Velenje naj bi
v prihodnje financirala razi-
skavo vzrokov za poškodbo
stavb in objektov v Pesju,
Zeleni Velenja pa so priprav-
ljeni pomagati krajanom pri
kolektivni tožbi in zahtevah
po odškodnini, če se bo izka-
zalo, da je krivec za razpoke
velenjski rudnik.
URŠKA KOLENC
Ekološke težave IVIozirlanov
Ustanovili frankcijo zelenih pri mozirski SDP
Prejšnji teden so v mozir-
ski občini ustanovili frakcijo
zelenih pri Stranki demokra-
tične prenove. Na področju
Zgornje Savinjske doline se
bo ta frakcija ukvarjala z^no-
vim zakonom o gozdovih^ so-
delovali bodo pri rešitvah za
odpravljanje posledic popla-
ve, pri pripravi odloka o var-
stvu zraka, ki ga v mozirski
občini zaenkrat še ni, ter pri
razreševanju drugih kon-
kretnih težav. Podprli pa bo-
do tudi vsa prizadevanja za
sanacijo zraka in okolja v šir-
šem slovenskem prostoru.
Mozirska občina nima
stranke  Zelenih,  zato  bo
frakcija zelenih lahko uspeš-
no zapolnila prazni prostor,
so ugotavljali člani SDP na
ustanovitvenem sestanku.
V mozirski SDP so se za
frakcijo zelenih odločili na
podlagi anket, ki so jih po-
slali svojim članom. V teh
anketah so člani SDP nava-
jali, da bi si za interesno po-
dročje nsur^e izbrali ekolo-
gijo in z njo povezano pro-
blematiko. K frakciji zelenih
lahko pristopijo tudi tisti, ki
niso člani SDP. Pri svojem
delovanju se bo frakcija
usmerila na posamezna po-
dročja, ki so najbolj pereča
v mozirski občini, zato so na
ustanovitvenem sestanku iz-
volili petčlanski odbor, ki bo
pripravil spisek neg bolj aktu-
alnih ukrepov v mozirski ob-
čini.
Na ustanovitvenem se-
stanku frakcije zelenih pri
mozirski SDP so precej be-
sed namenili novemu zako-
nu o gozdovih, za katerega
menijo, da bo slabši kot za-
kon, ki je trenutno v veljavi.
Sestanka so se udeležili tudi
predstavniki repubhškega
vodstva frakcije zelenih pri
SDP, ki so poudarili, da je
hkrati z gospodarsko sanaci-
jo Slovenije potrebna tudi
ekološka sanacija.
URŠKA KOLENC
Zrak v Celju
Zaradi močne onesnaženo-
sti zraka v Celju je ZSMH
izvršnemu svetu predlagal
uvedbo alarmov in sicer
v petek, 8. 2.-alarm 1. stop-
nje, v petek, 15. 2.-alarm 2.
stopnje, v soboto, 16. 2.-
alarm 3. stopnje, v nedeljo,
17. 2.-alarm 1. stopnje in
v ponedeljek, 18. 2-alarm 1.
stopnje. Vsi predlagani alar-
mi, razen alarma 3. stopnje
v soboto, 16. 2., so bili javno
objavljeni.
Pogoji za uvedbo jilarmov
so bili izpolnjeni tudi v sobo-
to, 9. 2. in v nedeljo, 10. 2.
Vzrok, da alarmi niso bili
uvedeni, je v tem, da sistem
stalne pripravljenosti na do-
mu izven rednega delovnega
časa ne zadošča za zanesljivo
spremljanje onesnaženosti
zraka. Zato ZSMH Celje po-
novno predlaga uvedbo de-
žurne službe.
Trenutno je to edini zanesljivi način narkoze pri D*
JI
DOGODKr
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 7
Minister Capuder pa nič
Sinoči so se v dvorani ki-
na Union v Celju pričeli
pnevi slovenskega fllma,
s premiero Cigličevega fil-
naa Ječarji. Na govorniški
oder (brez škode) ni bilo mi-
nistra Capudra, zato so bili
filmski delavci zadovoljni,
filmski festival pa neoma-
deževan. Do sobote se bodo
štirje filmi, ki bodo na spo-
redu v kinu Union, potego-
vali za nagrado Metod Ba-
djura, ki jo podeljuje žirija
Društva slovenskih film-
skih delavcev, občinstvo bo
najboljšemu filmu prisodi-
lo Celjskega viteza, poseb-
na žirija, ki ji predseduje
dramski igralec Borut Alu-
jevič, pa bo najboljšemu
igralcu, igralki in debitantu
leta, podelila nagrado za
igralske dosežke.
Ker smo premierni spored
v Novem tedniku že podrob-
neje predstavili, si danes
oglejmo še spremljevalnega.
V Malem Unionu se bodo za
nagrade potegovali sloven-
ski kratki filmi. Včeraj so že
predvajali štiri, danes pa bo
na sporedu šest filmov štu-
dentov AGRFTV. Izven kon-
kurence bodo jutri, v petek,
zavrteli še retrospektivo sed-
mih filmov Dušana Povha.
Vstop v dvorano Malega
Uniona je vse festivalske dni
prost.
Otroci in mladina bodo na
svoj račun prišli v kinu Me-
tropol vsak dan ob 16. uri.
Včeraj so si že lahko ogledali
Majo in vesoljčka, danes pa
bo na sporedu film Franceta
Kosmača Ti loviš. Film
otroke spomni na počitnice
ob morju, da postane razbur-
ljivo, pa poskrbi kriminalec,
ki se pritihotapi v mesto.
V petek bo na sporedu Po-
letje v školjki Tuga Štigli-
ca, ki ga mladim ljubiteljem
filma ni potrebno posebej
predstavljati. V soboto, zad-
nji dan filmskega festivala, si
bodo najmlajši lahko ogleda-
h še Kekca, iz leta 1951, v ka-
terem igra navihanega in po-
gumnega fantiča Matija Bar-
le. Prvi Kekec še danes velja
za pojem kvalitetnega mla-
dinskega filma, zato je vre-
den ogleda.
V spremljevalni spored
Dnevov slovenskega filma
sodi tudi ciklus štirih filmov,
ki so jih organizatorji pove-
zaU v skupen naslov Bili so
sporni. Na sporedu so ob 18.
in 20. uri v kinu Metropol,
prvi festivalski dan pa je že
bil na ogled film Razseljena
oseba. Danes bo na sporedu
Christophoros v režiji An-
dreja Mlakarja. V glavnih
vlogah se predstavita Milena
Zupančič in Radko Polič,
gre pa za film, ki je v luči
današnjih prizadevanj po na-
cionalni spravi še posebej
aktualen, čeprav je nastal
v Vibini filmski proizvodnji
leta 1985. V središču filmske-
ga dogajanja sta partizan
Ivan in belogardist Martin,
ki se ob koncu vojne na smrt
sovražita, vendar sta po njej
prisiljena živeti v isti vasi,
končno pa ostaneta celo edi-
na prebivalca te vasi.
Jutri, v petek, bo na ogled
Rdeče klasje Zivojina Pa-
vloviča. Film se ponaša
z zvenečimi igralskimi ime-
ni, pd Majde Potokar, Rade-
ta Šerbedžije, pa do Arnolda
Tovornika. Zgodba posega
v obdobje tik po drugi sve-
tovni vojni, v čas kolektivi-
zacije. Film shka pretresljivo
podobo določenega zgodo-
vinskega trenutka v Sloveni-
ji, natančneje v Pomurju.
Medtem ko bo Dneve slo-
venskega filma v kinu Union
zaključil film Jureta Perva-
nje Do konca in naprej, jih
bo v Metropolu sklenil film
Živojina Pavloviča Na svi-
denje v naslednji vojni. Gre
za meditacijo bivših vojakov
o vojni, ki jih obremenjuje še
na počitnicah več let po nje-
nem zaključku.
NATAŠA GERKEŠ
Konusovo novo oblačilo ]
Delavski svet konjiškega Konusa je prejšnji teden j
sprejel odločitev o bodoči organiziranosti v 8 družb
z omejeno odgovornostjo in Konusom kot krovno
firmo. Pričakujejo, da bo sodišče novo organizira-
nost registriralo do 1. aprila.
Sama sprememba organiziranosti seveda ne rešuje
težav, s katerimi se Konus srečuje. Njegove velike
proizvodne zmogljivosti so bile namenjene pretežno
jugoslovanskemu trgu, ob njegovi izgubi pa to le
postopoma nadomaščajo z izvozom. To je glavni raz-
log, daje bilo januarja na čakanju 165 delavcev in da so
prejšnji teden evidentirali 318 viškov delavcev. Viški
bodo dobili imena prihodnji teden, kar pa ne pomeni
odpustov, ampak ponovno čakanje na delo. Število
zaposlenih bodo zmanjševali postopno, v glavnem po
naravni poti z upokojitvami, dokupi let in podobno.
MBP
Veliki jugoslovanski krojač
Kaj pa bojkot
gledalcev?
Ultimat slovenskih filmskih delavcev, češ da bodo
bojkotirali prve Dneve slovenskega filma, če se jih bo
udeležil predsednik republiškega sekretariata za kul-
turo dr. Andrej Capuder, je bil po pogovorih med orga-
nizatorji, torej NT-RC, in Društvom slovenskih film-
skih delavcev nekoliko omiljen.
Filmarji so še vedno vztrajali, da bodo demonstra-
tivno zapustili slavnostno otvoritev, če bo govoril kul-
turni minister. Popustili pa so v tem, da se lahko
dr. Andrej Capuder udeleži tako slavnostne otvoritve
kot tudi strokovnega posvetovanja Slovenski film
zdaj. Zato je organizator sklenil, da se bo osrednja
slovenska filmska prireditev začela brez slavnostnega
govora. Filmski delavci so dejali, da je sodu izbila dno
Prešernova proslava v Cankarjevem domu - do tistega
dne še niso imeh zadržkov zastran slavnostnega govor-
nika v Celju. Po proslavi v čast kulturnega praznika pa
so se zbaU vsebine ministrovega nastopa pred začet-
kom slovenskega filmskega praznika.
Na republiškem sekretariatu za kulturo so povedali,
da se minister že nekaj časa ne počuti dobro, da je
bolan in da je malo možnosti za njegov prihod v Celje.
Vendar pa bo delavec repubhškega sekretariata za
kulturo Zoran Pistotnik, ki skrbi za film, zagotovo
nastopil na simpoziju Slovenski film zdaj in javnost
seznanil s stahšči oblasti o razvoju slovenske kinema-
tografije.
Ne v zagovor spornega ministra, pač pa v zagovor
kulture in kulture dialoga - z ultimati v rokavu se je
težko pogovarjati. Kaj bodo slovenski filmski ustvar-
jalci naredih, če bodo njihove filme začeli bojkotirati
- gledalci?
J. V.
Razširitev zdravilišča še v povojih
Vodstvo laškega zdravilišča stoli ob strani - Kaj pa Rimske Toplice?
V Laškem že precej dolgo
načrtujejo razširiti zdravi-
liški kompleks. Ureditveni
načrt, ki ga je izdelal celjski
Razvojni center, so že spre-
jeli, v ponedeljek, na seji la-
škega izvršnega sveta, pa so
se o tem podrobneje pogo-
varjali in izrazili tudi nekaj
pomislekov.
Ureditveni načrt je zelo ši-
rokopotezen, s£u zajema iz-
gradnjo prodajnega centra,
bencinskega servisa, novega
mostu preko Savinje z do-
voznimi cestami, ureditev
športno-rekreacijskih povr-
šin s pripadajočim objek-
tom,      izgradnjo      hotela
s spremljajočimi ureditvami-
centra za krepitev zdravja,
izvedbo brvi, parkovne ure-
ditve in rekonstrukcijo ma-
gistralne ceste, v okviru na-
črta pa je tudi ureditev Sa-
vinje.
Na izvršnem svetu je bilo
slišati pripombe, da bodo te-
žave nastale z lastniki zem-
ljišč na območju, kjer je
predvidena razširitev zdravi-
liškega kompleksa, saj pose-
gajo te zazidave na prvo ob-
močje kmetijskih zemljišč.
Miloš Veršec, laški župan, je
poudaril,' da bi bilo treba ne-
mudoma ustanoviti konzor-
cij, ki bi pričel zbirati dencir
ali delnice za ta obširen pro-
jekt. Prav tako so člani izvrš-
nega sveta menih, da bi z de-
h bilo potrebno pričeti čim
prej.
Predsednik izvršnega sve-
ta Roman Matek je poudaril,
da bo posebej pozorno treba
proučiti urejanje voda, pri
projektu samem pa se bo
moralo aktivneje vključiti
k sodelovanju tudi vodstvo
laškega ZdraviUšča, za kate-
rega so imeli člani izvršnega
sveta občutek, da stoji ob
strani. Po sprejemu uredi-
tvenega načrta se bo laški iz-
vršni svet neposredno vklju-
čil v razgovore z investitorji
ter si prizadeval za ustanovi-
tev delniške družbe, ki bi iz-
gradnjo zdravihškega kom-
pleksa neposredno vodila, je
dejal Matek. Sandi Sabolč-
ki, član izvršnega sveta, pa je
sprožil pobudo, da bi zdravi-
liški turizem aktivneje razvi-
jali v Rimskih Toplicah, kjer
ne bi bilo potrebno tohko
predhodnih priprav. Roman
Matek in Miloš Veršec sta se
obvezala, da bosta navezala
stike s slovenskim vojaškim
vrhom, da bi se dogovorih,
kolikšne so možnosti, da vo-
jaško zdravihšče v Rimskih
Toplicah preide v roke civil-
nih oblasti.
NATAŠA GERKEŠ
FIlma ni mogoče podrediti trgu
Slovenska kulturna politika (še) ne ve, kal nal počne s filmom
Začetek likvidacije delovne organiza-
cije Viba film kot nekakšnega garanta
redne filmske proizvodnje v Sloveniji
bo zagotovo dajal ton marsikateri raz-
pravi na prvem festivalu Dnevi sloven-
skega filma, ki bo naslednji teden
v Celju.
Med spremnimi prireditvami celjskega
in slovenskega filmskega praznika bosta
dve, ki bosta zbrali večje število filmskih
in kulturnih delavcev: strokovno sreča-
nje Slovenski film zdaj in pogovori po
vseh štirih premiernih filmih (Umetni
raj, Ječaiji, Decembrski dež in Do konca
in naprej). Tematski strokovni zbor - Slo-
venski film zdaj - ne bo mogel mimo
likvidacije Vibe, pa čeprav je nedvomno
res, da se s pokopom producentske de-
lovne organizacije ne more končati tudi
življenje slovenskega filma. Ideje o tem,
da Viba z notranjo organizacijo in s celot-
nim poslovanjem zamuja z reorganizaci-
jo ter da potrebuje radikalne spremem-
be, so žive še iz časov Bojana Stiha. Naj-
več kritik je bilo deležno pretirano števi-
lo zaposlenih.
Čeprav je za likvidacijo Vibe precej
vzrokov, pa zadnji meseci kažejo, da slo-
venska kulturna politika ne ve ali pa še
ne ve, kaj sploh hoče s kinematografijo in
s filmsko proizvodnjo. Majhna nacional-
na kinematografija, kot je slovenska, se-
veda potrebuje državno subvencijo. Fil-
ma se ne da v celoti odrediti trgu in ga
obravnavati le kot kulturno industirjo.
To pa pomeni, da bo nov model nacional-
ne filmske pohtike upošteval na eni stra-
ni interese države, na drugi strani pa za-
konitosti tržne ekonomije in vloge trga
v kulturi. Ali bo slovenski film brez
osrednje proizvodne ustanove in bo pre-
puščen majhnim producentskim skupi-
nam? Ali bo kulturna institucija za film
predvsem skrbela za ustrezne tehnične
in druge pogoje za proizvodnjo, država
pa bo financirala scenarije in ustvarjal-
ce? Ali se bo rekonstrukcija filmske pro-
izvodnje zgledovala po znanih organiza-
cijskih modelih kulturno razvitih držav?
Vprašanj Je vsak dan več. Kajti
obljube, da bo kljub institucionalni krizi
omogočena normalna filmska proizvod-
nja, niso bile v celoti izpolnjene. Strokov-
no srečeinje Slovenski film zdaj bo zato
izziv tako republiški kulturni oblasti kot
filmskim ustvarjalcem.
Uvodne besede na strokovnem sreča-
nju so obljubili režiserji Matjaž Klopčič,
Filip Robar-Dorin, Milan Ljubic, Jure
Pervanje in drugi, pa tudi več kulturnih
delavcev, vključno s predstavniki repu-
bliškega sekretariata za kulturo. Simpo-
zij Slovenski filma zdaj bo v četrtek, 2L
februarja v hotelu Evropa v Celju.
Tudi popremierni pogovori s filmskimi
ustvarjalci bodo razgrinjali estetske
vrednosti posameznih filmov, obenem
pa bodo razčlenjali razmere, v katerih je
potekala lanska filmska proizvodnja. Ali
ni izjemna nenavadnost, da režiser odku-
pi svoj film, kot je to storil Jure Pervanje
s svojim filmom Do konca in naprej? Ali
ni to velik detajl, ki nazorno odkriva sta-
nje v domači kinematografiji, pa tudi po-
ložaj filmskih delavcev? Pogovori po
premierah bodo letos nekoliko drugačni,
kot so bili na Tednu domačega filma.
Čeprav bodo namenjeni tudi ljubiteljske-
mu premišljanju o filmu, pa naj bi bili
predvsem strokovno vrednotenje film-
ske govorice. Pogovore po premiereih bo
vodil Drago Medved, novinar kulturne
redakcije Dela.
Prvi Dnevi slovenskega filma pa ne bo-
do brez spomina na dolga leta Tedna do-
mačega filma. V obeh kinodvoranah bo-
do lepaki in fotografije spomirijali na do-
godke iz minulih let Tedna domačega
filma v Celju. Ta mini razstava je pogled
v kroniko osredrye slovenske filmske
manifestacije, ki jo je vsako leto doslej
bogatil tudi pregled najboljšega iz jugo-
slovcinske filmske proizvodnje. Prvi dne-
vi Slovenskega filma pa bodo letos izrazi-
to nacionalni filmski festival.
J. V.
8. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
KULTURA
Hvalnica praznemu prostoru
Ob razstavi likovnih tlel Jožefa Muhoviča v Likovnem salonu
Slovenski likovni prostor nikakor
ni zaprta soba dogajanj, ampak vanj
pronicajo zunanji impulzi, informa-
cije širšega evropskega likovnega gi-
banja, ki ga zaznavamo v vsej njego-
vi ohlapnosti in heterogenosti »iz-
mov«. Vendar Jožef Muhovič, avtor
razstave, sodi med ustvarjalce, ki se
ne podrejajo novim trendom, temveč
gradi na izročilu evropskega moder-
nizma.
Njegovo ustvarjalno delo je razpeto
med slikarstvo, grafiko in kiparstvo,
pedagoško delo, ki ga udejanja na
Akademiji za likovno umetnost
v Ljubljani kot predavatelj likovne te-
orije, ter znanstveno raziskovalno delo
na področju likovne teorije, filozofije
in estetike. S tem je nedvomno pove-
zano tudi njegovo likovno izražanje,
proces nastajanja slikovnega polja,
v katerem ne živi samo čutnonazorna
in prostorsko materialna plat (kot pra-
vi avtor sam), temveč tudi ideja, ki
sliki vdahne dušo.
Prostor in oblika sta neločljiva dela
njegovega umetniškega sveta, sta sin-
teza in ravnovesje v organiziranem si-
stemu, v tektoničnih zakonitostih in
skladnostih tako kot človek v vesolju.
Jožef Muhič se odziva na oblikovne
medodnose, ki ustvarjajo svojstven
red v prostoru. Ta pa ni konstanten,
temveč izhaja iz problema obUkovne
prvine in njene umestitve v mreže pro-
storskih rcizstrov in paraleUzmov. Iz-
bor posameznih oblikovnih prvin je
odvisen od želje avtorjevega sporočila,
njegove intuicije in čutne prisotnosti
ob stvaritvi posameznega umetniške-
ga dela.
Nosilno vlogo ima ideja, ki določa
oblikovno prkvino, estetične norme in
skladnost prostorskih relacij. Hkrati je
ideja izhodiščna točka s pomočjo kate-
re išče skrite pomene nadaljnje likov-
ne formulacije, je rojstvo, ki doživlja
usodo življenja od situacij in emocij
v dotiku s prostorom. Je hkrati točka,
začetek gibanja, s katero odkrivamo
primarno vizualno obzoije, ki na prvi
pogled ni vidno, vendar ko vstopamo
svobodnih misli vanj, odkrivamo nje-
gove bistvene notranje strukture.
Jožef Muhovič nam razkriva skriv-
nosti sveta. Njegove teme so povezane
s poetično in hkrati čutno sliko sveta,
z logosom predstave predmetov in po-
javov v okolju bivanja. Z barvo gradi
večplastno sliko, razvrščajo v pregled-
no prostornost, vendar v procesu mi-
selne artikulacije ne vpliva na duhov-
no ekspanzivnost slikovnega polja.
Kajti nosilec slike ni barva, temveč
oblikovna določila, ki znotraj projek-
tivnega prostora udejanjajo umetniko-
vo sporočilo.
Ob razpravi »Hvalnica praznemu
prostoru« je bilo v torek še avtorjevo
predavanje »O oblikah in luknjah med
njimi« ali »O organizaciji in pomenih
likovnih prostorov«, v okviru katerega
je avtor predstavil prostor kot eksi-
stenčni pogoj materialnih oblik, poja-
vov in doživljajev.
ALENKA DOMJAN
ZAPISOVANJA
Plastični Kristus
Glede na to, da je že
skor^ 14 dni od tega, ko
smo proslavljali Prešerna
in glede na to, da je »pri-
mer Živadinov« že doma-
la out, nezanimiv, bi se to-
krat osredotočil na »film-
ske stvari«. Pravzparav
na en sam film. Plastični
Kristus beograjskega re-
žiserja Lazarja Stojanovi-
ča, na film, ki so ga pred
približno desetimi dnevi
vrteli v zagrebškem OKC-
ju (Omladinski kulturni
centar). Torej smo se vsi
tisti, ki filma še nismo vi-
deli oziroma vsi tisti, ki
smo bili v začetku sedem-
desetih še premladi za ka-
kršnokoli participacijo
filmske zgodovine, od-
pravili v Zagreb. Plus vsi
tisti, seveda, ki so film že
imeli možnost videti, pa
so to hoteli storiti še en-
krat. In kot se za mesto
spodobi, posebej če je to
še Zagreb, hrvatska pre-
stolnica, mimogrede,
kakšne večje evforije ni
bilo, ali še boljše, kar za-
deva pričujoči film je
sploh ni bilo. Vsekakor
dober znak, da sije mesto
od vseh »demokratičnih
sprememb« končno opo-
moglo.
Skratka, Plastični Kri-
stus, ki je nastal leta 1971,
bil leto dni na rednem
sporedu, menda je bil tu-
di v Celju, za kar sicer ne
bi dal roke v ogenj, leta
1972 obtožen in eno leto
kasneje obsojen po 133.
členu, kajpada. Nato nam
je vse bolj ali manj jasno:
bunker. Režiserja Lazarja
Stojanoviča pa v zapor.
Razlika med režiserjem
in filmom je zgolj v tem,
da je prvi prišel na »svo-
bodo« že leta 1976, med-
tem ko film petnajst let za
njim, torej letos, koncem
januarja. Jasno pa sta
oba, tako režiser kot nje-
gov film, že ob prepovedi
zaslovela. Povsem navad-
na zgodba, skratka. Stoja-
novič se je s tem filmom
postavil ob bok oziroma
se pridružil bolj znanima
Makavejevu in Žilniku;
tako na zunanji kot tudi
na notranji ravni. Esteti-
ka njihovih filmov je
identična ali če pustimo
ob strani Žilnika, Stoja-
Piše Tadej Čater
novic se v marsičem opi-
ra na estetiko Dušana Ma-
kavejeva: kombiniranje
dokumentarnega film-
skega materiala (naci mo-
del športa, arhivski mate-
riali iz ustaških in četni-
ških »dogodivščin«, par-
tizanstvo, arhivski pos-
netki iz obdobja prve pet-
letke, amaterski porno-
grafski posnetki) z visoko
estetiziranim igranim fil-
mom. S to pripombo, da
je Stojanovič precej bolj
intelektualističen, pa če-
prav njegov junak - anti-
junak tega ne potrjuje.
Tomislav Gotovac kot ko-
smat in neurejen, vampa-
sti in plešasti, moški sred-
njih let je tipična figura
»novega jugoslovanskega
filma«, ki seje vssu takrat,
uspešno prebijal v Evro-
po. Pa ne, da seje le pre-
bijal, Makavejev je s po-
močjo Stojanoviča fron-
talno napadel Hollywood.
Roko na srce, prišel je le
do New Yorka, kije dobe-
sedno ljubil vsako, če-
prav jugoslovansko,
evropsko duhovno pro-
dukcijo. Najbrž jo še se-
daj, pa le zato, da bi opo-
niral bogatejšemu bratu
Los Angelesu. Dominant-
no je vprašanje denarja,
seveda.
Zmotno je prepričanje
o kakršnikoli vrednosti
pričujočega filma danes.
Namreč, njegova vred-
nost je zgolj v historič-
nem, morda še v ideolo-
škem nikakor pa ne
v estetskem. Torej, film
Plastični Kristus je treba
gledati samo s socialnega
konteksta. In ker so se
eksperimenti, tako v tea-
tru kot v filmu, končali
sredi osemdesetih, potem
res ne vidim nobenega
razloga zakaj temu ne bi
bilo točno tako.
Celje bo spet pelo
Organizatorji Mlatlinskega festivala
zadovoljni z uiJeležbo
Od 30. maja do 6. junija
letos bo Celje spet v zname-
nju mlade pesmi. Tedaj se
bo namreč pričel 19. medna-
rodni mladinski pevski fe-
stival, ki ga pripravlja Za-
vod za kulturne prireditve
Celje.
Na mednarodnem sreča-
nju pojoče mladine se zbere-
jo pevci iz Jugoslavije in sve-
ta, da bi skupaj peli in se
primerjali, da bi se s pesmijo
spoznali in sporazumeli in
da bi med sabo ustvarili trd-
no vez in trajno prijateljstvo.
Letošnji festival bo posve-
čen 400-letnici smrti velike-
ga slovenskega in evropske-
ga skladatelja Jakoba Gal-
lusa.
Pevski zbori so morali svo-
jo udeležbo prijaviti do 15.
februarja. Organizatoiji so
zadovoljni. Kako ne bi bili,
saj je število prijav letos re-
kordno, zlasti za množični
koncert v Mestnem parku
v Celju. Priglasilo se je na-
mreč 54 zborov, ki bodo pre-
pevali pod taktirsko palico
dirigenta Edvarda Goršiča.
Kot smo izvedeli, vsi zbori za
skupni nastop že pridno va-
dijo.
Za nastop na Mladinskem
pevskem festivalu v Celju so
grišle prijave iz Bolgarije,
eške. Madžarske in Nemči-
je, sodelovali bodo tudi za-
mejci iz Trsta in Celovca. Iz
Slovenije se je za nastop pri-
javilo 11 zborov, iz Hrvaške
dva iz Bosne trije, en zbor bo
prišel iz Makedonije in eden
tudi iz Vojvodine. Kljub te-
mu, da je čas za prijavo že
mimo, organizatorji pravijo,
da se ne bodo togo držali
pravil in da bodo upoštevali
še tiste prijave, ki so bile pra-
vočasno oddane na pošti, bo-
disi v Jugoslaviji ali kje
drugje po svetu. Konec kon-
cev zamujajo s prijavami ce-
lo Celjani, ki so gostitelji po-
joče mladine.
Zavod za kulturne priredi-
tve Celje brez sponzorstva
festivala ne bo mogel pripra-
viti. Kot vse kaže, ima Slove-
nija, Celje pa še posebej, po-
sluh za pomoč pri izvedbi fe-
stivala. Predsednik festivala
bo dr. Matjaž Kmecl, zbore
pa bo ocenjevala mednarod-
na komisija. V njej bosta dva
tujca, dva Slovenca in en Ju-
goslovan. Predsedoval jim
bo profesor Edo Goršič.
Mladinski pevski festival
v Celju torej bo in mesto ob
Savinji bo spet gostitelj sre-
čanja mladih pevcev sveta.
MATEJA PODJED
S predstavo Opoj so se celjski gimnazijci predstavili v minu-
lih dneh predvsem dijakom, v prihodnjih tednih pa si jo bodo
lahko ogledali še Celjani. Lepake so gimnazijci nalepili na
vidno mesto, v glavni vlogi pa nastopa Miha Alujevič, na sliki.
Foto: EDO EINSPIELER
Uslužbenci ZKO
ignorirali
gimnazijce
Od osmega februarja do
minulega petka so bili na
celjski Gimnaziji Dnevi
gimnazije. Gre za sklop pri-
reditev, ki jih dijaki pri-
pravljajo ob kulturnem
prazniku sodijakom in kul-
turno zaspanemu mestu Ce-
lje. Če so se povabilu na
ogled številnih zanimivih
prireditev številčno odzvali
dijaki, profesorji, bivši pro-
fesorji in še kdo, pa se to ni
zdelo potrebno, kaj šele da
bi jih zanimalo, uslužben-
cem celjske zveze kulturnih
organizacij.
Vrh so Dnevi gimnazije
doživeli minuli petek s kul-
turnim maratonom, ko so se
dijaki po oddelčnih skupno-
stih predstavili bodisi
z dramskimi predstavami,
recitali, predstavitvami pes-
niških zbirk, dijakinje 3. f pa
so pripravile še ohcet, na ka-
tero so za obloženo mizo po-
vabile profesorje.
Veliko zanimanja je požela
tudi predstava Opoj Eksperi-
mentalnega gledališča F celj-
ske Gimnazije, ki bo v pri-
hodnjih tednih na ogled tudi
Celjanom. V prostorih celj-
ske Gimnazije, natančneje
v šolski knjižnici, jo bodo
uprizaijzdi vsak petek.
N.G.
Oboistica Tanja v svetovnem glasbenem orkestru
Učenka velenjske glasbene šole Tanja Pe-
trej (oboa) iz razreda prof. Stojana Dokuzova
je bila izbrana v svetovni orkester, imeno-
van Jeunesse Musicales World Orchestra, ki
bo sedeloval tudi na otvoritvi in zaključku
olimpijskih iger v Barceloni. V sicer 100-
članskem orkestru sta le dve oboi, zato je
izbor Tanje Petrej še toliko pomembnejši.
Tanja je od leta 1985 dalje stalna zmagovalka
slovenskih in jugoslovanskih tekmovanj
učencev in študentov glasbe. V orkester so jo
izbrali na podlagi posnetkov in dosedanjih
uspehov. Tu velja omeniti predvsem medna-
rodne koncerte glasbenih talentov v Trstu, Ce-
lovcu, Ljubljani, Velenju, na Ohridskem po-
letju ter njene posnetke na RTV.
Orkester glasbene mladine z vsega sveta bo
letos vodil finski dirigent Okku Kamu. Glas-
beniki se bodo prvič zbrali 14. julija letos v Ar-
viki na Švedskem, kjer bodo naštudirali zahte-
ven simfonični program (Sallinen, Mozart,
Beethoven, Mussorgski, Debussy, Alvin, Pen-
derecki). V prvi polovici avgusta bodo koncer-
tirali v Stockholmu, Kopenhagenu, Rostocku,
Varšavi, Vilniusu, Rigi, Tallinu in Tampereu.
Drugi del programa orkestra pa bo od 27.
decembra do 10. januarja prihodnje leto v Ber-
linu vodil belgijski dirigent Ronald Zollman.
Naštudirali bodo simfonična dela Prokofieva,
Tala, Bernsteina in Mahlerja ter koncertirali
v Berlinu in drugih mestih.
Izbor Tanje Petrej je tudi posebna medna-
rodna potrditev velenjske glasbene šole. Do-
slej sta bila v svetovni orkester izbrana le dva
Slovenca - Irena Grafenauer (flavta) in Darko
Gorenc (tolkala).
Usoda kulturnega
doma v Štorah
v celjski občini smo v pre-
teklosti skoraj v celoti zane-
marili vadbene prostore za
ljubiteljske kulturne dejav-
nosti. Leta po vojni smo zgra-
dili dva kulturna domova, ki
nista predstavljala nobenega
razkošja,, temveč sta omogo-
čala primerne pogoje za delo.
To sta bila domova v Štorah
in Trnovljah.
Štorski, dom Svobode je
zgradila Železarna in je pred-
stavljal v času izgradnje visoko
raven modernega kulturnega
doma v delavskem središču.
Kultura je s tem objektom veli-
ko pridobila, še več pa je pri-
dobil kraj. Dolga leta je zanj
skrbela Železarna. Vzdrževala
ga je, skrbela za red in splošno
urejenost dvorane. Društva, ki
so delala v tem domu, niso
imela gmotnih težav, zato pa
dobre pogoje delo.
Z zaostritvijo gospodarskih
in družbenih problemov pa so
nastale takšne težave, da je v.
d. direktor gospod Gorazd
Tratnik poslal ponudbo skupš-
čini občine Celje za upravlja-
nje kulturnega doma in zgodo-
vinskega gradiva o razvoju že-
lezcirstva na Celjskem območ-
ju. Tedaj je zapisal (citat): »Ker
strateško nimamo namena iz-
vajati, v sedanjem stanju pa tu-
di ne direktno financirati in
pokrivati stroškov družbenih
dejavnosti, ki jih že in bomo
plačevali davkoplačevalci,
vam ponujamo v upravljanje
objekt kulturnega doma in
zgodovinsko gradivo o razvoju
železjirstva na celjskem ob-
močju.«
Na pobudo Občinskega se-
kretciriata za družbene dejav-
nosti je o tem razpravljal izvr-
šilni odbor Zveze kulturnih or-
ganizacij Celje, kajti strokovno
mnenje tega organa je bistve-
nega pomena za predlog celj-
ski vladi. Odbor je vztrajal, da
kulturnemu domu v Štorah ne
bi spremenili namembnosti.
Svoje mnenje bodo posredova-
li sekretariatu za kuturo in
spodbudili razgovor z vod-
stvom Železarne o najmodrejši
rešitvi tega problema. ZKO
Celje sam tega prav gotovo ne
bo zmogel.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Ščurkove barve
Hotel Dobrna je kraj števi
nih kulturnih prireditev, pos(
bej pa se odlikuje po zanimivi
likovnih razstavah. Minuli p<
tek se je tamkaj s svojimi de
predstavil Božidar Ščurek, s<
delovali pa so vokalna skupin
Kompolčani in recitatoija Li
da Ščurek in Peter Simoniti.
Slikar, po izobrazbi elektr«
inženir iz Železarne Štore, je Ž
uveljavljen kulturni delavei
Pred leti je ustanovil likovna
sekcijo, udeležil se je številni!
slikarskih kolonij in razsta
- od Krope do Radovljice, Vo;
nika in Dobrne, kjer zdaj
novno razstavlja.
O njegovem slikarstvu je si
kar Goce Kalajdžijski zapisa
da je zares iskreno in da se j
predal zanosu samostojn
ustvarjalne poti. Ta priča o ti
lentu, ki ga ni več mogoče sn<
ti s palete barv in čopičev. B'
zidar Ščurek išče kot slikar n*
kaj novega in prav skozi to gfl
di svojo likovno občutij ivoS
ki je zato nenehno prisotna, >
svojo identiteto. Gledalec ni
de v njegovih delih slikarsl
nemir in avtentičnost, kar J>
trjuje slikaijevo gotovost v nj'
govo nadaljnje ustvarjanje.
M
NAŠI KRAJI iN LJUDJE
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 9
Ringa ringa raja -
ugani, iido nagaja?
celjski poslanci lajali na napačno drevo - Kaj bo z bolnišnico?
Na celjsko bolnišnico se je vsulo
z vseh strani. Sami zdravstveni de-
lavci množično razčiščujejo dolgolet-
ne krivice in »krivice«, časopisi so
veselo zagrabili kost, poslanci celj-
ske občinske skupščine in različni
bolnišnični klani pa skrbijo, da je
vedno kakšna sveža. Vse v stilu otro-
ške pesmice Ringa ringa raja... Se že
najde kdo, ki spet nagaja. Bilo bi
smešno in zabavno, če ples ne bi bil
na ramenih ljudi. Zadnje čase skoraj
ni bilo slišati besede o njihovih po-
trebah, o njihovih pričakovanjih,
o njim danih obljubah. Kdo bo koga
je postala vodilna misel in prava sre-
ča je, da večina zdravstvenih delav-
cev le ne sodeluje v igri, ampak nor-
malno opravlja svoje delo.
Poslansici streli v prazno
Na zadnjem zasedanju celjske ob-
činske skupščine so poslanci ob
obravnavi uresničevanja četrtega sa-
moprispevka v celjski občini množič-
no napadli vse po vrsti - tudi odbor,
čeprav niso ravno vedeli, katerega.
Terjali so na vrat in nos spreminjanje
programa samoprispevka, ki je bil
sprejet z referendumom, terjali so či-
ste račune, obračunavanje, zamrznitve
dejavnosti... Ko je odbor za izvedbo
četrtega samoprispevka, ki ga vodi
Edi Stepišnik, o tem spregovoril, je
obsodil način razprave, izrazil svojo
prizadetost in odločitev, da ne bo od-
stopil, saj je svoje delo opravljal pošte-
no in zanj odgovarja pred občani Celja.
Imenovala gaje občinska skupščina in
njegov mandat poteče skupaj s samo-
prispevkom. »Če bo skupščina izgla-
sovala, da moramo odstopiti, bo nosila
odgovornost za posledice,« je dejala
dr. Danica Homan. »Mene kar tako ne
bodo odstavili. Pošteno sem delala, ni-
kalcršnih provizij nismo dobili in pre-
več ur sem vložila v to,« je pribila So-
nja Ocvirk.
Zakaj Edi Stepišnik ni odstopil že
na seji občinske skupščine? »Razmi-
šljal sem o tem. V odboru pa smo
vzpostavili dobre delovne odnose in
ne bi bilo prav, da takšno odločitev
sprejmem sam. Odstop ničesar ne re-
šuje - le še bolj bi zapletel razmere
v bolnišnici. Ne čutim se odgovorne-
ga, bil pa sem prizadet. Rad bi, da
delo dokončamo, saj smo odgovorni
plačevalcem samoprispevka in ne
posameznim poslancem.«
Podpredsednik celjske občinske
skupščine dr. Aleš Demšar je osebno
obžaloval dognanja na skupščini in jih
označil kot lajanje na napačno drevo
- na tisto, kjer ni bilo mačke. Po njego-
vem sta vzroka nepoučenost in eno-
stranske informacije Ižgajočih. Samo
poročilo odbora je označil za korektno.
Vseeno so bile pripombe na skupščini
za odbor žaljive, saj razprava, ki n^ bi
bila demokratična, ni presegla ravni
zmerjanja. »Prepričan sem, da se bodo
razkrili vzroki za nezadovoljstvo in se
vam bomo lahko opravičili,« je potola-
žil po krivem razžaljene. Sami člani
tudi zahtevno aU konkretno kritiko aU
pa opravičilo.
Saj ne vedo, IfaJ hočejo!
Večina v bolnišnici je menda soglas-
na, da mora posodabljanje zajeti naj-
prej srce bolnišnice: transfuzijo, steri-
lizacijo, operacijske dvorane... Posa-
mezniki hočejo razmah ambulantnega
bloka in zaniks^o potrebo po računal-
niškem tomografu, zadnji večji nalož-
bi iz samoprispevka. Odbor za izvedbo
četrtega samoprispevka se v notranja
trenja ne spušča, ampak upošteva
zgolj sklepe in odločitve strokovne
medicinske komisije, ki daje smernice
za delo tako njihovemu odboru kot
tudi regijskemu odboru za moderniza-
cijo bolnišnice. Vse bi bilo v redu in
prav, če ta komisija ne bi spreminjala
svojih odločitev. To bi bilo sicer čisto
v redu, če bi bile spremembe odvisne
zgolj od novih spoznanj v medicini in
težnje po napredku. Očitno pa ni tako,
o čemer pričajo tudi dogE^anja ob tako
rekoč že urejenem novem dermatolo-
škem oddelku, zgrajenem z denarjem
celjskih občanov.
Sedanjo lokacijo v drugem nad-
stropju novogradnje je potrdila stro-
kovna medicinska komisija. V dobri
veri so z denarjem samoprispevka od-
delek uredili in vsa gradbena dela že
tudi plačali. Manjka le še nekaj opre-
me in vsehtev. Pa so se v bolnišnici
spomnili, da bo vse to nadstropje
v končni fazi namenjeno kirurgiji. Ker
im^o čez glavo začasnih rešitev in bi
radi, da ima bolnišnica rep in glavo,
kirurgi predlagajo, da se v te prostore
vseli oddelek za plastično kirurgijo.
Potem bi njihove sedanje prostore
urediU za dermatologijo. Ampak to še
sploh ne bi bilo konec preseljevanja
oddelka, ki se je že doslej menda n^-
večkrat seUl - dokončna lokacija bi
bila (zadnja novica) v prostorih seda-
nje lekarne.
Ob vztrajanju odbora za izvedbo če-
trtega samoprispevka, da so občanom
obljubili in tudi zgradih dermatološki
oddelek, je glavni Zdravstvenega cen-
tra Celje Alojz Žuntar dejal, da je bila
dana samo obljuba za razrešitev pro-
blema, ne pa za določeno lokacijo. Dr.
Demšar se z njim strinja, odbor pa ne.
Spoštoval je odlok, spoštoval mnenje
stroke, notranja nesoglasja pa se ga ne
tičejo. Z ureditvijo oddelka je zanje
stvar zaključena. Kaj bodo pa ljudje
rekU?
Užaljene primadone?
člani medicinske komisije pri Od-
boru za modernizacijo bolnišnice, ki
so istočasno tudi člani komisije za iz-
bor CT aparature, vključene v celjski
samoprispevek, dr. Zvone Lamovec,
dr. Vili Vengust in dr. Gorazd Voga,
so odstopili, glavna sestra bolnišnice
Duška Dre v pa zahteva mirovanje pri
sodelovanju v teh komisijah. Čeprav
razlogov za odločitev o odstopu ne
manjka, jo je dr. Aleš Demšar označil
kot obnašaivje užaijenih primadon, di-
rektor bolnišnice dr. Jože Arzenšek pa
je sodelovanje v teh komisijah označil
za delovno dolžnost. Kljub odstopu
morajo torej sodelovati še naprej - do-
kler jih ne razreši Odbor za moderniza-
cijo bolnišnice, ki jih je imenoval.
Ker odstopi še niso bili sprejeti, je
lahko komisija za izbiro CT aparature
tudi odločila, kateri računalniški to-
mograf bodo kupili. Med desetimi po-
nudbami so izbrah aparat firme Sie-
mens, ki jim je priznala 25-odstoten
popust. S tem popustom je cena
1.787.585 nemških mark, poleg tega pa
bodo lahko v materialu dobili še opre-
me za 230 tisoč mark. Pogoj za ugoden
nakup je najmanj 30-odstotno predpla-
čilo. Odbor za četrti samoprispevek se
je zavzel za takojšnje nakazilo avansa,
predsednik Alojz Žuntar pa je predla-
gal, naj odločitev preveri še strokovni
svet bolnišnice - da ne bi potem spet
kdo k^ rekel... Edi Stepišnik ga je
zavrnil, da naj o odločitvi presojajo,
kolikor hočejo, samo da ne zamudijo
s plačilom. In naj, za božjo voljo, svoje
probleme rešujejo sami.
MILENA B. POKLIC
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Alijeva svetilka«
Sarajevo bo za en dan - v petek - postalo metropola
Jugoslavije. Po dveh ponesrečenih jugoslovanskih vrhih
v Beogradu (enkrat zaradi prepirov, drugič zaradi podivja-
nih srbijanskih žensk) se bodo najvišji predstavniki šestih
držav (in dveh neobstoječih pokrajin, ki ju je Srbija samo-
voljno ukinila) zbrali, da bi ugotovili, ali je sploh še možno
skupno življenje; in če je možno, o čemer močno dvo-
mimo, pod kakšnimi pogoji. Bosanskohercegovski pogla-
var dr.Alija Izetbegovič je sicer prepričan, da mu bo
uspelo najti rešilno formulo, toda vprašanje je, ali je
možno, da bo »duh iz Alijeve svetilke« (znana ja Aladinova
svetilka, iz katere se prikaže vsemogočni duh in reši vse
uganke in težave na svetu) sposoben rešiti tudi Jugosla-
vijo.
Petek bo tudi eden redkih dni, ko bo predsednik BiH
dr. Alija Izetbegovič lahko pozabil na »notranje« težave, ki
jih - kot na Hrvaškem - stopnjujejo Srbi (druga narodnost
po številu) tudi v BiH. Iz srbijanskega središča v Beogradu
so namreč naščuvali sonarodnjake v BiH, da naj tudi zanje
velja staro geslo Velikosrbov: Vsi Srbi morajo živeti v eni
državi. Zato se je Srbska demokratska stranka v BiH že
postavila na vse štiri in zahteva razpravo o notranjih
mejah, če bi bilo konec jugoslovanske federacije oziroma
njen šef dr. Radovan Karadžič že govori o »federaciji šti-
rih«, s tem daje odpisal Hrvaško in Slovenijo. K napetim
razmeram svoje prispeva tudi beograjski tisk, saj je iz
njegovih »poročil« razvidno, da tako Muslimani kot Hrvati
- zlasti v Hercegovini - komaj čakajo, da spet začno »klati
Srbe«.
Rezultat takih gnusnih laži so »nočne straže« v herce-
govskih vaseh, kjer prevladujejo Srbi, barikade na vaških
cestah (da ne bi prišli »klavci« Hrvati in Muslimani), seli-
tev otrok v »varno Srbijo« in podobne neumnosti. Po
drugi strani pa se Muslimani še dobro spominjajo pesmi,
ki so jih prepevali Srbi (Nema fesa, nema dina, odnijela ih
rijeka Drina - Ni več fesov, ni več vere, odnesla jih je reka
Drina), ko so četniki med vojno v Foči (in drugje po Bosni)
poklali na tisoče Muslimanov.
V tej srbski evforyi, ki povzroča vse večjo napetost, je
spretni politik dr. Alija Izetbegovič, izučen v Evropi, našel
edino pravo pot: ljudje v Bosni in Hercegovini naj se na
referendumu odločijo, kakšno ureditev želijo v državi
(suverena BiH v »razumni federaciji«, suverena BiH
v konfederaciji, BiH kot sestavni del Srboslavije itd.).
Seveda so prvi, ki so se uprli misli na referendum, prav
Srbi, saj se zavedajo, da bi najverjetneje prebivalci BiH (z
1,3 milijona glasov Muslimanov in Hrvatov proti 600.000
Srbom) izglasovali suvereno republiko; s tem bi bil poko-
pan apetit Velikosrbov, da »vsi Srbi živijo v eni državi«
(šaljivci se sprašujejo, če bo šla Velika Srbija v vojno proti
ZDA in Kanadi, kjer tudi živi nekaj deset tisoč Srbov).
Vse prej kot pomirljive razmere, znova pa se lahko pre-
pričamo, kdo so tisti, ki od Triglava do Gjevgjehje povzro-
čajo težave drugim narodom. To niso ne Slovenci ne
Hrvati ne Muslimani ne Makedonci..
Srbi dobili plače za september
Medtem ko Velika Srbija s svojo politiko povzroča
težave povsod, kamor vtika svoje prste, je srbsko gospo-
darstvo pred razsulom. Vse več je stavk, izhoda iz temač-
nega predora pa ni videti. Denar, ki ga je Srbija ukradla
drugim republikam (z vdorom v denarni sistem države),
ne zadošča, da bi pomirili nezadovoljstvo delavcev, ki še
zmeraj žive v komunistično-socialističnem modelu države
in na družbeni lastnini. Srbska vlada zdaj rešuje, kar se
rešiti da. Tako je napraskala 550 milijonov dinarjev, s kate-
rimi so v 449 velikih podjetjih izgubarjih le izplačali zajam-
čene »osebne dohodke« za obdobje september-december
1990 (naj spomnimo, da smo danes, na dan izida Novega
tednika, 21. februarja 1991!), kar jasno kaže, v kakšni
zagati je srbski »delavski razred« na čelu z bivšo »avant-
gardo«, sedanjo Socialistično stranko Srbije.
Nič bolje se ne godi upokojencem (očitno so v Srbiji del
ukradenega denarja, za katerega so govorili, da je name-
njen izplačilu pokojnin), porabili za bogvekaj, saj so po
»diferenciaciji« (v Srbiji si že nekaj časa pomagajo na ta
način, da so upokojence razdelili v dve kategoriji: v prvi je
390.000 revežev,ki imajo do 5.000 din pokojnine, v drugi pa
249.000 bogatašev, ki imajo več kot 5.000 din do 16. febru-
arja izplačali zgolj »reveže«, »bogataši« pa pridejo na vrsto
šele zdaj-
Za srbsko oblast je predvsem pomembno, da se ukvarja
s »sovražniki«, ki jo ogrožajo, od Triglava do Washingtona;
upokojenci in delavci so tako in tako navajeni vsega hu-
dega ...
Pregnali so nam turiste
že zdaj se tudi vidi, koliko škode je velikosrbska hajka
na »ostalo Jugoslavijo« podprta z JLA, naredila jugoslo-
vanskemu turizmu, zlasti hrvaškemu (80 odstotkov jugo-
slovanskega zaslužka od turizma), pa tudi slovenskemu.
Ne glede na to, da je zalivska vojna ogrozila turizem po
vsem svetu, ozračje negotovosti odvrača tokove tujih turi-
stov od turističnih biserov na morju in na sončni strani
Alp.
Največji optimisti, ki pa sede v jugoslovanskem združe-
nju turističnih agencij (čeravno imajo velike jugo agencije
za zdaj tudi do 60 odstotkov manj prodanih aranžmajev
v Nemčiji in do 40 odstotkov v Veliki Britaniji), še zmeraj
mislijo, da bi lahko letos iztržih od turizma kar pet milijard
dolarjev. Predsedniku ZIS Anteju Markoviču so pisali, da
»imamo veliko priložnost za povečan obisk tujih turistov«
(zaradi zapletov v evropskem turizmu, ki jih je povzročila
vojna v ZaUvu, pa tudi zaradi večje Vcirnosti, saj ni pričako-
vati, da bi arabski teroristi napadali »bratske« jugoslovan-
ske objekte in letala); postaviU pa so pogoj: »če bodo
v državi relativno normcdne razmere za potovanje in poči-
tek«. Predstavniki turističnih agencij so predlagah, da bi
morah pred sezono in med r^jo »razglasiti moratorij za
politične spopade«.
Zamisel je dobra, le naslov je napačen, saj Ante Marko-
vič ne postavlja barikad na jadranski magistrah, ne sproža
afer, ki naj škodijo predvsem Hrvaški in Sloveniji, ne grozi
z vojaškim udarom. Itd. Itd.
Pot
PO spominskih
obeležjih
V nedeljo so člani planinske
sekcije Šmartno v Rožni dolini
pripravili 7. tradicionalni pla-
ninski pohod po spominskih
obeležjih Šmartnega, pohod Po
poti partizanov kurirjev.
Šmarčanom so se pridružili še
l^lani planinskega društva Ljub-
ljanske banke iz Celja. Na pot so
se odpravih v nedeljo zjutr^
v Šmartnem, vodila pa jih je do
vasice Jezerce in vrha Rigelj, nato
Po okoliških obronkih do vasice
Langšperk, od koder so krenih
v dolino Pepelnega in na vrh Ku-
'^igunde. Po vrnitvi v Šmartno so
se planinci udeležiU še koncerta
jamburaškega orkestra Akord iz
Celja.
Mozirskl Pariz-Dakar
Zgornja Savinjska dolina, ki bi mo-
rala biti turistični biser, s svojimi
cestami odbije tudi najbolj vztrajne-
ga turista. Cesta med Ljubnim in Lu-
čami je prava nacionalna sramota.
Luknja pri luknji, debela plast ledu,
sneg in poledica tudi sredi sončnega
dne... Cestarji opozarjajo, da ne bo
v novem proračunu niti dinarja za
odpravo posledic poplave. Pa adijo
cesta, turizem in Zgomjesavinjčani!
Za slabo stanje ceste seveda ni kriva
samo poplava in gotovo obstaja kdo,
ki bi bil dolžan zasuti Postojnske jame
med Ljubnim in Lučami. Veliko ljudi
j^e življenjsko povezanih s to cesto.
Vs£o dvakrat dnevno se prebijajo med
skorjami ledu, ponekod je potrebna že
prava slalomska umetnost. Kaj pravijo
ob tem avtomobiU, ne vemo, lastniki
pa posledice že občutijo. Cesto po no-
vem imenujejo kar Pariz-Dakar.
Kljub obljubam, da se bo gradila no-
va cesta, stare v teh dneh ni mogoče
kar odpisati. Domačini bi bih zado-
voljni že s poštenim makadamom, vsžg
začasno seveda. BoJljo se, da bo po-
trebna nesreča, da se bo le ksg prema-
knilo na bolje...
Kot kaže, pa jim tudi cestarji ne bo-
do mogU kaj prida pomagati. Po pred-
logu novega proračuna bodo slovenski
cestarji namreč dobiU za 2,3 milijarde
dinarjev mar\j, kot se bo v proračunu
zbralo z bencinskim dinarjem, cestni-
mi taksami in cestninami. Zato bodo
morali ustaviti tudi nekatere že začete
gradnje, o novih pa menda sploh ne
bodo mogU razmišljati. Kdo n£0 torej
pomaga Savinjčanom in njihovim ce-
stam? Da turizma sploh ne ome-
njamo ...
URŠKA KOLENC
10. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN UUDJI
Poplavljeni denar v Gorenju
Štefan Matiaž pojasnjuje, zaliaj so Ljubenci posotJili denar
v zvezi s sanacijo poplave v občini
Mozirje se obeta nov škandal. Govo-
rice o tem, da je krajevna skupnost
Ljubno posodila denar Procesni opre-
mi iz Velenja, se v občini čedalje bolj
širijo. Da bi bila mera polna, pa naj
bi bil ta denar namenjen za posamez-
ne poplavljence.
»Res je, da smo januarja in februarja
posodili denar,« pojasnjuje Štefan
Matjaž, predsednik ožjega odbora za
sanacijo poplav na Ljubnem. »Vendar
je bil ta denar namenjen za obnovo
infrastrukture in ne za posameznike.
Jasno je, da pozimi posamezni izvajal-
ci ne morejo delati. Res se nam zdi bolj
smiselno, da denar obračamo, kakor
pa da nekoristen leži na žiro računu.«
V začetku januarja so se predstavni-
ki krajevne skupnosti Ljubno in pred-
stavniki koncema Gorenje dogovorili
za posojilo. »S koncernom smo podpi-
sali pogodbo s klavzulo na odpoklic,
torej da nam vrnejo denar, kadar ga
bomo potrebovali,« je razložil Štefan
Matjaž. »Hkrati smo denar dodatno za-
varovali z bianco menico, dogovorili
pa smo se za višje obresti, kot na ban-
kah. Konkretno nam Gorenje plačuje
54-odstotne obresti, del zneska, 700 ti-
soč dinarjev pa nam je koncern vrnil
že sredi prejšnjega meseca. Konec ja-
nuarja smo na Ljubnem prejeli še dru-
gi del nakazila za gradnjo mostov in
brvi, in tako smo tudi Zgornjesavinj-
ski kmetijski zadrugi Mozirje posodili
2 milijona dinarjev, za kar smo prav
tako sklenili ustrezne pogodbe.«
Ljubenci poudarjajo da so januarja
posodili denar velenjskemu koncernu
Gorenje, in ne posameznemu podjetju.
Kako je koncern razporedil denar, pa
ni njihova stvar. »Še enkrat bi rad po-
udaril, da smo posodili denar, ki bi
drugače obležal na žiro računu. Prav
tako ne posojamo denarja komurkoli,
temveč koncernu Gorenje in Zgornje-
savinjski kmetijski zadrugi, ki sta po
V tem tednu je dal popolno pojasni-
lo o posojanju denarja tudi ožji odbor
za sanacijo posledic poplave pri kra-
jevni skupnosti Ljubno. Pojasnilo
vsebuje vse bistvene točke, ki jih je
že prej razložil Štefan Matjaž, dodano
je le obrazložilo, da so se tudi druge
krajevne skupnosti odločile, da vsaj
nekoliko obrestujejo denar, ki bi si-
cer v teh zimskih dneh nekoristen
obležal na žiro računih.
našem mnenju dobri podjetji, ki se dr-
žita določenih rokov in pogodb,« meni
Štefan Matjaž z Ljubnega.
URŠKA KOLENC
Duhovnik za klic v stiski
v celjski službi »Klic v duševni stiski« so ekipo
svetovalcev okrepili s teologom. Od sobote, 23. febru-
arja, dalje bo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu med
20. in 22. uro pri telefonu številka 916 celjski duhovnik
Tonček Ratej. Z njim se boste lahko pogovorili tako
o svojih religioznih dilemah kot tudi drugih vpraša-
njih, ki jih prinaša življenje.
Šentjurčani
orjejo ledino
Ugodnosti za članstvo v zadrugi
Kmetijski zadrugi Šentjur
so po delitvi kmetijskega
kombinata ostale tri pisarne
in približno 30 zaposlenih.
S prenosom pospeševalne
službe na zavod ter upokoji-
tvami so njihovo število
zmanjšali na 14, ostala pa je
kopica jiroblemov. Kljub te-
mu so Šentjurčani med prvi-
mi, ki se poskušajo s članski-
mi deleži ter prodajo izdelkov
po kmetijah.
Člani dobijo plačilo,
nečlani čakajo
šentjurska zadruga šteje tre-
nutno okrog 400 članov, vsi pa
so plačali deleže v višini 700
nemških mark. Alojz Senica
kot predsednik upravnega od-
bora zadruge ni najbolj zado-
voljen, ker ljudje za svoj delež
še niso dobili položaja, kakrš-
nega bi kot člani zadruge lah-
ko in morali imeti. V uprav-
nem odboru so se dogovorili,
da bodo članom zadruge na-
Čeprav je do aprila še daleč,
se v Šentjurju že pripravljajo
na letošnji Jurijev sejem. Za-
čeli so ga lani s sejmom ple-
menskih telic, letos pa bi radi
program bistveno razširili in
ga potegnili na tri dni. Ob sej-
mu bodo pripravili ponudbo
raznih podjetij, prodajo do-
mačih izdelkov, razmišljajo
pa tudi o ocenjevanju vin
s tamkajšnjega območja.
K sodelovanju so letos priteg-
nili tudi turistično društvo.
bavljali reprodukcijski materi-
al, zaščitna sredstva, skrbeli
bodo za odkup izdelkov in pri-
delkov, s klavnico v Šentjurju
se dogovarjajo o delničarstvu,
temeljito pa so ledino že zaora-
li pri izplačilu mleka. Tu so na-
mreč razlike med člani in ne-
člani zadruge. Vsi tisti, ki so
plačali delež, dobijo mleko pla-
čano do 15. v mesecu, nečlani
pa takrat, ko dobi zadruga na-
kazilo iz mlekarne v Ajji vasi.
Ljudje tega niso navajeni in
negodujejo, vendar je takšna
pot po besedah Ivana Pevca iz
kmečke zveze edino pravilna
»Člani zadruge z deleži jamčijo
obstoj zadruge,« je prepričan
Pevec.
Po sir in salame na
kmetije
v šentjurski občini oziroma
v tamkajšnji zadrugi so med
prvimi začeli razmišljati o or-
ganizirani prodaji mleka in
mlečnih izdelkov, kruha in su-
homesnatih izdelkov po domo.
vih. Zanimanje je bilo že doslej
Šentjurčani so eni redki]
ki so letošnje šolsko le(
uvedli na osnovne šole km(
tijski pouk. Učenci se za pou
odločajo prostovoljno, zdi
pa nameravajo kmetijskem
pouku dodati še turističi
pouk.
veliko, vedno pa so se stva
zaustavile pri vprašanju, kak
ne pogoje bi morali izpolnjev
ti kmetovalci. Kmečka zve
in zadruga se s šentjurskim i
vršnim svetom dogovarja
o pripravi občinske zakonodi '
je, kjer bodo odgovorili n
vprašanja kmetov. Ta zakoni^
daja bo pripravljena v kiŠ
kem. Pri uresničevanju pp
grama bo imela pomemfl|
vlogo tudi pospeševalna sli
ba in zlasti kmetijsko gosp
dinjske svetovalke. Šentjursl
občino pokriva Mojca Rat<
ki je obenem tudi vodja ozir
ma koordinator vseh svetoval
na našem območju. Po rgeni
besedah bodo kmetijske g
spodinjske svetovalke dela
predvsem s kmečko družin
mladimi na kmetijah, skrb«
bodo za uvajanje dopolniln
dejavnosti na kmetijah, svet
vale pri opremi hiš in urejanj
okolja, nenazadnje pa organi2
rale tudi razvedrilo za kmečl
žene. V Šentjurju načrtujejo 1
tos 6 predavanj iz gospodi!
ske tematike, 7 tečajev peke
konservircinja, 5 ekskurzij t
sodelovanje na 6 pridreditv!
v občini.
Sneg tudi v mestu
Takšnega belega razkošja si niti največji optimisti niso predstavljali. Otroci so se neK«
dni lahko sankali in igrali z belo opojnostjo celo v mestu. Stabilno vreme in niz^
temperature so pri tem največ pripomogle. Otroci pa so vendarle »obrabili« tudi mest)
sneg in še sreča, daje snežna odeja na okoliških hribčkih precejšna za radpsti letošnje ziM
ki se počasi izteka. Na sliki: košček snega pred blokovskim naseljem v Žalcu.
EDI MASNP
V SPOMIN
Franc Brglez
Pred nekaj dnevi smo
se na pokopališču v Pod-
kraju pri Velenju poslovi-
li od Franca Brgleza, zad-
njega brivsko-frizerskega
mojstra, ki se je rodil 29.
septembra 1916 v Šent-
jurju pri Celju.
Franc Brglez seje briv-
sko-frizerske stroke izučil
v Celju v letu 1942 pa sta
si z ženo Marijo uredila na
Glavnem trgu v Šoštanju
salon, kjer sta v 40 letih
izučila veUko vajencev
frizerske stroke. Poleg
svojega poklica je bil
Franc Brglez odličen har-
monikar, kot član Salon-
skega društva je več kot
20 let igral na vseh dru-
žabnih prireditvah. Vse-
skozi je bil tudi aktiven
telovadec v TVD Partizan
Šoštanj, kjer ga bodo zelo
pogrešali.
Francu Brglezu je smrt
preprečila, da bi letos sla-
vil zlato poroko. K večne-
mu počitku gaje na poko-
pališču pospremila mno-
žica ljudi, ki ga je cenila
kot mojstra svoje stroke.
V imenu krajevne skup-
nosti mu je v slovo spre-
govoril Ivan Medved,
v imenu obrtnikov Ivo
Gorogranc, domači pevci
pa so mu zapeli ganljive
žalostinke.
VIKTOR KOJC
Hmeljarji izborili svojo ceno
v hmeijarskih pogodbah ni več omejitev giede koiičine
Kmetijska zadruga Sa-
vinjska dolina zagotavlja
plačilo hmelja v predproda-
ji v dinarski protivrednosti
8 nemških mark. Zaradi
razmer na tržišču je odsto-
panje lahko minus 5 odstot-
kov, ni pa nobenih omejitev
navzgor. S temi nekaj stav-
ki so v Savinjski dolini reši-
li pred propadom podpis
dolgoročne pogodbe o pro-
daji hmelja, levji delež pri
tem pa imajo petrovški
hmeljarji.
Hmeljarji niso bih zado-
voljni s ponujeno hmeljar-
sko pogodbo. Kar 40 odstot-
kov hmeljarjev v Petrovčah
pogodbe ni hotelo podpisati,
zato so pred štirinajstimi
dnevi sklicali izreden zbor
hmeljarjev. In kaj bilo tako
spornega v hmeljarski po-
godbi? Predvsem člen, ki go-
vori o prodajni ceni. V po-
godbi je bilo predvideno ta-
kole: če bo v predprodaji za-
druga dosegla po sklenjenih
pogodbah 600 do 799 ton
hemlja, bo povprečna zago-
tovljena cena 7,5 DM minus
10 odstotkov brez omejitev
navzgor. Če bo v predprodaji
zadruga dosegla 800 do 999
ton hmelja, se bo zagotovlje-
na cena za kilogram hmelja
povečala od 7,5 na 8 DM (v
obeh primerih z možnim od-
stopanjem minus 10 odstot-
kov in brez omejitev navz-
gor). Če pa bo v predprodaji
zadruga dosegla po sklenje-
nih pogodbah tisoč ali več
ton hmelja, se bo zagotovlje-
na cena za kilogram hmelja
povečala na 8 DM z minus
pet odstotnim odstopanjem
in brez omejitev navzgor.
S tem se hmeljarji niso stri-
njali in pogodbo je podpisala
na področju zadružne orga-
nizacije Petrovče le dobra
polovica hmeljarjev. Le-ti so
trdili, da je pogodba sestav-
ljena drugače, kot je bila
predstavljena hemljarjem
pred podpisovanjem. Sicer
pa je bilo pripombe na račun
pogodbe slišati iz celotne Sa-
vinjske doline. Tako bodo
hemljarjem zdaj zagotovih
pačilo v predprodaji 8 DM,
odstopanje je možno do mi-
nus 5 odstotkov. Nič več ni
predvidena omejitev glede
količin, povprečno pa hme-
ljarji oddajo v predprodaji
850 do 900 ton. Na izrednem
zboru hmeljarjev so določih
tudi stroške za Export Im-
port, poslovno skupnost ter
Inštitut za hmeljarstvo in pi-
vo varstvo. Ti stroški znašajo
za letnik 91 8,7042 odstotkov
od bruto dosežene cene do
zadruge.
IRENA BAŠA
Samoprispevka
ne bo več
V krajevnih skupno-
stih Petrovče in Tabor so
se krajani minulo nede-
ljo odločali o podaljša-
nju krajevnega samopri-
spevka. Referenduma ni-
sta uspela, saj je za sa-
moprispevek v Petrov-
čah glasovalo le 38,52 od-
stotka krajanov, udelež-
ba pa je bila 76 odstotna.
V Taboru pa je za samo-
prispevek glasovalo 37
odstotkov krajanov,
udeležba pa je bila 79,9
odstotna. T. T.
Dražja oskrba
starejših
v Velenju
s prvim februarjem veljajo
v velenjskem domu za starej-
še občane višje cene oskrbe.
Z zvišanjem so se pribnžah
repubUškemu povprečju.
Cene v tem domu so nazad-
nje zvišali oktobra lani,
v tem času pa so se močno
zvišali življenjski stroški.
Zato je velenjski izvršni
svet na svoji zadnji seji tudi
potrdil nove cene. Te bodo
sedaj za 183 oskrbovancev
velenjskega doma v pov-
prečju 159,8 dinarjev. Sicer
pa je cena dnevne oskrbe
v enoposteljni sobi z balko-
nom 176 dinarjev, v sobi brez
balkona 155 dinarjev, cena
v dvo ali večposteljnih sobah
pa je 158 dinarjev.
Z. S.
Ledena steza namesto ceste
Prehod ni možen - 30 ijudi odrezanih od sveta
V Podvezi pri Lučah se je
v času poplave na cesto zru-
šil plaz, ki je zasul hudour-
nik. Cesto so delno očistili,
hudournik pa ne in namesto
po stari strugi je voda ubra-
la pot kar po sredi ceste. Po-
sledica je vsaj 30 centime-
trov debela plast ledu v dol-
žini več kot 100 metrov. Ce-
sta ni prevozna niti za trak-
torje, kaj šele za osebne av-
tomobile ... Približno 30 lju-
di pa zato že od novega leta
ne more nikamor.
Prebivalci teh desetih do-
mačij so različnih starosti,
od majhnih otrok do starej-
ših ljudi. Kaj se bo zgodilo,
če kdo zboli, če bo izbruhnil
požar, če bi kje potrebovali
živinozdravnika? Na eni iz-
med domačij živi samo mati
s tremi manjšimi otroki. Ne-
kateri delavci, ki prav tako
živijo v tem predelu in hodi-
jo vsak dan na delo, vstajajo
že ob štirih zjutraj in v temi
hodijo uro do postaje. Tudi
pešpot ni prav nič prijetna;
zaledenela, po gozdu, kore-
ninah in spolzkih kamnih.
Cesta, ki je v času poplave
služila kot obvoznica iz Luč
v Podvolovljek, je na večih
mestih poškodovana. Na de-
lu ceste, ki ga je odnesel
plaz, so Podvežani s svojimi
sredstvi in lesom naredili le-
seno oporo, vendar jim ta nič
ne koristi, saj ni bilo nikogar,
ki bi zasul ta predel ceste.
Zgodila seje že nesreča zava-
rovalniškega agenta, ki ni
pravočasno opazil nevarno-
sti, in se je s terenskim avto-
mobilom prevrnil pod cesto.
Že od novega leta Podve-
žani ne morejo nikamor z av-
tomobili. Ljudje so obupani,
sprašujejo se, kje je kdo, ki
bi jim pomagal. Nekaterim
zmanjkuje drv, pa jih ne mo-
rejo pripeljati, drugi nimajo
sena ali krmil za živino, pa si
prav tako ne morejo poma-
gati. Ves denar, ki je prišel
v Luče, jim prav tako ne po-
maga. Kaj ni možnosti, da bi
kljub poplavi poskrbeU za
ljudi?
URŠKA KOLENC
NAŠI KRAJI IN UUDJE
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 11
Sanja je prava dama
Ornoglava kapucinerka Ima nairale Jajca, poskusila pa je iudi
mačji rep.
Hišni ljubljenčki so pona-
vadi psi ali mačke, ponekod
pa najdejo svoj dom tudi
druge živali. Dveletna Sa-
nja, ljubka čmoglava opica
kapucinerka, je sedaj že
pravi družinski član pri
janžovnikovih v Mozirju.
»Vsi jo imamo tako radi,
kar naprej se igramo z njo,«
pravi uradna Sanjina lastni-
ca, 14-letna Mateja. Uradna
zato, ker si je Mateja najbolj
vroče želela opico. Ko je vi-
dela oglas v časopisu, se ni
dala več prepričati. »Hotela
sem imeti še opico. Doma
imamo psa, mucki in želvo,
lani poleti pa se mi je uresni-
čila tudi želja po opici. Vsi so
mi pomagali, stara mama, te-
ta, da smo jo kupili, sedaj pa
je vsem prirastla k srcu,«
navdušeno razlaga Mateja.
Janžovnikovi so štiričlan-
ska družina in vsi imajo zelo
radi živali. »Atiju sploh ni-
smo ničesar povedali, doker
je nismo pripeljali domov.
V začetku je bil kar malo ne-
jevoljen, ko pa je videl Sa-
njo, ki je bila takrat še zelo
majhna, jo je prav tako vzlju-
bil,« se nasmehne Mateja ob
spominu na tiste dni.
»Naša Sanja ni čisto na-
vadna opica. To se vidi tudi
po tem, da sploh nima najra-
je banan. Njena najljubša jed
je jajček, zelo rada ima ore-
he, sladkan kruh, namočene
kekse, čokolešnik, benko,
sladkano mleko. Res, Sanja
je prava sladkosnednica. Na-
vadno vodo zelo nerada pije,
v slast pa ji je sok.«
Sanja je najbolj zanimiva,
kadar dobi svojo najljubšo
jed. Jajčno lupino namreč
previdno razbije tako, da
udari po podlagi, nato pa po-
pije in posrka vsebino. Po-
vem ostanke lupine še naprej
drobi, da lahko zares vse po-
liže. Ko spusti jajce iz rok, so
domači prepričani, da
v njem ni ostala niti kapljica
beljaka ali rumenjaka.
Sanja domuje pri Janžov-
nikovih v svoji kletki v gara-
ži.-Kletka je dovolj prostor-
na, da lahko izvaja svoje
opičje vragolije, zelo pogosto
pa jo spustijo, da lahko pote-
zi radovednost na vseh pred-
metih v garaži.
»Prej smo jo imeli na stop-
nišču, pa nam je enkrat ušla.
Ko smo prišli domov, smo
kar nekaj časa pospravljali
po stanovanju. Cigarete so
bile raztresene vsepovsod,
mama pa je bila kar malo hu-
da, ker je Sanja populila vse
podtaknjence,« je opicb za-
tožila Mateja. »Ko se je ženi-
la v Celju, cel mesec je bila
na obisku pri opičjem paru
pri neki družini, je naredila
pravi cirkus. Znala je na-
mreč odpreti vrata in neko
noč so vsi trije prikorakali
v družinsko spalnico. To je
moral biti pravi šok za do-
mače.«
Posledica enomesečne Sa-
njine ženitve je, da v teh
dneh pričakuje naraščaj. Pri
Janžovnikovih ne vedo toč-
no, ali bo ah ne bo, pri opi-
cah je to menda zelo težko
ugotoviti, vsi pa držijo pesti,
da bi bilo. »Komaj čakamo
na mladička, vsi si ga zelo
želimo. Vendar žal res ne ve-
mo, kako je s Sanjo. A nič
hudega, če ne bo, bo pa dru-
gič,« pravi Mateja.
Mateji se je Sanja zamerila
samo enkrat, vendar takrat
pošteno: »Kako se ne bi,
mucki je namreč odgriznila
košček repa. Gotovo se je
motoviUla okrog kletke, Sa-
nja pa šavs in že ni bilo vrh-
njega dela repka. Sedaj je
mucka spet zdrava, z repom
normalno maha, sploh nima
nikakršnih posledic, zato
sem Sanji odpustila. Mucko
pa je šola pošteno izučila, od
takrat dalje sicer hodi k Sa-
nji na obisk, vendar je zelo
previdna, kadar mahlja
z repkom«
Poplave v Moziiju niso pri-
zanesle niti Sanji. Dom ji je
namreč zalila voda, Mateja je
bredla do kolen, da je rešila
svojo ljubljenko.« S^ ji ni bi-
lo skoraj nič, malo je bila
mokra, vendar pa se je n£o-
brž hudo prestrašila, saj seje
pošteno tresla. Toda sedaj je
radoživa in vesela, kot je bila
prej.«
Sanja točno ve, kdo je do-
mač in kdo tujec. Ko smo
bih na obisku, je bila najprej
malo previdna, nato pa se je
razigrala. Zelo pa jo je motil
fotoaparat, iz katerega se je
kar naprej nekaj svetilo. »Sa-
nja je takšna kot otroci. Rada
ima sladkarije, žvečilni gumi
potegne točno tako kot kak-
šen frkolin, zvedavo opazuje
okrog,« seje nasmehnila Ma-
teja. »Na začetku se nas je
bala, bila je zelo previdna, ko
smo jo ogovarjali, moram pa
priznati, da smo se je tudi mi
malo bali. Sedaj, ko sta se
sporazumeli z mucko, se ra-
zume z vsemi, še celo
s psom.«
Čmoglava kapucinerka
Sanja je za konec naredila še
nekaj salt, se obesila na radi-
ator, se sprehodila do okna
in se pogledala v steklo. Nas-
ploh je menda Sanja prava
damica in kar naprej kontro-
lira svoj videz - eno izmed
njenih neOljubših opravil je,
da se opazuje v pečici pri šte-
dilniku ali v ogledalu.
URŠKA KOLENC
*^'cer ne nastopa v cirkusu, svojih naravnih sposob-
'   " pa vseeno ni pozabila.
Zakaj so porušili
nadomestno gradnjo?
Pred leti je začela na Par-
tizanski cesti, to je med Ve-
lenjem in Šoštanjem, rasti
hiša. Kar naenkrat pa je iz-
ginila oziroma so jo lepo po
tihem porušili.
Zgodba se je začela pred
leti, ko je gospa Aristotniko-
va zapisala zemljo in hišo
svojemu sinu. Ta je vse sku-
p£0 prodal prvemu kupcu,
novi lastnik pa je kupljeno
ter vknjiženo hišo in parcelo
prodal sedanjemu lastniku
Sefki Jusupoviču.
Tu se je začela zgodba za-
pletati. Jusupovič se je na-
mreč odločil za nadomestno
gradnjo. Temelji in prva
plošča so bili narejeni, ko so
ugotovili, da Jusupovičevi
nimajo vseh potrebnih do-
kumentov, zato so na. Zavo-
du za urbanizem določili, da
morajo gradnjo ustaviti. Ju-
supovič je poskrbel za vsa
potrebna dovoljenja. Geolo-
ški zavod Ljubljana je pred
6 leti v soglasje zapisal, da se
lahko hiša gradi naprej, če
Jusupovič ob hiši zgradi še
opazni zid. To je Jusupovič
storil, novo geološko poroči-
lo iz aprila 1986, pa dovoljuje
gradnjo nadomestne hiše.
Soglasje je izdal sodno poo-
blaščeni inženir gradbeni-
štva Janez Kluger. Tudi vo-
dja geodetske službe v Mon-
tani Žalec dipl. geolog Janez
Rihteršič je v svojem poroči-
lu leta 1985 dal strokovno so-
glasje za gradnjo nadomest-
ne hiše, saj je investitor
predhodno uredil vse, kar je
bilo potrebno.
Gradnji ni nasprotovalo
niti Cestno podjetje Celje;
treba je povedati, da sta
v stari hiši, ki sedaj še stoji,
mestni vodovod in elektrika,
do nje pa je speljan tudi prik-
ljuček na cesto Velenje-Šo-
štanj.
OOZKS Staro Velenje pa
se z nadomestno gradnjo ni
strinjala. Pritožbo je 1. aprila
1985 napisala sekretarka te
organizacije in hkrati bližnja
soseda bodoče Jusupoviče-
ve hiše Tatjana Novišek.
Kljub vsem soglasjem so
torej nadomestno gradnjo na
tiho in na hitro porušiU.
O tem niso obvestili ne last-
nika in ne njegovega odvet-
nika. Hišo so porušili delavci
Vekosa iz Velenja, čeprav to
podjetje ni posebej registri-
rano za rušenje visokih gra-
denj. Graditelj Jusupovič je
zaposlen v Nemčiji, ob ruše-
nju je protestiral njegov so-
sed Franc Krištof, vendar ni
zaleglo. Urbanistični inšpek-
tor Ivan Petrovič je vzgrajal
pri svojem, rušenje nado-
mestne gradnje pa po mne-
nju nekaterih občanov po-
meni občinsko sramoto.
L. OJSTERŠEK
Se so dobre gostilne
Le gostov je vse manj
Celjska turistična zveza
je za lani podelila priznanja
turističnim delavcem ter
razglasila najboljše zasebne
gostilne na našem področju.
Takšna ocenjevanja, ki jih
opravljajo vsako leto, naj bi
spodbudila prizadevanja za
kakovostno ponudbo na
različnih področjih gostin-
sko-turistične dejavnosti.
Za najboljše zasebne go-
stinske obrate v letu 1990 so
proglasili gostišča Anice
Aškerčeve v Laškem, Jožice
Kvasove v Šoštanju, Madru-
gada v Celju, Matjaž na Pol-
zeU, Pri Vidi v Šoštanju, Ra-
duha v Lučah, Špital v Celju,
pa seveda Štormanovo go-
stišče in gostišči Trobej
v Gornjem Gradu ter Zottl
v Vojniku. Najboljši družbe-
ni gostinski izvenhotelski
obrati so bili lani po mnenju
komisije Bellevue v Rogaški
Slatini, Grad Tabor Laško,
vila Herberstein v Velenju,
Koper in Savinja v Celju, Na-
ma v Žalcu, Sonce v Rogaški
Slatini, Triglav na Dobrni in
Vila Široko v Šoštanju.
Podelih so tudi nekaj priz-
nanj. Za najmarljivejšega tu-
rističnega delavca so progla-
sili Slavka Štrucla iz Šempe-
tra, za najuspešnejšega po-
khcnega turističnega delav-
ca Milana Zagodo iz Roga-
ške Slatine in za najaktivnej-
še turistično društvo Turi-
stično društvo z Ljubnega
ob Savinji.
Podobna ocenjevanja se
bodo zvrstila tudi letos. Čla-
ni ocenjevalnih komisij zatr-
jujejo, da je bilo delo težko in
odgovorno, še posebej, ko so
ocenjevali zasebne gostinske
lokale. Vse več je namreč do-
brih, pohvalijo se lahko tudi
s pestro ponudbo hrane. Na-
predek v zasebnem gostin-
stvu je očiten, vprašanje pa
je, kakšen bo obisk, saj zad-
nje čase močno upada
- predvsem zaradi padca
kupne moči. Ob vsem tem še
najbolje krmarijo tisti, ki se
s hrano ne ukvarjajo. To pa
je seveda že drugo po-
glavlje...
JANEZ VEDENIK
Na morje za 10 din
Danes objavljamo še tretji
kupon za sodelovanje na 19.
izletu 100 kmečkih žensk na
morje. Čeprav smo že več-
krat opozorili, da morate po-
čakati do zadnjega kupona
in šele potem vse skup^ na-
lepljeno na dopisnico poslati
v uredništvo, pa najbolj ne-
učakane že pošiljko kupone.
Lzihko jih le vržemo v koš saj
posameznih kuponov ne
sprejemamo. Potrpite še en
teden, ko bo objavljen ku-
pon številka 4, potem pa jih
od 1 do 4 nalepite na dopisni-
co in jih pošljite. Če bo kateri
manjkala samo ena številka,
jo bo lahko nadomestila jol-
lyjem.
Tudi letos bo žrebanje v ra-
dijskih mavricah, o čemer
bomo podrobneje še pisali.
DoločiU smo tudi ceno iz-
leta za tiste, ki jim bo žreb
naklonjen, da bodo 5. in 6.
aprila potovale z nami na
morje. Lani je bil izlet en di-
ncir, letos pa smo ga »podra-
žih« in bo 10 dinarjev! Prav
ste prebraU, DESET dinar-
jev! Veliko? Prav gotovo ne.
T.VRABL
12. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI IN UUDJ(
Rakova pot v lepše čase
Minula nedelja je bila
v Taboru živahna kot že
dolgo ne. To je tudi razum-
ljivo, saj so se krajani na
referendumu odločali o po-
daljšanju plačevanja kra-
jevnega     samoprispevka.
Hkrati so se izrekali tudi za
novega predsednika sveta
krajevne skupnosti. Kandi-
data sta bila dva, Janko
Derča, dosedanji župan, in
Lojze Rak, človek, ki ima
mnogo zaslug za marsikaj,
kar imajo v Taboru. Zma-
gal je slednji, torej se Tabo-
ru sedaj obeta Rakova pot
v nove, lepše čase.
Novi župan je protikandi-
data premagal za pet glasov.
A kot kaže, se mu ne obetajo
prav lepi časi. V nedeljo zju-
traj, preden so krajani hiteli
na glasovalna mesta, so lah-
ko po vsem kraju dobili leta-
ke z različnimi pozivi. Eden
izmed njih se glasi takole:
»Derča in Rak, POSLUŠAJ-
TA svoje ljudi, DA VAM BO
LEPŠE V DRUŽINI. Tabor-
čani, bodite ponosni in ne
glasujte za RAKA in BEDA-
KA.« V tem primeru gre
pravzaprav že za grozilna
sporočila, s katerimi bi se
lahko pozabavali delavci
Uprave za notranje zadeve.
Lahko pa bi sklepali, da si je
županske funkcije želel še
kdo, ki doslej še ni imel mož-
nosti, da bi bil župan, čeprav
je po drugi strani tudi res, da
je bilo predlogov za kandida-
turo še več, jih pa predlagani
niso hoteli sprejeti oziroma
podpisati.
V nedeljo je v Taboru sla-
vil le novoizvoljeni župan,
medtem ko samoprispevek
ni bil izglasovan. Glede na
tradicijo dobrega petja v tem
kraju bi lahko pričakovali,
da bodo županu kakšno na-
rodno zapeli domači pevci,
vendar se to ni zgodilo. Ta-
borski pevci namreč prepe-
vajo slovenske narodne in
cerkvene pesmi. Na tekmo-
vanju slovenskih cerkvenih
pevskih zborov so se uvrstili
celo med tri najboljše, toda
kaj jim to pomaga, če ne
smejo prepevati na koru. Ne
smejo pa bojda zato, ker se
pevovodja in župnik ne razu-
meta. Odnosi med pevci in
župnikom so sedaj tako na-
peti, da pevci nočejo prepe-
vati niti na pogrebih, kaj šele
novoizvoljenemu županu.
Ob vsem tem je še najbolje
zaviti v domačo gostilno,
kjer premlevajo krajevne do-
godke, nekdo od domačinov
pa je dejal, da je še bolje sa-
mo poslušati, ne pa govoriti,
kajti znova bi se lahko na
kakšnem domu pojavili gro-
zilni letaki. Tako sedaj niti
znameniti Clochemerle ni
nič v primerjavi s Taborom.
JANEZ VEDENIK
Pletenje kot umetnost
Simfonija barv, prepletenih z pisanimi vzorci unikat-
nih pletenih izdelkov Dragice, Urše in Tomaža Draža
bo v prihodnjih dneh na ogled v galeriji Dober dan
v Šempetru. Otvoritev bo v petek, 22. februarja ob 18.
uri, poleg pletenin pa bo na domiselen način prikazano
tudi več skic in umetniških fotografij. Razstava bo
odprta do 9. marca.
Kultura je na Polzeli doma
V Delavsko-prosvetnem
društvu Svoboda na Polzeli
deluje kar 12 sekcij, kar je
redkost pri tovrstnih dru-
štvih. Minuli konec tedna so
na občnem zboru spregovorili
o svojem delu ter o načrtih za
prihodnost.
Moški in mešani pevski
zbor, kvintet Lastovka, oktet
Adoramus in tamburaški orke-
ster so se udeležili občinskih
revij in nastopili na različnih
prireditvah v kraju in drugod.
Vse leto imajo redno izposojo
knjig v društveni knjižnici. Li-
kovna sekcija je pripravila dve
razstavi, gledališka skupina pa
sicer ni uprizorila nobene
predstave, zato pa je pomagala
pri organizaciji medobčinske
revije in pri delu šolskega kul-
turnega društva. Literarna
skupina se je predstavljala na
različnih prireditvah. V okvir,
društva deluje tudi ansambe
Slovenija, ki ga pozna širol
krog poslušalcev. Po njegovi]
poteh, a z drugačno zvrstj
glasbe, stopa zdaj tudi ansari)
bel Palma. Najteže je bilo kiin
sekciji, saj zanimcinje za oglei
filmov upada.
In načrti? »Zastaviti jih bo
mo morali zelo previdno ii
hkrati ambiciozno,« prav
predsednik DPD Svoboda m
Polzeli Marko Slokar. »Od na
samih je odvisno, ah bon«
uspeli najti ustrezno poveza\i
med izvajalci in obiskoval
kulturnih prireditev. Pre
vsem pa se bomo morali zavi
dati, da kultura ni last sani
določenega kroga ljudi, amp^
kliče vsakega, da na svoj nači
doda kamenček v mozaik kul
turnega dogajcinja,« še dod^a
TONF. TAVf^Al
Velenjska kri
v velenjski občini je bilo lani 27 krvodajalskih akcij, pripravili pa so jih v Topolšil
Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju. V pobratenem mestu Spht je dalo kri 50 velenjski
krvodajalcev. Krvodajalci iz Velenja so darovali kri tudi za celjsko in slovenjegrašk
bolnišnico.
»Velenjski krvodajalci že nekaj časa ne uporabljajo več besede humanost, vsi se zavedžo
svoje dolžnosti,« je povedala sekretarka občinskega RK Darinka Herman. »Tako lahk
zagotovimo, da bo krvi vedno dovolj. Lani je v krvodajalskih akcijah sodelovalo več ko
4400 ljudi, s tem pa seje Velenje uvrstilo v slovenski vrh. Očitno se ljudje vse bolj zavedaj
dejstva, da so včeraj darovali kri neznancu, jutri pa jim bo mogoče ravno ta nezn£ine
s svojo krvjo rešil življenje.« L. (
'ii
Desetič po
poteh
Štirinajste
Zadnji konec tedna je
bil že deseti pohod po po-
teh XIV. divizije iz Dra-
melj preko Straže na go-
ri in Zgornjih Slemen
v Žičko kartuzijo, Špita-
lič in nazaj na Uršulo
nad Vodolami, kjer se je
pohod tudi slovesno
končal.
Pohodniki so se ustavi-
li ob številnih spomin-
skih obeležjih iz vojne,
ogledali pa so si tudi raz-
padajočo Žičko kartuzijo,
ki jo je že krepko načel
zob časa. O zgodovini sa-
mostana sta spregovorila
profesor Petrovič iz Ptuja
in inženir Jurhar iz Žalca,
z zgodovino farne cerkve
in Spitaliča pa jih je sez-
nanil tamkajšnji du^
hovnik.
Na zaključni slovesno-
sti v Lovskem domu na
Uršuli so pohodnikom, ki
so se že desetkrat podali
na to pot, podelili prizna-
nja. Priznanje sta dobila
tudi oče tega pohoda Ivan
Čede, ravnatelj osnovne
šole Miloša Zidanška iz
Dramelj, ki je po tej poti
pred petnajstimi leti pr-
vič popeljal svoje učence,
in neutrudni organizator
pohoda Jože Čede, pred-
sednik dramelj skega pla-
ninskega društva.
I. JURHAR
Izpitna komisija
tudi v Konjicah?
člani Zveze šoferjev in
avtomehanikov iz Sloven-
skih Konjic so na zadnjem
občnem zboru predlagali,
da bi tudi v Slovenskih Ko-
njicah ustanovili izpitno
komisijo za opravljanje iz-
pitov B kategorije, saj jo za
A kategorijo in za opravlja-
nje traktorskih izpitov že
imajo.
Sicer pa ugotavljajo, da se
v zvezi, ki šteje zdaj 600 čla-
nov, članstvo v zadnjih letih
zmanjšuje, zaradi pomanjka-
nja denarja pa je tudi vse
manj kandidatov za oprav-
ljanje vozniških izpitov.
Lani je konjiška zveza veli-
ko pozornosti namenila pro-
metni vzgoji ter sodelovanju
z drugimi združenji v regiji.
Pripravili so več preventiv-
nih akcij, na primer akcijo
»Brezhibno vozilo je varno
vozilo« in akcijo ob prvem
šolskem dnevu, opravili pa
so tudi brezplačna testiranja
voznikov motornih vozil.
S svojimi predlogi sodeluje-
jo pri reševanju problematič-
nih cest in križišč v občini,
opozarjajo pa tudi na slabo
cestno povezavo med vzhod-
nim in zahodnim delom Slo-
venije preko Trojan.
Ob tem pa ne pozabljajo na
veselo klubsko dejavnost.
Vsako leto pripravijo na Ro-
gli stanovsko srečanje. Po
zadnjem občnem zboru, na
katerem so podelili plakete
s srebrnim vencem Francu
Brdniku, Milanu Padežniku
in Slavku Vivodu, pa so pri-
redili tudi 5. šoferski ples.
JOŽE ONIČ
Drugačne zvezde Zvoneta Šeruge
v sredo, 27. februarja, in v četrtek, 28. februarja, bo na
Celjskem gostoval Zvone Šeruga, znani popotnik, ki je v pre-
teklih letih svet spoznaval na svojem motorju. V sredo bo
predstavil svojo knjigo Drugačne zvezde v celjskem kinu
Union, v četrtek pa v žalskem kinu.
Obe predstavi, ki ju bo Zvone Šeruga opremil z multivizijsko
projekcijo, bosta ob 18. uri. Zvonetovo štiriletno potovanje
z motorjem okoli sveta je režiser Franci Slak strnil v multivizij-
sko projekcijo več kot tisoč diapozitivov, ki se bodo zvrstili iz
osmih računalniško vodenih projektorjev. Na osnovi Zvoneto-
vega štiriletnega potovanja je decembra izšla knjiga Drugačne
zvezde, svoje vtise pa poskuša gledalcem Televizije Slovenija
prikazati tudi v nedeljskih večernih nadaljevankah, ko na zaslo-
nih lahko spremljamo afriški del poti. IS
BRALCI - DOPISOVALCI
So vsi očetje takšni?
Sem sedemnajstletno dekle, ki
sem večkrat tedensko priča prepi-
rom, pretepom in sovraštvu svojega
večno vinjenega očka. Žal sta temu
neprijetnemu načinu življenja po-
drejeni tudi moja mlajša sestrica in
najina preljuba mamica, ki se že se-
demnajst let le še s težavo prebija
skozi vsa trpljenja, kijih povzroča še
vedno najin očka.
Morda ste že ugotovih, da gre za
znanca nočnih cvetk, ki vedno pogo-
steje prenočuje na oddelku za iztrez-
nitev. Prosim, vzemite si nekaj mi-
nut časa in preberite, kakšno je mo-
je, sestricino in mamicino življenje.
Vsaj malo bi vam rada opisala, kako
živimo večkrat tedensko. Upam, da
ni veliko takšnih mučenikov, ki po-
noči nimajo miru zaradi pretepov in
prepirov, podnevi pa tudi ne, ker si
celijo rane in bolečine, ki so jih dobi-
li minulo noč.
Ura je že skoraj sedemindvajset
minut čez devetnajsto. S sestrico po-
stajava bolj in bolj napeti. S strahom
se spogledujeva in si kdaj pa kdaj
zastaviva vprašanje: kaj misliš, bo
ati močno pijan, ko se bo vrnil do-
mov? Odgovora ne slišiva, saj ga že
enostavno veva: domov se bo vrnil
pijan, zmerjal naju bo, in če bova
imeli srečo, bova ušli še kakšni ne-
umestni klofuti. Iz tega strahu naju
pozdravi on - ati. Na zvonec se na-
sloni s celo roko, tako da postaneva
potni od strahu, še preden ga vidiva.
Vrnil seje. Po šestih urah in pol se
je vrnil In to takšen, da mi kar solze
zalijejo oči. Prišel je ves blaten od
strani, z obrazom, ki ga krasi alko-
hol. Njegove krvave oči so uprte va-
me in me bulijo, nakar njegov vinjen
glas zakriči: »V trgovino je treba.
Obleci se!« Nerada se oblečem, ker
se bojim trenutkov, ki me še čakajo.
Grem v sobo, po obleko, nakar vi-
dim prizor, ki mi znova in znova do-
kazuje strah in trepet pred atijem.
Na postelji leži moja desetletna se-
strica. V rokah drži punčko, ki jo
privija k sebi. Nekaj ji šepeta. Ne
morem je razločno slišati. Stopim
k njej in ji v tolažbo rečem: »Bodi
pridna. Takoj pridem.« Njen pogled
s strahom obarvan mi pravi, da jo je
strah, da se boji,... Le pobožam jo
s solzami v očeh in grem v trgovino.
Kupim, kar mi je bilo naročeno, nato
pa pobitim domov. Spotoma pomi-
slim še na to, kakšna sreča, da je
trgovina, ki je odprta do dvajsete
ure, v bližini. V tej trgovini namreč
prodajajo alkohol po cenah, kot v ve-
čini prodajaln. To je zame namreč
velika sreča, saj sem morala v trgovi-
no po atijev alkohol s svojim denar-
jem, ki je od štipendije. On je na-
mreč svojo plačo, ki jo je pred ne-
davnim dobil, že prejšnji teden v po-
polnosti zapil.
Vesna še vedno leži v svoji postelji
in ima punčko ob sebi. Čeprav se
s punčko ne igra več, jo ima pri sebi.
Potrebuje tolažbo, potrebuje neko-
ga, ki bi ji dal občutek topline, obču-
tek, dajo ima rad. Ta občutek lahko
dobi od igračke, čeprav nemirno raz-
položen ati še pomisli ne, da bi rekel
kakšno lepo besedo svoji mlajši
hčerki. Kar sramotno je, da se mala,
desetletna punčka počuti zelo varno
ob svoji igrački. Da o njenem očetu,
ki ji vlije strah že s pogledom, ne
govorim.
V sobo pride ati in potegne sestri-
co s postelje. Jaz nepremično stojim
in čakam, kaj se bo zgodilo. »Spat,
spat se zgubita!« Namesto večerje,
namesto besede lahko noč pa tak
stavek. No, nama s sestrico se zdi ta
stavek še kolikortoliko soliden v pri-
merjavi z ostalimi njegovimi stavki.
Večerjali še nisva, mu pojasnim. Pa
dajta. Grem v kuhinjo in na hitro
pripravim večerjo. Sedeva za mizo,
a ne za dolgo. Ko prične z navija-
njem radia in iskanjem postaj ter ri-
ganjem, greva v sobo. Večerjo do-
končava tam, pp večerji pa smukne-
va v posteljo. Želiva si zaspati, a ne
moreva. Strah naju je, prenapeti sva,
ker veva, da je najhujše še pred na-
ma. Mamica dela namreč popoldan
in pride domov dvanajst minut čez
dvaindvajseto. Ati v kuhinji pije, po-
je in se pogovarja sam s sabo. Seve-
da ne v normalnem tonu. S sestrico
sva tiho kot miški. Tuhtava in tuhta-
va nekaj. Vsaka zase. Sestrica še
vedno išče tolažbo pri punčki. Neka-
ko le zadremava, nakar zaslišiva:
»Prokleta kurba,...« Izrazi se stop-
njujejo, ton njegovega glasu se viša,
vedno večji nemir je. Sedaj so se
pojavile še klofute, focni, udarci
s pestmi____Čuje se krik. Zdaj kriči
mami, zdaj on. S sestrico planeva
s postelje. Obe sva prepoteni, živčni.
Prvi prizor, ki ga vidiva, je, da ati
tepta z nogami mamico, ki leži na
tleh. Prikriva svoje bolečine, prikri-
va. Tudi solze prikriva. Kaj nama
preostane drugega, kot da se zažene-
va nad atija in ga odvlečeva proč?
Želiva omiliti situacijo. Mami vstane
in naju zahvaljujoče pogleda, ati pa
začne tekati po stanovanju in udari
zdaj to, zdaj ono. Vračamo mu udar-
ce, čeprav nam jih dvakrat, trikrat
vrne. V mislih imam le to, da je važ-
no sodelovati in ne zmagati. Se ved-
no dobivam udarce, ali pa jih dobi-
vata mami in sestrica. Namesto, da
bi vsi spali, saj je ura že skoraj triind-
vajset, se prepiramo in pretepamo.
Nekako mi uspe smukniti skozi vra-
ta stanovanja in stečem k sosedi. Po-
kličem milico. Čez deset, petnajst
minut bo ponovno malo miru v na-
šem stanovanju. Pa ne dolgo. Le do-
kler miličniki ne odidejo. Še malo,
še malo, pa bodo prišh. In res. Prišh
so. V stanovanju ni več glasno priž-
ganega radia, ni krikov, trenutno ne
letijo udarci. Kako lepo. Kakšna tiši-
na. Miličniki sprašujejo to in ono,
kasneje pa gredo. Pustijo nas same,
naši pretepi pa se nadaljujejo. Ati
teka po stanovanju z grožnjami, da
nas bo pobil, teka sem in tja in nam
grozi z nožem in sekiro, ki jo ima
v rokah. Primorana sem, da še en-
krat kličem milico. Ko pridejo go-
spodje miličniki ponovno, ga za
spremembo odpeljejo na iztreznitev.
In od takrat naprej je zopet tišina,
tišina,... Kljub temu, da je sUšati
tiktakanje ure, je mir. Kako prijetno.
Mami, prijetna in ljubeča kot je, si
hladi jezo, bolečine in brazgotine, ki
jih je dobila od atija ta večer. Ne
jamra, čeprav se vidi, da jo bolečine
skelijo. Še bolj pa jo boh resnica uso-
de, ki ji je naprtila norca za moža.
Čeprav sta ločena, se še vedno spre-
haja po njenem življenju. Včasih,
pred mnogimi leti se je sprehajal
z lepimi besedami. Danes pa se spre-
haja z grožnjami, z brazgotinami,...
Sovraži ga. To je povsem razumljivo.
Mar ta človek, ki ima skoraj štiride-
set let, do danes še ni ugotovil, koli-
ko dela ima njegova bivša žena. ozi-
roma najina ljubka mamica? Mat
pomislil, da bi kdaj, katerikoh d
v življenju ne spil toliko, kot vs
dan ? Vs^j na kakšen njen praznik
se lahko odrekel enemu ali dw
kozarčkom. Še tega, da ima rojs
dan, gcd ali podobno, se ne spom
Ona pa skrbno kuha, pere, čisti
lika. Skrbi za naju, še bolj pa za
Pravzaprav je izraz služkinja pod
njujoč za osebo, kot je najina mal
ca. Ampak včasih je pri hiši še slal
vrednoteno njeno delo. Z njego
strani seveda. N^večja pozornost
na njem. Na najinemu očku. Več k
cel mesečni dohodek zapije. Da t
omenjam, koliko nas prikrajša ^
oblačila. On dobi vse, čeprav je t^
najmanj vreden. Vse - to pom&
njegove prijateljice steklenice. '
mu moramo nabaviti, sicer nas p
tepa še in še. Zakaj je tako? Saj te
nismo vredne. Mar nima srca? '
mar tudi drugi očetje takšni?
Vse, vse kar imam, bi dala. da
vs^j en dan ali dva ne pil. Da bi V
noč ali dve lahko v miru spala, i
se mi dokaj nenavadno, da je ma
zmožna prenašati vse to. Redno h(
v službo, skrbi za naju. Skrb za rti
s sestrico ji je na prvem mestu. Vi
no, skoraj vedno se je pripravlji
igrati z nama. O vsem. Vedno
svetuje, mi kaže zlato nit življel
Kljub neprespanim in s solzi
postlanim nočem se smehlja, čepJ
se jj srce vidno para. Bolečin, ki.
čuti mami v srcu, ni mogoče opisi
Nosi jih v sebi, večkrat jih še sebi
upa priznati.
Rada bi bila tako odločna v ži^
nju, kot je najina mamica. Ne bi
rada šla v življenje po isti poti i
ona. Dovolj neprespanih noči, d
vanih s psovkami in tepežem, ^
imela. ]
RADIO
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 13
REVIZIJA RUMENEGA CE
Mrhovinarji
Turistična agencija oz. zuna-
nje ministrstvo, ki mu v slo-
venski vladi poveljuje Dimitrij
Rupel si na moč prizadeva, da
bi Slovenijo kot državo more-
biti priznal še kdo poleg Islan-
dije. Franciju Petku in ostalim
nosilcem Elanovih skakalnih
smuči pa je brez diplomatskih
kosil prav lepo uspelo promo-
virati Slovenijo (le-ta se je
zgledno bleščala na smučeh)
y Val di Fiemmeju. In ko se bo
Slovenija nekoč le razdružila,
bodo svetovni športni eksperti
to interpretiran kot odcepitev
»firme Slovenija« od Elana.
]Vo, če smo dosledni, seje velik
del Elana že odcepil od države
takrat, ko se je pricepil senci
onkraj sončno-alpskih popad-
kov. Kakorkoli že, promocija
gor, promocija dol; balkanska
popkovina je počila žal le na
rovaš nacionalistične erekcije,
vse ostalo pa nas še kako druži
s ti. balkansko bratovščino.
Tudi mafijaštvo, ki jim ga tako
apriorno očitamo. Ali pa mrho-
vinarska solidarnost, ki se je
v svoji pravi luči predstavila
ob razdeljevanju pomoči priza-
detim v novembrski poplavi.
Da je ocena škode znašala
7939 mio dinarjev, ni skriv-
nost. Dosti manj jasno pa je,
koliko denarja je bilo zbranega
v ta namen. In javna skrivnost
je, da se del teh solidarnostnih
sredstev uporablja v različne
namene; od razvojnih, social-
nih programov, do nabave
orožja, kar trdijo najbolj zagre-
ti pacifisti. Ne vem več točno,
toda še pred časom je bilo pre-
livanje namenskih sredstev
nezakonito.
In tako se poplavljenci da-
nes sprašujejo, na koliko vrat
bodo še morali potrkati, da jim
bo kdo, če jih ne bo prej nag-
nal, nakazal tisto, kar jim je
bilo tako pompozno obljublje-
no še ne dolgo tega. S tem se-
veda mislim na tiste, ki so: pr-
vič - res utrpeli škodo, drugič
- niso tako blizu razdeljevalne-
ga korita, da bi lahko koketira-
li s pooblaščenimi dilerji, in
tretjič - pričakujejo tisto kar
jim po ad hoc oceni komisije
pripada. Kakšen pa je ta odsto-
tek od ocenjene škode, je raz-
lično od občine do občine.
Da vse to ni iz trte zvito, je
pokazala petkova oddaja, v ka-
tero so se oglašali bolj ali manj
prizadeti poslušalci. Tako je
gospod iz Trubarjeve predla-
gal, naj vsaka KS javno pove
svojim krajanom »koliko de-
narja so dobili in kako so ga
razdelili«. V tem primeru bi di-
lerji ostali čisti, sosedska ne-
voščljivost pa bi verjetno eks-
plodirala. Da govorice in čveki
obračajo svet, je dokazala Da-
nica, kije slišala, kako je nek-
do iz Celja v Mozirje poslal le-
po ohranjen štedilnik, v pečico
pa je vtaknil naslov in telefon-
sko številko, češ naj ga ta ose-
ba pokliče in pove, če je zado-
voljna. In ko je poplavljenec
poklical svojega darovalca, mu
je rekel vse lepo in prav, le da
je zadeva bila precej draga. Na-
mreč, debelo je plačal.
Tudi Jasni iz Laškega ni po-
vsem jasno. Dobila je 10 od-
stotkov ocenjene škode. »Na-
pisano je bilo kot akontacija,
ostalo pa še sledi,« pravi. Ali
bo še kaj dobila ? Poklicala je
tamkajšnjo skupščino, pa so ji
rekli, da je denar na poti iz
Ljubljane. Za razliko od Jasne
se pri Marijini hčerki ni oglasi-
la komisija za oceno škode.
»Ni dobila niti dinarja, čeprav
je imela vse uničeno!« Miro pa
je videl spisek škode, ki jo je
prijavil nek pomembnež iz
Trubarjeve: »Povem vam, pet
listov, klet pa tako majhna.«
Potem pa je v krogu znancev
še preveril, da Komunala res ni
dobila niti dinarja. Zanimiva je
izkušnja anonimneža z Ljub-
ljanske, ki je skregan s »celim
blokom«, ker mu ni vseeno,
kako so ljudje vrgli na fmto
človeka iz Zavarovalnice. Le-
ta je kar dvajsetkrat ocenil en
ponosen kombinezon, kije po-
toval od stanovanja do stano-
vanja. Slavico, kije podrobno
opisala svojo tragedijo, pa bo-
de v oči g.Ašič iz skupščine
občine, ki je baje arogantno
odslavljal ljudi potrebnih po-
moči. »In nihče me ne bo več
prepričal, da nas regulirana
Savinja ščiti!« Njena prijatelji-
ca Helena pa si je na račun ta-
kratnega informativnega pod-
viga Radia Celje rešila več kot
500 tisoč dinarjev. »Če bi vas
vsi poslušali, bi lahko pravo-
časno ukrepali,« pravi.
In škoda, da se ne slišimo
v Ljubljano, kajti Srečko je
javno pozval Peterleta, naj od-
govori, kam je šel ves denar.
Taisti večer pa se je Andrej
Šifrer v Casablanci spraševal:
»...kdo komu več pomeni,
kdo komu več bo dal...«
Tomo Česen gost
NT&RC
V ponedeljek je bil gost
uredništva NT&RC Tomo
Česen, naš vrhunski alpinist,
trenutno eden najboljših na
svetu. Ob tej priložnosti je
direktor in glavni urednik
NT & RC Jože Cerovšek
kranjskemu alpinistu, kot
priznanje za velike dosežke,
izročil sliko Adija Arzenška,
Pomladne impresije v oljni
tehniki. S Tomom Česnom
smo naredih velik intervju,
ki je bil na sporedu Radia
Celje še isti dan, v Novem
tedniku pa ga boste lahko
prebrali v naslednji številki,
28. februarja.
RADIJSKA POŠTA
Šolska tablica In gobica
Zanimiva, če ne čudna
vprašanja in vaše želje nam
kar pogosto belijo glavo, a,
če te kdo kaj vpraša, mu
moraš odgovoriti. Tako ali
drugače: v pismu, po telefo-
nu, ali morda kar na tejle
časopisni strani.
Minuli teden se je na nas
obrnila poslušalka z željo, da
bi ji pomagali pri vas doma,
kje v kleti ali na podstrešju,
najti staro šolsko tabhco. Za-
kaj jo potrebuje? No, tako
nevljudno radovedni tudi mi
nismo, ki za take včasih celo
veljamo. A vendarle: morda
bi jo poslušalka Minka rada
pokazala svojim vnukom in
jim ob večernih urah, ah po-
poldne, ko otroci ne smejo
ven zaradi onesnaženega zra-
ka, pripovedovala, kako so
se nekoč učih pisati in brati.
Zraven jim bo obesila gobi-
co, takšno ta pravo, spužva-
sto in jih učila abecede. Mor-
da pa bo Minka to šolsko ta-
blico, če ji jo bo kje pri vas
doma uspelo dobiti, obesila
v kakšen kuhinjski kot, za
okras, za spomin na nekoga,
morda na mamo ali kakšno
učiteljico.
No vidite, koliko možnosti
se odpre kar samo po sebi iz
čisto drobne, resda nenavad-
ne želje, ki ste jih včasih pol-
ni in pri tem mislite, da vam
mi lahko pomagamo. O, saj
pogosto nam to uspe. Potem
smo zadovoljni tudi mi. Mi-
mogrede: če bi tablico res
kje staknili in če ste jo pri-
pravljeni tudi pokloniti, spo-
ročite to kar na naš naslov,
prek radijske pošte. Potem
se lahko dogovorimo o skup-
ni predaji šolske tablice Min-
ki   (njen   naslov   hranimo
v uredništvu). Saj, kot pravi
modra stara misel: dan, ko
ne spoznaš nobenega novega
človeka, je zate izgubljen
dan. Ampak to je že druga
tema.
MATEJA PODJED
Sobotni večerni spored
Nikar se ne veselite prezgodaj ob
prebiranju gornjega naslova, temveč
preberite te vrstice do konca. Radio
Celje zaenkrat še ne širi programa
z večernim sporedom vsako soboto.
Izkoristili bomo samo priložnost ob
dveh dogodkih konec tega tedna, ki
sta verjetno zanimiva za širši krog
naših poslušalcev in bi jih radi o njih
bolj natančno seznanili. Zato smo ve-
čer podnaslovih šport in fllm.
Ljubitelji športa že vedo, da bo v so-
boto ob 19. uri v Rdeči dvorani v Vele-
nju izredno pomembna rokometna
tekma med velenjsko ekipo in roko-
metaši Celja, ki nastopajo pod ime-
nom Pivovarne Laško. Tej tekmi bo-
mo po športni strani namenili največ
prostora, saj se bo z nje neposredno
v program oglašal Dejan Šuster. Na
Roglo pa se bo odpravil Robert Gor-
janc, kajti tam bodo že zbrane smučar-
ke, ki bodo v nedeljo in ponedeljek
tekmovale v tem smučarskem središ-
ču za evropski pokal. Z vodji in trener-
.-•ji različnih športnih ekip, ki bodo tek-
movale v soboto, smo se dogovorili, da
se bodo javljali v naš program in nam
sporočah rezultate in zanimivosti s teh
tekmovanj.
V Celju bo v soboto zvečer tudi zak-
ljuček Dnevov slovenskega filma s po-
dehtvijo nagrad. Iz kinodvorane Uni-
on in hotela Evropa se bo javljala Na-
taša Gerkeš, ki bo pred mikrofon po-
skušala povabiti čimveč zanimivih so-
govornikov in tisti, ki Natašo poznajo
vedo, da nima dlake na jeziku. Samo
podelitev nagrad bomo neposredno
prenašali.
Torej, če varn v soboto zvečer televi-
zijski program ne bo všeč, prisluhnite
sobotnemu večernemu programu Ra-
dia Celje.
ŠKRATKI
V hiši NT-RC se zmeraj
zgodi kaj smešnega. Ali pa
- kakor za koga. Za tisto
stranko najbrž že ne, ki je
iskala naš oglasni oddelek
z desne proti levi in kljub
dovolj jasnim oznakam ni
našla »naše Jožice«. Prišla
je namreč po dvoriščni
strani do pritličja naše hiše
in se kljub puščicam in
drugim oznakam znašla pri
vratarju Aera, kjer je prav-
zaprav vhod za stranke na
oglasni oddelek. Nauk
zgodbe - tudi znake je tre-
ba znati brati!
Naša napovedovalca Ka-
milo in Betka marsikaj
opravita z levo roko, čeprav
vse profesionalno, se pravi,
stoodstotno poklicno, ne
glede na to, da sta oba stro-
ga levičarja. Sledr\je je
stvar strankarske in ne po-
klicne opredelitve!
Pust je mimo, naj živi
pust in naj me preživi pe-
pelnica, si je rekel tehnik
Bojan Pišek tistega hudega
dne, ko mu je montirnica
pokazala »zobe«. Imel je
namreč nekaj težav pri se-
stavljanju novinarskih pri-
spevkov magnetofonskih
trakov. »Oj, predpust, ti čas
presneti, da bi več ne prišel
v drugo ...«je kdaj že zapi-
sal dr. Fr. Pr.
Se huje pa je, če kaj tako
spraviš, da še sam ne veš,
kam. To pedantnostje »gor
plačal'^ naj-tehnik Janez
Klanšek in presneti posne-
^^k s Kmetijsko oddajo ta-
ko varno skril, se pravi
spravil, da se je na koncu
izkazalo, da sam hudič na
A)em sedi. Se opravičuje-
'no.' Janez tudi.
Kolegica Mateja je z drsa-
A;em nadrsala tako, da je
nodila z obolelo roko na te-
^^Pijo z električnimi tre-
^liaji. Šok terapija bo traja-
iako dolgo, je rekla, da
°om nazadnje priznala, da
me roka ne boli več. Roka
je v redu, zdaj je ostala brez
glasu. Tohko v vednost nje-
nim oboževalcem!
Z informativnimi oddaja-
mi na Radiu Celje je vse
v redu in »fajn«, glede na
to, da jih ob Panteliču ureja
tudi Tatjana Cvirn. Tako so
vse Nitke napeljane v pra-
vo smer.
Naša mlada sodelavka
Simona Brglez je imela 18.
rojstni dan. Nič posebnega,
če ne bi polnoletnosti doča-
kala prav na dan, ko smo
letos prvič tudi pri nas prav
z veliko žlico praznovali Va-
lentinovo, dan zaljubljenih.
Simoncajepriznala, da ima
rada radio!
Pa naj še kdo reče, da ga
ne s.... Medtem je zunaj
koncentracija SO2 v zraku
poskočila čez »smrdečo
vejo.«
P. S. O dogajanju čez vi-
kend ve Škratek le toliko,
da se najmlajši, Benjamin
po imenu, dobro uči teh-
ničnih strok tudi v prosto-
časnih dejavnostih. Viden
je bil v Casabljanci. Če je
bila tam tudi diskjockerica
Inge Kobe, pa nismo uspeli
izvedeti.
Še to morate izvedeti:
Bojan Pišek-Speedy je
v soboto na Mavrico Lom
vozil tako, da bi se mu po-
klonil sam Alan Prost Če-
prav službeni Chevrolet
brez težav zmore tudi do
150 kilometrov na uro, je
bilo takšnih, ki so Bojana
prehiteli, predvsem na av-
tocesti, kar veliko. Bojanov
komentar, ko je v vzvrat-
nem ogledalu zagledal mer-
cedesa, ki je švignil mimo,
je bil: » Uf, še en grdi avto!«
»Ha«, bi rekel Alf a ne Na-
taša!
Jaz sem pa toži baba, bi
rekel vaš Skratek. Do pri-
hodnjič!
14. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
šport
Velikih magov ni veliko
Pogovor z Miletom Cepinom - »nisem eden Izmed nllh«
Milan Cepin se je rodil 17.
marca 1940 v šoli Završe
v bivšem Šentvidu pri Slo-
venj Gradcu. »Prva žoga je bil
kamen, kasneje smo jih nare-
dili iz cunj.« Kot mladega ko-
šarkarja ga je v svoje vrste
vabila Olimpija, vendar se je
odločil za študij na DIF-u
v Beogradu. Tam je tri leta
igral pri Partizanu. Po vrnitvi
v Celje je igral do leta 1969,
potem pa je postal trener.
»Takrat sem se odločil, da
celjsko košarko dvignem na
najvišji možen nivo in moram
priznati, da mi to ni uspelo,«
trdi danes z grenkobo, čeprav
se z njim nekateri ne bi stri-
njali...
Cepin je po sedmih letih zno-
va prevzel mesto trenerja ko-
šarkarjev Celja. V 15. kolu
SKL je proti ekipi Colorja
Medvod v zadnjih desetih mi-
nutah tekme vodil celjsko eki-
po iz občinstva in zaostanek
»Moram priznati, da sem po
letu 1984 košarko brisal iz
svoje glave kot z radirko. Ce-
lih tekem nisem več gledal ni-
ti v domačih dvoranah niti po
televiziji. Občasno sem pogle-
dal le, da vidim njen razvoj.
Kakšnih revolucionarnih
spremembe nisem opazil niti
v taktiki niti v tehniki. Le no-
va pravila so nekoliko vpliva-
la na taktiko in tudi na spre-
membe rezultata.«
osemnajstih točk spremenil
v zmago.
Se spominjate, kdaj ste »da-
li« zadnji intervju?
»Ne. Morda leta 1983, sezona
82/83 je bila namreč naša n^-
uspešnejša. Pozneje tega ni bi-
lo več, kajti kmalu zatem sem
prenehal delovati v košarkar-
skem klubu takrat imenova-
nem po sponzorju Libeli. Od
takrat se nisem več pojavil na
košarkarskih igriščih v kakrš-
nikoli vlogi. Ne kot trener, ne
delegat, ne pomočnik trener-
ja... Sploh pa moram priznati,
da intervjujev ne dajem rad.«
Kako to, da ste se odločili
prevzeti ekipo, ki ji prav veli-
kih možnosti niste pripisova-
li oziroma ji še vedno ne?
»Ekipa je na žalost ostala
brez vodstva, brez trenerja. Mi-
slim, da so tudi finančni pogoji
v klubu izredno slabi. Igralske-
ga kadra je malo. Prisoten je
prepad med generacijami.
Predstavniki starejše so Ani-
»Ko sem se iz Beograda vr-
nil v Celje, sem nekaj časa bil
istočasno trener in tudi igra-
lec. Ugotovil sem, da trenei
v igri dela dvojne napake, ta-
ko kot igralec kot tudi vodja
moštva. Zato nima pravice
opozarjati soigralce na napa
ke. Tako sem postal trener.«
čič. Gole, pa tudi Urbanija, Ce-
rar, Pucko. Za njimi sledijo iz-
redno mladi igralci stari 17 let,
ki pa nimajo dovolj rutine ne
moči, da bi vzdržali za njih tež-
ko tekmovanje v SKL. Pri tre-
ningih si žal ne morem dosti
pomagati z izvajanjem taktič-
nih nalog, ker polovica igral-
cev Zcirye ni sposobna. Čaka
nas še dosti dela. Žal nam bo
verjetno zmanjkalo časa, da bi
postavili igro na načela, ki so
nekdaj veljala v Celju: hitra
igra, hiter protinapad, agresiv-
na obramba, več različnih
obramb... Če sem odkrit, ne
vem, kako bomo izpeljah tek-
movanje do konca. Upam, da
bo ekipa, če bo vzdržala, zma-
gala na preostalih petih tek-
mah. To bi bilo optimalno.
Lahko pa seveda tudi štirikrat
izgubi, kar bi bilo zelo slabo.
Prav lahko se zgodi, da bosta iz
l.B ZKL zahod izpadli dve od
treh ekip iz Slovenije, se pravi
Maribora, Triglava ter Postoj-
ne, in v tem primeru bi SKL
morale zapustiti tri ekipe. Za
obstanek v ligi bo potrebno
imeti vsaj 9-10 zmag. Mi jih
imamo trenutno le osem. Celje
si ne sme privoščiti, da bi nje-
govi košarkarski predstavniki
letos izpadli celo iz SKL in se
znašli na najnižji ravni od leta
1967. To bi pomenilo ooereb
celjske košarke. Ne verjamem,
da bi se bila ekipa sposobna
prej kot v petih ali celo desetih
letih vrniti v SKL.«
Vaši igralci in bivši učenci
vas poznajo kot zanimivega,
pronicljivega pedagoga, kot
genialnega trenerja, ki se ni
uspel izkazati v celoti, in ne-
predvidljivega človeka v po-
zitivnem smislu besede. Kate-
ri pa so tisti igralci, ki se jih
vi najbolj spominjate, izšli pa
so iz vaših vrst med goli in
pod koši?
»Igralcev je veliko, tudi iz ro-
kometa, ScO je bilo malo let, ko
tam nisem deloval. Prva leta
po študiju sem imel čvrsto ide-
jo, da bom celjsko košarko po-
peljal do 1. zvezne hge, kar pa
nam na žalost ni uspelo, če-
prav smo bili večkrat na nje-
nem pragu. Igralci so se v Ce-
lju proizvajali po tekočem tra-
ku. Tu mislim na Sabolčkega,
Toneta Sagadina, Dušeina Er-
javca, brata Zmaga in Miloša
Sagadina, od novejše generaci-
je pa Pipana, Golca Medveda,
Janžka, Hauptmana, ki je pri-
šel iz Litije, Tovornika, kije bil
pravzaprav samorastnik iz Pi-
kapolonice... S »sposojenim«
Polancem je to bila odlična
ekipa. Žal Idjub precej poveza-
nemu delu in njegovi kontinu-
iteti z velikim številom igral-
cev Celje ni bilo sposobno ob-
držati ekipe, kije skupaj začela
igrati leta 1979. Tu so bili še
Štefanec, Govc, Urbanija, pri
nas bi »moral« ostati sedanji
reprezentant Zdovc, imeli smo
priložnost dobiti Kotnika, ki
prav tako uspešno igra pri
ljubljanski Smelt-Olimpiji. Ni-
koli nismo imeli dovolj čvrste
in sposobne uprave, dovolj
razumevarya v mestu ob Savi-
ryi, da bi vrhunskim igralcem
ponudili vrhunske pogoje za
delo, vrhunsko plačilo. Za do-
mače igralce je bilo vedno ško-
da denaija, češ, saj so zrasli pri
nas. Raje smo pustili, da so
nam jih odpeljali. Pripeljali
smo celo nekatere nepreveije-
ne igralce, na primer Musoviča
iz Prištine... Edini prišlek, ki
še sed^ igra, je Aničič. Odhaja-
li so enkrat Pipan, kasneje
Gole, pa Janžek, Medved...
Žal ekipa, ki je bila sposobna
premagati vsa prvoligaška mo-
štva, tako Crveno zvezdo, Ci-
bono. Partizana, Jugoplastiko,
ni nikoli zeiigrala v prvoligaški
konkurenci.«
Remaki zlatih let so redki.
Je možno v Celju ustvariti ge-
neracijo, ki bi ponovila nek-
danje uspehe?
»Moram priznati, da ne poz-
nam dela v klubu. Sedem let je
dolgo obdobje. Klub bi v tem
času moral »narediti« vsaj tri
do štiri vrhunske igralce. Z 18-
imi leti so Pipan, Gole in Jan-
žek uspešno igrali v 1. B ZKL,
danes pa toliko stari fantje ne
zmorejo igrati vidnejše vloge
v republiški ligi. S tem sem
najbrž povedal vse. Ne poz-
nam staixia v pionirski vrsti in
načina njenega selekcionira-
rvja, ne poznam načina animi-
ranja staršev in širše okolice,
šolskih vodstev, učiteljev te-
lesne vzgoje, tako da prave
ocene o perspektivi ne morem
dati.«
Med mladimi rokometaši,
ki ste jih vi uvedli v osnove
tega športa, jih je kar precej
uspelo v članski vrsti.
»To je bilo bolj skupno delo
s Tonetom Goršičem. Pravza-
prav jih čisto sam nisem selek-
cioniral. Res pa je, da so pod
mojim vodstvom začeli vaditi
takšni igredci kot so brata Bo-
jovič, Luskar, Pevnik, Levstik,
Razgor, Selčan, od mlajših pa
Strašek, Jeršič, Čater... Dosti
jih je uspelo, prišli so vsaj v dr-
žavno mladinsko reprezentan-
co, Jeršič pa je z njo osvojil
zlato kolajno. Zgodilo se je ce-
lo, da sem pripravljal celjsko
ekipo na zvezno ligo, preden je
prišel trener Miškovič. To je
bila vrhunska ekipa na čelu
z Vukojem, kije na žalost izgu-
bila finale pokalnega tekmova-
nja Jugoslavije. V rokometu
sem delal približno enako dol-
go kot v košarki, česar marsik-
do ne ve. Morda je razlog
v tem, da je pojem celjskega
rokometa še vedno Tone
Goršič.«
Imeli ste priložnost primer-
jati sposobnost in učinkovi-
tost dveh uprav celjskih klu-
bov, tako ŽRK Celja Pivovar-
ne Laško kot KK Celje.
»Ngj mi upravi ne zamerita,
nobene namreč ne bom hvalil.
Nista znali izkoristiti igralske-
»Najbolj uspešne tekme ni-
so vedno tudi najboljše. Naj-
več smo prikazali v finalu po-
kalnega tekmovanja Sloveni-
je proti Olimpiji, ko smo zma-
gali za več kot 20 točk. To je
bil vrhunec. Zmago proti
splitski Jugoplastiki v osmini
jugoslovanskega pokala bi
postavil na drugo mesto. Igra
je bila zelo kvalitetna, vendar
smo ob koncu naredili mnogo
napak, kar proti Olimpiji ni
bil slučaj. Vrhunske predsta-
ve smo prikazali recimo proti
Hapoelu iz Afule, pa tudi na
tekmah za dvig popularnosti
te športne igre proti reprezen-
tancama Jugoslavije, SZ...«
ga kadra, ki sta ga imeli. Morda
je tu vzrok denar. Lahko da ga
Celje ni imelo, Jili pa ga ni zna-
lo uporabiti; v to se ne bi hotel
spuščati. Imeli smo vrhunske
rokometne in košarkarske eki-
pe v jugoslovanskem in tudi
širšem merilu, pa nismo uspeli
osvojiti državnega naslova. Ni-
koli nismo prišli na vidnejša
mesta kljub neštetim mladin-
»Po mojem odhodu iz košar-
ke meje tehnični vodja ali ce-
lo predsednik ženskega košar-
karskega kluba v Rogaški
Slatini dve leti nagovarjal,
naj vendar prevzamem njiho-
vo ekipo. Začel je z besedami:
»Slišali smo, da ste nekoč bili
trener. Bi mogoče vadili tudi
naša dekleta.« Lepo sem se
zahvalil: »Zelo sem vesel, da
ste slišali zame.«
skim reprezentantom, pa tudi
članskim. Glede na kvaliteto
so bili rezultati borni. Govorilo
se je, da so nesposobni trener-
ji, kar me čudi, saj so naši igral-
ci igemno uspešno igrali
v drugih klubih.«
Najbrž se zavedate, da ste
najpopularnejši celjski tre-
ner, pa tudi v konkurenci
vseh športnih osebnosti viso-
ko kotirate. S čim ste si prido-
bili takšno priljubljenost
športnega Celja?
»Ne bi vedel, zakaj. Pa tudi
ne verjamem, da sem posebno
popularen trener. Mislim, da
majhno mesto potrebuje sen-
zacije in vsaka sprememba
v kakršnemkoli klubu, vsako
govorenje po trgu, gostilnah,
ljudem prija. Tisti človek, ki je
na mestu, kjer seje zgodilo kaj
nenavadnega, je popularen.
Seveda je popularnost hitro
minljiva stvar. Zase mislim, da
me pozna mnogo dijakov ozi-
roma učencev Gimnazye pa
tudi Tehniške šole, kjer sedaj
poučujem. Hodili so na tekme,
jaz pa sem bil atraktiven trener
tudi zaradi svojega obnašanja.
Publika uživa, če se na »tere-
nu« nekaj dogaja. Upam, da so
ob meni uživali, pa tudi ob igri
mojih varovcincev, kajti naša
košarka je bila zelo privlačna.
Ko smo gostovali po Evropi, so
tudi ameriški trenerji z obču-
dovanjem spremljali naišo igro.
Tam, leta 1982, je bila vr-
hunska.«
Se strinjate s stavkom. »Ve-
liki mag se je vrnil«?
»Ne. Prej bi lahko rekli »Se-
dem let skomin« po znanem
filmu..., čeprav me ni nič sko-
minalo po kakršnikoli vlogi
v košarki. Velikih magov je ze-
lo malo. Moje znanje je pač
takšno, kakršnega sem prido-
bil na študiju v Beogradu pod
taktirko Aleksandra Nikoliča.
Poslušal sem dosti ameriških
Mile Čepin-Ata, petdeset-
letnik, ki bo čez slab mesec še
leto starejši od Abrahama, pa
bi mu to le s težavo prisodili,
ostaja isti. Žareč pogled
s hladnimi, svetlo modrimi
očmi. Vroče srce, ki vzkipi, da
pregreje hladno glavo.
trenerjev, tudi Bobbyja Knigh-
ta, vendar mi niso znali pove-
dati vsega. Jugoslavija in svet
ne cenita dovolj Nikoličevega
znanja. Sovjetski trener Go-
meljski je bil po svetu bolj po-
pularen, vendar ima skromnej-
še znanje sodeč po treningih,
ki sem jih gledal. Jugoslovan-
ska košarka je uspela prav za-
radi dela prof Nikoliča in nje-
govih učencev. Imeli snio veli-
ko uspešnih trenerjev: Žeravi-
co, Novosela, Tanjveiča, Skan-
sija, vendar po znanju Nikoli-
ču ne sežejo niti do gležnja.
Morda sta način vodenja te-
kem in prevelika živčnost bili
oviri, da Nikolič ni več aktivno
prisoten v košarki.«
Bi se lahko glede velikih
psiholoških pritiskov in emo-
cionalnih izbruhov primerja-
li z Aleksandrom Nikoličem?
»Ne, ne, ne. Čeprav na videz
na tekmi izgledam zelo nervoz-
no, sem v resnici zelo miren in
imam izredno dobre živce. Zu-
nargi videz precej vara. Živce
imam jeklene in zato smo do-
bili mnogo tekem, ki so bile
videti že izgubljene.«
DEAN ŠUSTER
FOTO: EDI MASNEC
PANORAIVIA
Košarka
1. B ZKL-ženske
Kozmetika Afrodita : Radnik
91:67 (42:31)
SL: moiki
Celje: Elektra 103:90 (44:47),
Rudar : Comet 85:103 (56:56),
Koper : Rogaška 109:97 (49:50)
Rokomet
II. ZRL - moški
Pivovarna Laško : Splitex
35:23, Pivovarna Laško : Dja-
kovo 34:24
Celjani in Splitčani so sreča-
rye odigrali v naprej, ker so
gostje igrali še v Slovenj Grad-
cu. Tako smo videli v Celju za-
nimivo srečaixje. Po 20. minuti
so gostje močno popustili in
Celjani so zlahka osvojili novi
točki. Strelci za Pivovarno La-
ško so bih: Šafarič 5, Menih 4,
Jašlarevič 3, Razgor 1, Ivzmdija
2, Franc 5, Jeršič 2, Čater 4,
Pungartnik 9.
Mnogo dela niso imeli celj-
ski igralci tudi proti ekipi
z dna lestvice. Mrežo gostujoče
ekipe iz Djakova so zatresli na-
slednji igralci: Šefarič 7, Bego-
vič 1, Jašarevič 3, Privšek 2,
Razgor 6, Ivandija 2, Franc 2,
Jeršič 1, Čatr 2 in Pungartnik
8.
Kegljanje
Nov uspeli v Zagrebu
EMO Celje - Jedinsto
2607:2459, EMO Celje - Tek-
stilec 2347:2282
Tudi po gostovanju na »vro-
čih« tleh zagrebških kegljišč
so se vrnile celjske kegljavke
brez poraza. V soboto so celo
na kegljišču Jedinstva postavi-
le nov rekord kegljišča in viso-
ko s 148 keglji razlike prema-
gale domačo ekipo, ki se sku-
paj z Rijeko in STC Ljubljano
bori za drugo mesto. Prvo je že
oddamo celjski vrsti, ki ima ta-
ko praktično že sedmi naslov
prvakiivj v svojih rokah. V prvi
tekmi so posameznice dosegle
naslednji izkupiček: Tkačič
432, Grobelnik 429, Petak 420,
Gobec 431, Mikac 457, Kardi-
nar 438, v drugi tekmi proti
Tekstilcu pa: Tkalčič 385, Gro-
bebiik 401, Petak 393, Gobec
394, Mikac 383, Kardinar 391
kegljev.
SKL - ženske
EMO Celje - Gorica 2377:2356
V republiški Ugi pa je druga
ekipa EMA Celje premagala
Gorico in se utrdila med naj-
boljšo četverko. Ta uspeh so
dosegle Lesjak 417, Ledinek
393, Seško 366, Verdinek 382,
J.Šeško 418 in Zupane s 401
podrtimi keglji.
II. SKL - moški
EMO Celje - Rudar 4999:5025
JOŽE KUZMA
Hokej
I. BZHL
Cinkarna - Olimpija II 3.
(2:2, 1:0, 0:1)
Strelci za Cinkarno so bj
Grabler, Strašek in Bulatovj
vsak po en zadetek. Kazensk
minute: Cinkarna 8 miriu
Olimpija 6 minut. Pred okd
350 gledalci so igralci Cinka
ne Celje v derbiju kola dom
igrali proti Olimpiji neodloi(
no 3:3. Pričakovarvje, da boi
ena lepših hokejskih predstj
v letošriji sezoni v Celju sej
uresničilo. Ob koncu tekme j
se igralci Olimpije veseli)
uspeha v Celju, ki si ga pre
tekmo niso nadejali. Celjs
hokejisti, pa čeprav so igi
odlično, še dolgo ne bodo j
zabili tekme v kateri bi lahl
in morali zmagati, sžo so iz t(
me v tekmo v boljši formi.
Po tekmi je domači tren
Zenon Hajduga povedal: 1
igro svoje ekipe sem zelo zad
voljen, z rezultatom tekme \
še zdaleč ne. Namesto da
zmagah s par goli razlike, si
dovoliU gostom, da po dv
naših vodstvih rezultat žara
grobih napak obrambe izen
čijo. To se ne nam sme več d
gajati.«
SORŠAK MARJA
Namizni tenis
I. SL - moški
v soboto je ekipa Ingrad
v 7. kolu gostovala v Hrastnik
pri NTK Kemičarju in pope
dan na Jesenicah pri NTK J
senice.
Obe srečanji je odločil
v svojo korist. Kemičar so pn
magali z rezultatom 7:2 ter Ji
senice z rezultatom 6:3, ter t
ko zadržali prvo mesto na p
venstveni lestvici. Za ekipo Li
grada so igrali Maras Krešinu
Toni Štrljič in Janez Potočnik
Umetnostno
drsanje
v soboto in nedeljo je bilo ml
dinsko in člansko prvensti
v umetnostnem drsanju v 2
grebu. Nastopilo je osemi
dvajset tekmovalcev in tek«
valk iz devetih klubov. No
državna prvaka v mladiiu
konkurenci sta postala A
Ivančič iz Zagreba in Jan 6
van iz ljubljanskega klul
Ohmpija. V članski konkure
ci pa sta naslove prvakov ohl
nila brat in sestra Čižmešija
zagrebškega Medveščaka.
Edina nastopajoča Celjan
Polona EberUnc se je kot r
boljša slovenska predstavn
med mladinkami, uvrstila
peto mesto.
METKA HLAE
_ I
Plavanje_.
V petek, soboto in nedelj(
bilo v Trbovljah republiško
onirsko  prvenstvo.   Za
Neptun so nastopili plava
Petra   Podsedenšek,   Mat
Kolčan, Bojan Stojanovič,
na Ukič in Katja Roš. Nas
republiškega prvaka je osV(|
Matjaž Kolčen v discipliiij
200 m hrbtno in 100 m hrbtl(
tretje mesto na 200 m kravi'
četrto mesto na 1500 m kr*
Tina Ukič je bila tretja
100 m kravi ter druga na 50<
kravi. Katja Roš pa je v m
šem letniku bila druga
200 m delfin, 400 m kravi
800 m kravi, ter tretja na 10<
delfin, 400 m kravi in SOj
kravi. V ekipni konkurenci
klubov je ekipa PK Nep*
osvojila 6. mesto.
Smučanje
Partizan Liboje je po n«
letih prekinitve ponovno I
pravil sicer tradicionalni srl
od Šmohorja do Liboj v dolJ
dobrih sedmih kilometj^
S to prireditvijo so doroa|
ŠPORT
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 15
začeli po letu 1950 in jo prireja-
li z manjšimi presledki vse do
letos. Žal pa je bila prejšnjo
soboto udeležba nekoliko šib-
kejša, saj seje na startu zbralo
le 28 tekmovalcev, ki pa so vsi
brez poškodb in odstopov pri-
smučali na cilj. V najhitrejšem
času je progo prevozil mladi-
nec Andrej Zeme 28,04, ki je
tudi zmagal v svoji kategoriji
in osvojil prehodni pokal.
Rezultati: mlajši mladinci 1.
Andrej Zeme 28,04, 2. Peter
Džokič 34,06, 3. Sašo Kač
35,10; mlajši člani 1. Tomaž
Lukeš 31,31, 2. Janez Kluar
32,38, 3. Igor Grum 33,53; člani
1 Smiljan Smodiš 28,39, 2.
Janko Potočnik 29,05, 3. Mitja
Ausec 30,53; starejši člani 1.
Toni Kitak 29,30, 2. Matevž
Oblak 33,24 in 3. Janko Tamše
33,51; veterani 1. Alojz Zeme
41,49 in članice 1. Jelena Založ-
nik 1:27,33, 2. Alja Založnik
1:44,24.
TV
Streljanje
v soboto je v Sarajevu turnir
republik s standardnim zrač-
nim orožjem. Rezultati: mla-
dinke: 1. Ksenija Maček 378
krogov, 8. Valerija Kufner (obe
SD Rečica), članice: 3. Ksenija
Maček (Rečica) 370 krogov.
Vili Ravnikar se ni
dal presenetiti
Na streUšču »INGRADA«
v Celju seje 16 najboljših celj-
skih strelcev potegovalo za
osvojitev občinske ZLATE
PUŠČICE. Tekmovah so
z zračno puško. Po pričakova-
nju je tudi letos zrnagal Vili
Ravnikar - Kovinar Štore s 554
točkami. Prijetno pa sta prese-
netila Marko Kobale Ingrad, ki
je s 546 točkami osvojil 2. me-
sto in tretjeuvrščeni Dare Kro-
flič Franc Šteklič Škofia vas
s 542 krogi.
Žalčani zelo aktivni
Žalčani so izvedU občin-
sko prvenstvo z zračno pu-
ško za vse kategorije. Naj-
boljše pionirke: Mateja Dr-
stvenšek 163, Polona Čizič
\45 obe Juteks, Alenka Kralj
iz Braslovč 141 točk. Pionir-
ji: Kristjan Pukmajster 169,
Matej Krašovec 161, Simon
Sibert 158 točk, vsi Juteks.
Mladinke: Janja Habjan 351,
Renata Flego 346 in Lucija
Klovar 335 točk, vse Juteks.
Najboljša med članicami je
bila Berta Povše Slavko
Slander, Šempeter s 354 toč-
kami. Med člani, kjer je na-
stopilo 6 ekip je zmagala
strelska družina Slavko
Slander iz Šempetra pred
Juteksom, Braslovčani in
ostalimi. Seniorji posamez-
no: Alojz Zagoričnik in Šte-
fan Ošep oba po 370 in oba iz
Šempetra, tretji pa je bil Mla-
den Malenšek Juteks s 367
točkami.
TONE JAGER
Šah
V šaleški dolini
radi igrajo šah
v občini Velenje je okrog
150_ ljubiteljev šaha povezanih
v Šaleško šahovsko društvo
Velenje, poleg tega pa so aktiv-
ni^ še v šahovskih selekcijah
v Šoštanju, Topolščici, Šmart-
nem, Gaberkah, Gorici in v Ša-
leku. Zelo uspešni sta tudi sek-
ciji pri društvu upokojencev in
društvu invalidov v Velenju.
Sekcija ŠŠD v Šoštanju, ki
jo vodi Gregor Rupnik, je na-
zadnje priredila tradicionalni
šahovski hitropotezni turnir,
ki se gaje udeležilo kar 39 šahi-
stov iz Šaleške, Savinjske in
Mislinjske doline. Udeleženci
so odigrali 9 kol po švicarskem
sistemu, dosežene pa so bile
naslednje uvrstitve: 1 Alija Žrt
(Velenje), 2. Meirko Kurtovič
(Zgornjesavinjski šahovski
klub), 3. Franc Stropnik (Vele-
rye) in ostali.
Judo
v soboto je bilo v Mariboru
tekmovanje v modrem in rja-
vem pasu (kat. 51 in 71 kg). Na-
stopih so tudi celjski predstav-
niki. Uroš Beltram je zasedel 2.
mesto, Tomaž Seles pa tretje.
V soboto bo v Celju tradici-
onalni Reyev pokal, na kate-
rem bodo sodelovah najboljši
republiški judoisti. Pričetek
tekmovanja bo ob 10. uri.
Karate
že tretjič so se v Petrovčah
zbrali štirje klubi, ki v Sloveni-
ji gojijo SHITO-RYU KARA-
TE-DO KOFUKAN stil karate-
ja. Tekmovanja sta se udeležila
tudi DeJEin Jug iz Maribora, ki
je osvojil na prvenstvu Jugo-
slavije za mladince 3. mesto in
prav tako tretje mesto na
Evropskem SHITO-RYU pr-
venstvu v Nottinghamu v An-
gliji leta 1990, ter Mitja Stiso-
vič član Petrovške karate sek-
cije, ki je slovenski mladinski
prvak v katah v letu 1990 in
četrto uvrščeni na prvenstvu
Jugoslavije, kar je zagotavljalo
visoko kvahteto tekmovanja.
Več športne sreče je imel Mitja
Stisovič, ki je v tekmovanju
kat in športnih borb zmagal.
Selektor reprezentance Anton
Maruša je v reprezentanco, ki
bo letos predstavljala Jugosla-
vijo na Eurocupu v Nottingha-
mu, med drugim izbral tudi
Mitjo Stisoviča, Marka Koželja
in Matjaža Čedeta iz Petrovč.
Na tekmovanju sta zelo dobro
sodila sodnika Miran Maček iz
Žalca ter Zelinka Igor iz Ljub-
ljane. Rezultati: Borbe do 75
kg: 1. Stisovič (Petrovče), 2.
Jug (Mb), 3.-4. Markič in Gril
(oba Mb), Kate: 1. Stisovič (Pe-
trovče), 2. Jug (Mb), 3. Gril
(Mb).
Rekreacija
Rekreacija
V petek je bil na Rogh vele-
slalom v okviru športnih iger
Celja. Udeležilo se ga je več
kot devetdeset rekreativcev.
Pri ženskah do 30 let je bila
prva Mavharjeva (Cetis) pred
Lebanovo (Tkanina) in Juhar-
tovo (Geodetski zavod). V ka-
tegoriji nad 30 let je bila prva
Andreja Jovan (Obrtniki) pred
Jerebovo (Carinarnica) in Kro-
šljevo (Libela). Pri moških do
30 let je bil prvi Cesar (ZTKO),
pred Stamolom (Cetis) in Golč-
manom (PTT), v kategoriji nad
30 let pa je zmagal Rožič (Gra-
diš) pred Kraševcem (Libela)
in Turnškom (Metka). Pri sta-
rejših članih, nad 40 let, je bil
najuspešnejši Cene Jovan
(ZTKO) pred Čatrom (Ingrad)
in Nunčičem (Aero).
Turni smuk
z Mrzlice
TVD Partizan Griže je
pred leti pričel pripravljati
turne smuke z Mrzlice, naj-
prej v Zahom potem pa do
smučišča Gozdnik. Dve leti
je ta smučarska prireditev
zaradi snega odpadla, letos
pa bo, seveda če se ne bo
sneg medtem stopil, v ne-
deljo, 24. tega meseca. Start
bo ob 11. uri pred planin-
skim domom na Mrzhci,
prijave pa bodo sprejemali
ta dan do 10. ure. Tekmo-
valci bodo razdeljeni v več
starostnih kategorij, naj-
boljši pa bodo prejeli na-
grade in pokal za najboljši
čas.
Najboljši celjski
policisti
Tudi lani je potekalo tradici-
onalno tekmovanje za najbolj-
šo športno ekipo oziroma eno-
to UNZ Celje. Vse leto so se
med sabo merile v dvanajstih
disciplinah: Med dvanajstimi
ekipami je bilo najuspešnejše
moštvo Postaje milice Celje,
saj so »pobrali« kar devet ko-
lajn. Prvo mesto so zasedb
v samoobrambi, atletskem pe-
teroboju in namiznem tenisu,
drugo mesto v judu in košarki,
tretja mesta pa v kegljanju, od-
bojki, streljanju z zračno pu-
ško in v veleslalomu.
M.A.
Ligaški boji v polnem zamahu
, Jtokometaši Celja Pivovarne Laško so si zlahka priigraU štiri nove točke proti nasprotnikoma,
se nista uspela resneje upreti. 12 in 10 zadetkov prednosti kaže na učinkovitost celjskega
f^apada, pa tudi na čvrsto obrambo, ki se bo morala še bolj izkazati v sobotnem lokalnem,
"■epubhškem in derbiju lige z Velenjem v Rdeči dvorani. Na petkovi tekmi s Splitexom si je
^agrado za najboljšega igralca tekme prislužil Robi Safarič, v soboto pa z ekipo Džakova Roman
^^ngartnik. Ta trenutno znaša 1000 din in je ravno pravšnja vzpodbuda, pa tudi ne prevehk
ki bi silil v sebično igro. p^^^^       MASNEC
16. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
Nedolžna operaciia
- pot v večnost
Pet mesecev po operaciji prsta se Daniio Doiar še ni zbudil. So krivi celjski zdravniki ali je kriva usoda
Danilo Dolar je devetnajstletni fant,
doma iz Zavrtia pri Galiciji. Zjutraj, 1.
oktobra lani, je bil zdrav fant, rdeč kot
roža. V Cestnem podjetju Celje je bil
pripravnik za avtomehanika, pomagal
je doma na kmetiji, imel je dekle. Vse
življenje se je razprostiralo pred njim.
Zvečer istega dne ga je zagrnila tema.
Danes je Danilo shujšan, prepadel fant
z globokimi preležaninami, bolnik
v domu za ostarele v Črnomlju. Zdrav-
niki pravijo, da zanj ni pomoči, da so
njegovi možgani trajno okvarjeni.
Svojci upajo. Ljudje obtožujejo. Obto-
žujejo celjsko bolnišnico in njene ane-
steziste-zdravnike, ki z anestezijo omo-
gočajo operacije brez bolečin. Obtožu-
jejo, saj je človeškemu umu težko spre-
jeti razlago o usodi. Danilo si je tistega
usodnega 1. oktobra poškodoval prst.
Pri operaciji prsta, samo prsta, je
zdrav fant utonil v temo, iz katere ga
živega, ni moč priklicati.
Danilo Dolar pred operacijo prsta. Eno samo
zdravje, veselje in moč.
Stara mama Marija: »Tak fant je bil. Rdeč kot roža, 90
kilogramov je tehtal. Zdaj ne vem, čejib ima še 50.*
Ljudje obtožujejo
zdravnike
Tistega dne so pri Dolarje-
vih silirali. Silos kombajn je
Danilu odrezal prst. Sestra
Valerija ga je odpeljala
v celjsko bolnišnico. Ob 20.
uri so ga operirali. Naslednji
dan se še ni zbudil. »Spraše-
vali smo, kaj to pomeni. Po-
tolažili so nas, da tri dni vsa-
kogar pustijo v komi, nato so
to podaljšali na deset dni.
Potem je anestezist dr. Janez
Vilč povedal, da bo tako
ostalo,« pripoveduje 22-letna
sestra. Stara mama Marija
Jelen jo opozarja: »Nikogar
ni za črnit. Kaj, če se zdravni-
ki pošvarajo? Drugi ljudje
lahko govorijo, mi ne sme-
mo.« Cesa ne smejo? »Vsi
govorijo, da so zdravniki kri-
vi. Lažje bi se potolažili, če bi
bila huda nesreča, tako pa...
SeO so nam razložili, da se kaj
takega lahko zgodi, da se mu
je srce ustavilo med operaci-
jo in da so naredili vse, da ga
pravočasno oživijo, pa vse-
eno ...« Valerija se še ni spri-
jaznila, cela družina se tudi
po petih mesecih ni potolaži-
la. Vedo, da gre življenje da-
lje. A brez sina, vnuka,
brata?
Besede se vedno znova
vračajo k dvomu. Prve tedne
po operaciji nihče ni smel
k Danilu. Zagotavljali so jim,
da ga skrbno negujejo, obra-
čajo. »Ko pa so ga ob poplavi
premestili v mariborsko bol-
nišnico, je imel ves hrbet
temnorjavo ožgan, na steg-
nih in petah globoke rane.
Že od začetka smo prosiU,
naj ga premestijo v Ljublja-
no, pa niso hoteh. Izmišljali
so si izgovore,« toži Valerija.
Šele potem, ko so ga iz Mari-
bora pripeljah nazaj v Celje,
so se odločih za premestitev
v ljubljanski klinični center.
Nič ni pomagalo. Zdravniki
so prepričani, da se Danilo
ne bo več zavedel, zato je se-
daj v domu ostarehh v Čr-
nomlju. Svojci so morali po-
skrbeti za dom in na social-
nem za plačilo oskrbnine.
»Mama je ravno danes pri
njem. Obiskujemo ga in upa-
mo, da nas bo nekega dne
spoznal, da nas bo slišal, da
bo spregovoril. Danilu so
vzeli mladost, nam upanja
niso. Poskusili smo z bio-
energetikom. Pravi, da bo
Danilu boljše...«
Sedaj, po skoraj petih me-
secih, se o tem že lahko po-
govarjajo. Jeseni je bila bole-
čina prehuda. Tako huda, da
je ostala zemlja neobdelana,
tako huda, da je bilo življe-
nje ena sama mohtev, en
sam strah in upanje.
Usoda ali
malomarnost
človeka?
Na anestezijo v celjski bol-
nišnici  leti vrsta očitkov.
Zdravstveni delavci sami
jim očitno nedisciplino in
odpadanje operativnih pro-
gramov, očitajo jim čakanja
in potrebna moledovanja, da
pridejo. Ob izgubljeni usodi
Danila Dolarja jim ljudje oči-
tajo kriminalno malomar-
nost. Vodja anestezije v celj-
ski bolnišnici, ki je bil tudi
pri Danilovi operaciji, zavra-
ča očitke o nedisciplini in
malomarnosti. Priznava, da
jih je treba čakati, tudi prosi-
ti, da zaradi njih odpadajo
operacije. Toda: »Premalo
nas je in med nami je preveč
žensk s svojimi nosečnostmi
in težavami z otroki.« Kohko
jih je, težko odgovori. Če šte-
je zraven dr. Antona Perca,
jih je 14, brez njega 13. Dr.
Anton Pere je menda užalje-
no odšel na dopust zaradi
krivice pri dodeljevanju sta-
novanj v Zdravstvenem cen-
tru, že decembra. Šef mu
dopust še kar podaljšuje in
upa, da se bo vrnil.
Vsak anestezist je očitno
dragocen. Od trinajstih jih
ima 9 speciahstični izpit, kar
polovica pa je žensk. Trije so
bili do nedavna odsotni zara-
di specializacije, pa je dva di-
rektor poklical nazžO na delo,
saj ni šlo drugače. To je raz-
log, da vodja o delu svoje
službe pravi: »Operacije od-
padajo, ker se anestezisti ne
morejo raztrgati. Pri šestih
ženskah nikoli ne vem, koli-
ko ljudi bo dejansko prišlo
v službo. Vseeno mora naša
služba delovati 24 ur dnev-
no. Razumljivo je, da nima-
mo nikogar, ki bi bil prost in
vedno na razpolago za nujne
primere.«
Vendar vse to po besedah
dr. Vilča ne vphva na kako-
vost njihovega dela. Zaple-
tov pri operacijah ali po njih
ni v celjski bolnišnici prav
nič več kot drugod. To, kar
se je zgodilo Danilu Dolarju,
je kompUkacija, ki se lahko
zgodi in se tudi zgodi enkrat
na približno 6 tisoč operacij:
»Šlo je za zastoj srca med
operacijo. Pacienta smo re-
animirah, vendar pa nam je
to uspelo prepozno, tako da
so ostale trajne posledice.
Zastoja ni bilo mogoče pre-
prečiti. Vemo, kako ga zdra-
vimo, ne pa, kako ga prepre-
čimo. Sedaj si sicer lahko
očitamo, da se pri drugačni
tehniki to ne bi zgodilo, ve-
mo pa ne.«
Zgodilo se je In se
še bo...
Kaj se je dogajalo med
operacijo? Dr. Janez Vilč:
»Presodili smo, da za opera-
cijo poškodovanega palca
zadošča prevodna, tako ime-
novana supraklavikularna
anestezija. Operacija je bila
zahtevna in po dobrih dveh
urah je fant postal nemiren.
Operacijo je bilo potrebno
dokončati, zato smo mu dali
uspavalo in pomirjevalo, ka-
kršno damo vsakemu bolni-
ku pred operacijo. Takrat se
je bitje srca upočasnilo in za-
stalo. Takoj smo pričeU
z oživljanjem, a srce je samo
začelo delovati šele po 12 mi-
nutah. Možgani prenesejo
brez posledic največ 5 minut
slabše oskrbe s kisikom. Ni-
česar ni bilo več mogoče na-
rediti.«
Predstojnik anestezije dr.
Janez Vilč, koordinator ki-
rurških strok v celjski bol-
nišnici dr. Pavle Knez in di-
rektorica inštituta za aneste-
ziologijo v Ljubljani dr. Luč-
ka Toš zatrjujejo, da se to
lahko zgodi in se tudi godi
v celjski ali kateri koli drugi
bolnišnici na svetu. Pri Da-
nilu Dolarju komplikacij ni
bilo mogoče pričakovati, saj
je bil povsem zdrav;.brez bo-
lezni srca, pljuč, žlez z notra-
njim izločanjem, brez viso-
kega ali nizkega krvnega pri-
tiska... Dr. Vilč se je sam
pogovarjal z njim pred ope-
racijo, da ne bi morda česa
spregledan. »Vem, da tega ni
bilo mogoče predvideti,
a vseeno se slabo počutim.
Fanta sem spoznal zdravega
in potem videl vse posledice,
ki so nastale zaradi zastoja
srca.«
Ampak zdravniki morajo
sprejeti, da seje to zgodilo in
da se še kdaj bo. Vsi drugi se
s tem težko sprijaznimo. Je
naše življenje ogroženo pri
vsakem operativnem pose-
gu? Teoretično da. Do zaple-
tov, kakršnega je doživel Da-
nilo, pride najpogosteje pri
preprostih posegih, ki jih
opravijo ambulantno. Toda
tveganje pri porodu je večje,
pa se zato nismo odrekli
otrokom, vehko je tveganje
pri vožnji, pa uporabljamo
avtomobile, kolesa, motorje,
veliko je tveganje, da zboli-
mo za rakom, pa kadimo...
Ta tveganja smo sprejeh, raz-
umemo jih. Če pa se slabo
konča preprost poseg v bol-
nišnici, je naše razumevanje
odvisno od zaupanja. Razlo-
gi verjamemo ah pa ne, spri-
jazniti se skoraj ni mogoče.
Se najmanj, kadar so priza-
deti naši najbližji.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Dr.Pavle Knez
Dr. Janez Vilč
Brat Emi in sestra Valerija tako kot starejši živita v sp<^
Morda, morda pa le ni konec Danilove poti v temi in tiŠ''^
maljskem domu ostarelih?
Dr. Pavle Knez, koordiu,
ških služb v celjski boltij
rurgija v Celju je v zadrv'
v vseh pogledih, razen v
močno zaostala. V Celju i.
nedograjeno bolnišnico, kJ
razlog naših stisk. Zgovor^
java z Mariborom. Na celjsU
co gravitira 235 tisoč preH
mariborsko 250 tisoč. Pre]
imeli v Mariboru 228 kirurfl
v Celju 221. Leta 1989, ii
danes, so jih imeh v M
v Celju 217, torej celo 4 rn
četrt stoletja. To je odgoi
v Celju tako dolge čakaln
1989 so imeh v Mariboru
skih dvoran, v Celju 8 - o
loški. V Mariboru je bilo
v Celju 25. Anestezistov j«
boru 25, v Celju 15, čepra\
bovah 17. V Sloveniji je d
stelj za intenzivno terap
v Celju samo 5.
Dodatno nas je prizac
saj smo bih ob funkcioru
in sterilizacijo. Prostorsk
bo razumljivo prinaša orj
težave, vendar lahko zaa
razen dolgih čakalnih dol
ga ne občutijo. Strokovnj
ljudi je visoka, kar velja t»
ziste. Edino, kar bi jim i
očitali, je nekoUko bolj r«
ganizacija   kot   sicer
službah.«
Dr. Lučka Toš, direkt«
ta za anesteziologijo v I4
»Za varnost bolnikov
darde, ne pa tudi dena]
primerne opreme, ki b
spremljala vse življenjs
Poleg opreme so za vami
pomembni še dobro izšo
primeren prostor za open
se trudijo to doseči, a gn
pak tudi drugod ni bistvi
drugi našo stroko prema
prizn^o - dokler kdo ne
je na srečo redko. Ljudje
ti, kdo jih bp operiral, »1
anestezista. Življenje paf:-
no prav od njega.«
Dr. Janez Vilč, vodj
v celjski bolnišnici: »Ka
smo za varnost bolnikov 1
stezije brez zdravnika
več. Posodabljamo medi(
ture - imamo monitorje, 1
srca, tri leta (šele) imamo
no napeljavo medicinski
žava, ki je ne uspemo reS
Mladi zdravniki se za ane
ločajo, saj je delo napon
zasebno prakso ni, pa še t
področij medicine je, ki s
tivna.
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 17
Retrospektiva
v Sloveniji
bi bila bomba
Tudi v Švici ne teče čokolada po cestah - Veliki formati za
¥elii(ega umetnilta
Adi Arzenšek iz Petrovč
s krajšimi ali daljšimi pre-
sledki že od leta 1969
ustvarja v Švici, doslej pa
je imel že več kot 140 samo-
stojnih razstav. Letos bo za-
čel pripravljati dve veliki
razstavi za svojo 60-letnico,
ki jo bo praznoval konec
prihodnjega leta. Bo za nje-
govo razstavo zanimanje
tudi v Žalcu?
Talent.
Delo.
Trmasta volja.
Skrb za kondicijo.
Poslovni posluh.
Špartanska vzgoja.
Želja po vrnitvi v domo-
vino.
Pripravljenost za odločilei^
korak v Evropo 92!
' Bilo je konec letošnjega ja-
nuarja. Čeprav je bila zima,
vsaj v dolini ni bilo snega,
kot že nekaj zadnjih zim ne.
Hmeljišča so bila opustela,
trava rjavkasto suha, le za-
plate pšenice so z lepo zele-
no barvo osveževale pusto
zimsko pokrajino. Tudi nebo
je izgubilo tisto lepo modro
barvo, ob kateri se oči spoči-
jejo. Ptičjega petja ni bilo sU-
šati. Z Edijem sva sedela
v prijetni dnevni sobi slikar-
ja Adija Arzenška, ki se je po
domala osmih mesecih ne-
prekinjenega bivanja v Švici
za nekcu kratkih tednov vrnil
domov. Na vrtu je žalostno
tulil velik črn hrt in to je bilo
vse, kar je motilo mir sobot-
;nega popoldneva. Čeprav se
precej časa nismo videh,
smo bili nekako čudno tiho.
Iz oblazinjenih sedežev nam
3e pogled uhajal na stene, ki
so se tudi tokrat šibile pod
razkošjem Adijeve slikarske
zbirke. Pravo bogastvo ma-
^ih mojstrovin veUkih moj-
strov, večinoma Adijevih
Prijateljev ali naključnih
znancev, ki so našh svoj dom
v njegovem domu na pragu
Javinjske dohne, ki je še
Vedno Adijeva dohna.
Postal sem skoraj
čudak
»Lepo je v Švici, vendar so
moje korenine tu,« je z meh-
kobo v glasu razbil napeti so-
botni molk. Še vedno je tisti
živahni Adi z očmi, ki bhsko-
vito plešejo na širokem obra-
zu, obdanem s šarmantnimi
sivimi lasmi. Njegovi roki ne
poznata počitka in s kretnja-
mi dopolnjujeta tisto, kar že-
U povedati. Gledamo njego-
ve prste, ki so čudodelni, s^
izpod njih prihsgsgo na papir
prefmjene risbice drobnih
gravur, lepih kot kristalčki
na zmrznjenem snegu nekje
visoko v gorah, kjer je nara-
va nedotakljiva.
»Delamo!« reče odločno in
zloži na mizo nekaj reklam-
nih gradiv za dokaz, da je la-
ni pripravil štiri samostojne
razstave, ki so imele vse po
vrsti lep odmev. »Zdsg, ko
sem doma, sem, kot da bi bil
brez rok. Nič ne delam, ker
imam vse v Švici, v mojem
St. Gallenu. Vendar me ima,
da bi se vrnil. Že jutri, ksgti
ne morem brez dela. Dobe-
sedno garam. Vsak dan. Po
ves dan. Od jutra do večera.
In pri tem me ne sme nihče
motiti. Nihče! Postal sem
skoraj čudak, tako me vse
zmoti. Ko sta me obiskala
prijatelja, dobra prijatelja, se
nisem mogel sprostiti, kajti
bil sem v srži dela. Zd^ mi je
krasno, saj sem dobil vehko,
tri in pol-sobno stanovanje.
Tisoč švicarskih frankov pla-
čujem na mesec zanj. Je veh-
ko, pa ni, če pomishm, da
imam prostor, kjer leihko de-
lam. Ta mi je doselj manjkal.
Ko končam z risanjem, grem
v bližnji športni center. Pla-
vam, se rekreiram, nabiram
kondicijo, kajti brez te ni nič.
V Švici moraš garati in se
vedno dokazovati, da si živ,
k^ti drugače gredo mimo te-
be. Ko se enkrat vključiš
v njihovo kolesje, moraš skr-
beti, da ostaneš v njem.
Grozno bi bilo, če bi izpadel,
potem je konec«
Kaj bi človek brez
rok?
»Kakšno je bilo lansko
leto?«
»Takšno kot vsa v Švici,
uspešno. Štiri samostojne
razstave z vehkim odme-
vom. Posebej sem ponosen
na razstavo, ki sem jo pripra-
vil do 12. oktobra do 10. no-
vembra z naslovom »Umet-
nost rok« in s katero sem pri-
kazal svoje delo od začetkov
v Aeru, kjer sem bil zapo-
slen, do danes. Kaj bi človek
brez rok!«
Ko brskamo po na mizi na-
loženem gradivu, mu mish
uhajajo v letošnje leto:
»Ko se vrnem v Švico,
bom začel s temeljitimi pri-
pravami na proslavo svoje
šestdesetletnice, ki bo konec
prihodnjega leta. To bo sU-
karska bomba, ki je ne žeUm
zamuditi. Vse bom dal, pa
čeprav se bom iztrošil. Žehm
presenetiti prijatelje. Zd^
sem končno osvojil barvo, ki
mi je delala težave, dobil
sem svoj prostor za nemote-
no ustvaijanje in preiti žehm
iz majhnih projektov na veh-
ke, takole 60 krat 60 cm ah
celo meter krat meter. Zakaj
tudi jaz svoje slike ne bi nor-
malno videl na pet metrov?«
Seveda pa bo ta premik
zahteval vehko napora, kajti
Adijevo delo je miniaturno,
do skrajnosti natančno, sko-
raj računalniško. Vsa sreča
je v tem, da je zdrav, da do-
bro vidi in da ga še nista iz-
dah vljudno potrpežljivi
roki.
»Vehko bom delal, vehko
eksperimentiral in nekaj no-
vega naredil. Z večjimi for-
mati bi rad dokazal, da sem
postal vehk!«
Ob delu bo letos manj raz-
stavljal. Prva razstava bo
marca v svetovno znanem
mondenem turističnem me-
stu Davosu. V jubilejnem le-
tu bo možno dvakrat videti
njegova negnovejša dela.
V njegovi drugi domovini
Švici! K^ pa Jugoslavija,
kjer se je zadnjič predstavil
ob petdesetletnici s samo-
stojno razstavo v Savinovem
salonu v Žalcu?
Biti b-niast In
nesramen...
»Lepo bi se bilo predstavi-
ti tudi doma, saj tu vend£ir
živim. Vendar... Kje? Če bi
se kdo odločil za mojo raz-
stavo, bi zanjo moral vse pri-
peljati iz Švice, ker doma ni-
mam nič. Prepričan pa sem,
da bi bila retrospektiva mo-
jega dela ali prikaz samo zad-
njega obdobja, ko dela šele
nast£uajo, za vse izredno
vznemirljiva in frapantna.«
»Je lepo živeti v Švici, ob-
ljubljeni dežeU?«
»Je, vendar je tudi napor-
no. Tisti ljudje, ki tam nek^
imsgo, so zgarani. Delego in
to Jim prinese uspeh. Tudi
v Švici čokolada ne teče po
cestah, kot marsikdo misU.
Srečo imam, da znam delati,
vendiu: U mhče nič!^
podari kar tako, na lepe oči.
Vse si je treba zaslužiti. Priz-
nam, da lepo živim, da nekaj
imam in da sem tudi srečen.
Vendar čutim notranjo
ustvaijalno moč, da lahko še
veliko dam. Tudi drugi ima-
jo notranjo moč, vendar tega
ne zn£go vnovčiti. Trmast je
treba biti, napadalen, včasih
tudi nesramen, saj na koncu
ostane samo tvoje delo. In če
je to dobro, ga ljudje sprej-
mejo. Mojega sprejmejo in
zd£o moram to obvarovati.«
»Domovina?«
»V Švici me velikokrat pri-
me strašno domotožje, pa si
rečem, k^ boš delal doma,
ko imaš tu mir. Pri nas žal ni
miru za pošteno delo in jaz
sem trenutno v izredni inten-
zivni ustvaijalni formi. Ob
vsem sem postal samotar,
čeprav sem po naravi vesel
človek. Zaenkrat doma ne
bom več kaj dosti delal, ker
je tako čudna situacija. To
me boU, vznemirja, pri delu
nisem miren. Ko zjutr^ vsta-
nem, preko teleteksta takoj
vidim, kaj se dogaja v moji
Jugoslaviji, Sloveniji. Veh-
kokrat po tistem nisem
zbran, miren, in to ni dobro
za delo.«
Vendar Adi ost^a Adi,
pod močno postavo skriva
nežno dušo: »V Švici bom
poskušal doseči tisto, za kar
sem zmožen in imam prilož-
nost, doma pa doživeti vse
lepote okolja, ki je moje.«
Tega, da je žalostno, ker se
mora kot umetnik dokeizova-
ti v tujem svetu, ni povedal
na glas, pa sem vedel, da ga
v notranjosti moti. Je pa vse-
eno res, da bi bih lahko bolj
odkrito ponosni na to, da
imamo v svoji sredi takšnega
umetnika, ustavrjalca, kot je
Adi. Ali bomo raje brali sla-
vospeve, napisane v tujih ka-
talogih, in doma gledali pac-
karije po stenah galerij in
»galerij«? Bo Adi eden iz-
med tistih umetnikov, ki bo
doživel pot nekdanjih slo-
venskih mojstrov, ki jih je
priznala tujina, domovina pa
sprejela po smrti?
»Na vsako shko se podpi-
šem čitljivo, saj je to moje
delo. In tisti, ki uživajo v mo-
jih slikah, naj vedo, čigave
so. Nejasen podpis je samo
pod nejasno shko.«
Zd^ je že v Švici, v svojem
St. Gallenu. Pred njim je
prav gotovo najtežje delovno
obdobje. Da ne bi uspel, vsaj
jaz ne dvomim. Bolj dvomim
o tem, da ga bo ob jubileju
kdo povabil v domačo hi-
šo... Pa s^ je vendar naš. Ali
pa ne?! TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Adi Arzenšek v Mozaiku
Slikar Adi Arzenšek je kr^ši odmor v domačem
kraju - drugače ustvarja v Švici - izkoristil za pripravo
manjše razstave v galeriji Mozaik v Zidanškovi uhci,
kjer predstavlja najnovejša dela v oljni tehniki. Raz-
stava je prodžona. Ob shki je možno kupiti tudi Arzen-
škovo monografijo, ki je bila po kakovosti pred dvemi
leti ocenjena kot ena najboljših v Evropi. V vsako
monografijo je avtor narisal še originalno risbico.
Komplet je naprod^ za 4500 din. Razstavo so odprh
včeraj in bo na ogled do 2. marca, sodi pa v okvir
prireditev Dnevov slovenskega filma.
18. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Napadi na dr.
Capudra
Ceneni nacionalrevanšist,
narcisoidni demosiadovec, sa-
momorilski politik, antiumet-
niška roka, nekulturni pridigar
in tako dalje se bere to, kar so
zadnje dni objavili nekateri
»kulturni« delavci naše dežele
o dr. Capudru. Slog bi se podal
kakšnim gostilniškim posto-
pačem bizantinskega kova ali
kvečjemu še novinarjem(kam)
vsem znane Politike-Ekspres.
Avtorji teh formulacij pa se
imajo za ljudi, ki naj bi bili kul-
turni - še več - delovali naj bi
v prid kulture. Resnično ne
morem verjeti, da bi ljudje, ki
jim je lastno tako izrazoslovje,
kar koU prispevali k slovenski
kulturi.
V desetletjih stalinističnega
boljševizma je dobil izraz »svo-
boda« popolnoma drugo vse-
bino, kot pa jo je imel dotlej.
Spremenil se je v svoje na-
sprotje. Se to mar sedaj dogaja
tudi z izrazom »kultura«?
Ali pa jfe vzrok za vik in krik
iskati na področju, ki nima ne-
posredne zveze s kulturo
- imenujemo ga preprosto
»biznis«. Za razliko od gospo-
daijenja, kjer se pričakuje, da
sodelujoči za določen trud
prejmejo primerno plačilo, se
pod »biznisom« danes razume
početje, ko se z zelo malo - ali
nič - truda da pobrati bogat
izkupiček.
»Biznis« ni doma le na naft-
nih poljih, pri finančnih špe-
kulantih in kar je še takšnih
ptičev. Zelo dobro so znani pri-
jemi, kjer je mogoče priti do
precej denarja. Po domače se
temu reče: vrtanje lukenj
v proračun - v blagajno name-
njeno skupnim potrebam.
Medtem ko špekulanti vsaj
tvegajo, si specialisti za praz-
njenje proračunov to tveganje
prihranijo. Taktika je prepro-
sta. Treba je le napraviti ustre-
zen »nacionalni program« in
nato dovolj glasno in ihtavo
govoriti o njegovi pomembno-
sti za državo, ljudstvo, ali kako
drugo skupnost z zvenečim
imenom. »Promocija« takih
»nacionalnih programov« teče
v dveh smereh. Poleg uteme-
ljevanja potrebnosti in po-
membnosti se vsaj z enako
energijo za nevedneže, tepce in
sicer bedne pojave razglašajo
vsi tisti, ki imajo proti tovrst-
nemu zapravljanju skupnih
dobrin, take ali drugačne po-
misleke. Bolj, ko je država ne-
urejena, večji so uspehi takih
podvigov. Ko je enkrat luknja
v proračun (beri: sredstva odo-
brena) napravljena, je jez podrt
in »samopostrežbe« ni več
moč ustaviti.
Napad na tiste, ki sredstva,
zbrana za potrebe skupne bla-
ginje, varujejo, njih obrekova-
nje v javnosti, pritiski raznih
vrst in celo grožnje, so le del
scenarija, ki ga spretno zame-
glijo s poudarjanjem svojih
»vzvišenih« ciljev, ki da jih ba-
je zasledujejo.
Izrek, da je denar zaupan dr-
žavi, zelo slabo zavarovan, ni
nastal kar tako. Ko je odstra-
njen odpor v skupščini ali vla-
di, ni več nobenih krmilnih ali
zadrževalnih mehanizmov.
V gospodarstvu - seveda ure-
jenem - se trošenje sredstev
opravlja na vseh ravneh in
v vseh fazah. Prizadevanje za
smotrnost je prisotna od vrha
do spodnjega dela krmilne pi-
ramide. Tudi največje svetov-
ne korporacije poskrbijo za to,
da njihove najmanjše enote
»na terenu« ne morejo neodgo-
vorno zapravljati.
Če se na srečo najde v novi
slovenski vladi nekaj prizadev-
nih ljudi, ki poskušajo, sred-
stva, zbrana za skupno blagi-
njo, vsaj kolikor toliko usmer-
jati skladno njihovemu name-
nu, je kolizija s prej opisanimi
»zbiralci« v naprej programira-
na. Način in sredstva za dose-
go cilja so znana vnaprej - in
če podvig slučajno ne uspe, tu-
di, tveganja ni bilo. Pripravil se
bo pač nov »nacionalni pro-
gram«, zasnovala nova kampa-
nja, določila nova tarča in igra
se bo ponovila. Slovenci na
splošno le nimamo tako slabe-
ga spomina, kot se nam pripi-
suje. Zato bi spomnil na čla-
nek, ki ga je v Delu pod naslo-
vom »Hvala, kulturni tovariši«
napisal dr. Matjaž Kmecl še
v času, ko je v ceka Zveze ko-
munistov Slovenije urejal
vprašanja kulture. Zgodovina
se pač ponavlja.
Verjetno nihče še ni pripra-
vil pregleda sredstev, ki so bila
zadnjih 10 let dana za kulturo
- še manj pa, koliko so kulturi
zares koristila, sploh če pomi-
slim na »kulturo« in »kulturne
delavce«, ki so sposobni uvo-
doma navedenih izrazov. Delo
v prid kulture določenega na-
roda je, po mojem osebnem
prepričanju, bolj poslanstvo
kakor pa posel. Kdor v sebi
čuti dovolj izpovedne moči, bo
to svoje poslanstvo opravil
pod še tako neugodnimi gmot-
nimi pogoji. Zgledov je doma
in v tujini na pretek. Je mar
Solženicin svoja najboljša dela
napisal kot štipendist kluba
književnikov ZSSR? Je mar
kdo pokojnega Mraka zasipal
z denarjem?
Na drugi strani pa še tako
veliki denarji, ki jih država na-
meni kulturi, niso niti naj-
manjša osnova za upanje, da
bodo prebivalci od tega imeU
vsaj minimalno kulturno ko-
rist. Spomnimo se samo na
ogromne denarje, ki so jih »za-
gonih« naši filmaiji - nazadnje
vključno s svojim podjetjem.
Kdor se ogiba brivčeve delav-
nice, se malo čudaško obleče,
pred kamero napol sleče kakš-
no žensko, da zvrniti ali razbiti
avtomobil in - da bo »action«
popoln - ukaže še streljanje
z brzostrelkami, sam sebi sicer
lahko imenuje filmski režiser,
je pa lahko le porok zato, da bo
brezplodno zapravil denar, ki
mu ga bo kdo dal. Takih »ta-
lentov« v svetu kar mrgoli.
Veliko je tudi takih, ki ne
vedo, da je hrup, ki presega 80
decibelov, dokazano škodljiv
človeškemu sluhu in tisto, kar
»proizvajajo« s pomočjo več
desetin watov močnimi zvoč-
niki, skušajo vnovčiti kot
»umetnostni« dosežek - zlasti
pri nekritičnih - in to ne brez
uspeha.
Na srečo imajo urejene drža-
ve vsaj do neke mere izdelane
mehanizme, ki preprečujejo
plenjenje skupne blagajne.
S takimi »projekti« običajno
nočejo imeti nobenega oprav-
ka. Producentske družbe, ki
jih vodijo ljudje, odgovorni
svojim dajalcem denarja (bodi-
si poslovnega ali spoznorske-
ga), poskrbijo za ločevanje zr-
na od plev. In zrnja je malo,
kup plev pa velik. Brez plev
tudi pri njih ne gre, a »skozi
sito« jih pride le malo. Začuda
ni slišati, da bi pravi talenti
ostah brez priložnosti.
Če je v sedanjih razmerah
slovenski skupščini mogoče
kaj priporočiti, je to zanesljivo
napotek, naj se skrbno ogiba
vseh tako imenovanih »naci-
onalnih projektov«. Z zelo red-
kimi izjemami tiči za njimi
- mnogo bolj kot plemeniti na-
gibi nekaj storiti za slovenski
narod - čisto preprosta a od-
ločna volja pobasati del sred-
stev, namenjenih skupni bla-
ginji.
Vsa tista društva, klubi in
klani, ki so prepričani, da lah-
ko nekaj dobrega ponudijo,
imajo zato polno pravico, da si
na denarnem trgu poiščejo po-
djetniški (t. i. »venture«) de-
nar. Tisti, ki jim ga bo dal, bo
tudi znal poskrbeti, da bodo
možnosti, da ga »zagonijo«
brez haska, čim manjše. Kdor
ne ve, kako to funkcionira, si
naj ogleda razna »žepna« gle-
dališča v Hamburgu, Parizu,
Amsterdamu in drugod. Da je
tam treba trdo in vestno delati
in da okoliški bifeji in gostilne
od teh umetnikov nimajo po-
sebne koristi, se razume samo
po sebi.
Logika, da smo maloštevilen
narod in da je to treba upošte-
vati v kulturni pohtiki, ima
vsaj dva aspekta. Umetniki,
zlasti tisti, ki jim je izrazno
sredstvo jezik, kar trdo občuti-
jo zakon »economy of scale«.
Na drugi strani pa je vseh dr-
žavljanov Slovenije le za sred-
nje veliko evropsko mesto
(npr. Munchen) ali za eno obči-
no kakega velemesta, kot je
London. Ob skrajno zmanjšani
generativni sposobnosti naše-
ga narodnega gospodarstva,
moramo zato toliko bolj paziti,
da ne ustvarjamo pogojev za
jalovo nadgradnjo.
Prepričan sem, da so sred-
stva, ki jih kulturno ministr-
stvo namenja kot sponzorstvo
posameznikom - v primerjavi
s celoto - sorazmerno majhna.
To je v preteklosti dalo tudi
največ rezultatov. Več dobrih
knjig je izšlo na ta način. Tudi
naša zakladnica glasbe je veli-
ko pridobila. Vesehmo se lah-
ko tudi dosežkov na področju
kiparstva, slikarstva - povsod
tam, kjer so bili na delu posa-
mezniki. Tam lenobe, intri-
gantstva in nenadarjenosti ni
mogoče prikriti. Drugače je
z raznimi društvi, skupinami
in projekti. Če ne ponavljam in
seciram že omenjenih filmar-
jev, si dovohm spomniti ha
gledališke zdrahe, ki so leta
polnile časopisne stolpce
s svojimi prepiri in intrigami.
Nihče ne jemlje tem skupi-
nam pravice, da se prepirajo,
vendar je pa več kot abotno
pričakovati, da bodo ceno tega
njihovega »dela« naložili kar
nam, ki preko davkov prispe-
vamo sredstva v skupno bla-
gajno.  Seveda bo  o delitvi
- vedno bolj pičlih sredstev
- odločala slovenska skupšči-
na. Če pa smem povedati svoje
mnenje, je v sedanjih razme-
rah opravičljivo sponzorirati
samo posamezne umetnike.
Tu je razvidnost smotrnosti
vsaj do določene mere še zago-
tovljena. Takoj je pa treba pre-
nehati z raznimi »nacionalnimi
projekti«, društvi in skupina-
mi. Za njih je na razpolago trg
kapitala. Tudi njihove lastne
iznajdljivosti danes nihče ne
ovira s predpisi. Če kdo misli,
da ima dobro ali odlično idejo,
naj zanjo navduši tiste, ki sojo
pripravljeni financirati in po-
tem tudi požanje moralni^ in
gmotni uspeh. Če pa bo priča-
kovani uspeh izostal, mu ne
uide zelo neprijeten razgovor
s financerji ali sponzoiji. Vloge
financerja ali sponzorja pa ne
more opravljati proračun.
Iz dosedanjih finančnih pod-
por kulturi je izšlo tudi nekaj
zelo uspešnih posameznikov.
To ne velja samo za kulturo.
Tudi pri športu je tako. Ko so
uspeli, so si kar dobro opomo-
gli, kar jim tudi ne gre zavidati.
Ne poznamo pa niti enega pri-
mera, da bi tak uspešen umet-
nik (ah športnik) začutil potre-
bo in rekel slovenskemu naro-
du: »V moj razvoj ste vtaknili
toliko in toliko denarja, sedaj
sem na konju, pa Vam tisto,
s čimer ste mi priskočili na po-
moč, vračam, da boste lahko
pomagali drugim«. Celo spon-
zorstvo kolegov je bolj bela
vrana kot pa pravilo. Na razpo-
lago imamo v bistvu dve vari-
anti. Dajati denar za neuspele
poskuse ali pa zagotavljati
startni kapital, ki ga ob doseže-
nem uspehu nihče ne vrača.
Za konec ostane še takoime-
novani splošni blagodejni uči-
nek, ki ga opravljanje kultur-
nega poslanstva ima na nek
določen narod. Če bi držala
predpostavka, da več denarja
za kulturo prinese tudi več
kulture, bi ob doslej, v ta na-
men porabljenih sredstvih mo-
rali imeti kar zavidljivo sploš-
no kulturno raven. Toda stopi-
mo na šolsko dvorišče osnov-
ne ali srednje šole in prisluhni-
mo pogovoru. Plodilnik in ro-
dilnica sta skoraj neogibni del
vsakega izgovorjenega stavka.
Če se JNA odloči za vojaški
poseg v Sloveniji, bo to več ali
manj udarec v prazno. Duhov-
no so nas že zdavnaj zasedli
- kot dokazuje uporaba najbolj
grobih žalitev matere. Grožnja
s   spolnim   nasiljem   materi
- lastni ali tuji - je odraz azijat-
ske podivjanosti, ki ni nikoli
bila doma v naših krajih. V to
poazijatenje nas ni nihče silil,
tovrsten besednjak smo prev-
zeli kar prostovoljno - dovolili
smo duhovno okupacijo brez
odpora. Vsakega posamezni-
ka, kije v preteklih letih preje-
mal denar kulturne skupnosti,
si dovolim vprašati, kaj je
osebno storil proti takemu iz-
nakaženju naše kulturne de-
diščine. Nisem nikoli slišal, da
bi kdo od kulturnikov zato gla-
dovno stavkal - saj je res težko
stavkati proti temu, kar je mo-
da. Nacionalni projekt, ki ne bi
stal niti dinarja in ki ga sloven-
ski kulturniki dolgujejo naro-
du - zlasti sedaj ko se priprav-
ljamo na lastno državo - bi mo-
ral obsegati izkoreninjenje azi-
jatske nekulture iz materinšči-
ne. Narod, kije sprejel tujo ne-
kulturo, je pač komaj še vre-
den vzdevka narod. Služi
kvečjemu kot finančna samo-
postrežba tistim, ki jih širjenje
tovrstne »kulture« ne moti.
Če se ozrem na gonjo proti
dr. Capudru, moram reči, da
me niti ne preseneča. Če je ho-
tel vsaj do določene mere pre-
prečiti plenjenje sredstev, na-
menjenih skupni blaginji, je
bilo te reakcije tudi pričakova-
ti. Da njihovih protagonistov
prav nič ne moti skoraj 60.000
brezposelnih, osiromašeno
zdravstvo in šolstvo, do kraja
izčrpano gospodarstvo, sploh
ne preseneča. Tovrsten »biz-
nis« ne dovoljuje preveč tan-
kočutnosti. Pri naskoku na dr-
žavna sredstva, pa naj gre za
srbski poseg v emisijski meha-
nizem ah »vrtanje« v republi-
ški proračun, so izgleda dovo-
ljena vsa sredstva. Preseneča
pa me, da je temu »orkestru«
pritegnil tudi Ciril Zlobec, ko
je 8. svečana na Dobrni izjavil
tisto o upognjenih hrbtenicah.
Izjava bi imela svoj pomen, če
bi pokazal na krivico, ki je
s tem bila nekomu storjena.
Užaljen pa je običajno vsak, ki
ga spomnimo na kako neljubo
dejstvo. Še bolj preseneča nje-
gova izjava, daje slovenski vla-
di zameriti, ker se ob gladovni
stavki Živadinova ni takoj »an-
gažirala« za rešitev njegovega
življenja. Ob dolžnem spošto-
vanju vsakega človeškega živ-
ljenja, kjer vodja »Neue Slowe-
nische Kunst« nikakor ni iz-
vzet, verjamem, da se gospod
Zlobec z mano strinja, da se
v primeru, ko se preambici-
ozen alpinist zapleza in s tem
svoje življenje lahkomiselno
izpostavi nevarnosti, pošlje
v pomoč gorske reševalce. Le-
ti bodo zaplezanega, če jim bo
to dovolil, varno spravili v do-
lino. Ni pa to primer, ki bi na-
rekoval »aktiviranje« vlade.
Vodja »Neue Slowenische
Kunst« ima na razpolago
zdravstveno oskrbo, ki je po-
trebna, ne zaradi bolezni ali
nezgode, ampak ker se je go-
spod Živadinov odločil, da bo
rajši živel od našega denaija,
ne pa od denarja naroda, ki na-
slov njegove »firme« bolje raz-
ume. Razumem gospoda Zlob-
ca, da je uporabil priložnost in
eno »prilepil« strankarskemu
nasprotniku, a to ni v skladu
s tistim, kar je povedal o etiki.
Imaginarna družbena sred-
stva so odmrla. Proračun se
napaja iz zelo osebno zaznav-
nih davkov, ki jih plačujemo
vsi. Pravice, da malo razmišlja-
mo, kaj se s tem denarjem poč-
ne, nam ne bo mogoče odreka-
ti, pa če nas dosedanji »upo-
rabniki družbenih sredstev«
imajo še za take bebce, pod-
povprečneže, zavrte nerazgle-
dance in kar je še takih izrazov
v scenarnih slovarjih.
IVO JAKOP
Celje
PREJELI
SMO
Zahteva
varstvenikov
okolja
Zrak v Celju je kritično
onesnažen, prebivalstvo pa
ogroženo. Mesto je uvrščeno
v četrto območje krajev
s kritično onesnaženostjo
zraka z žveplovim dioksi-
dom in dimom. Kritično
onesnaženi so gozdovi, ki so
pljuča mesta. Kritično po-
škodovana je dedna zasnova
rastlin, kar je tudi pokaza-
telj, da se podobni procesi
močno odvijajo tudi na dru-
gih živih bitjih. - Človek ni
izvzet. Posledice se kažejo
v zdravstvenem stanju pre-
bivalcev. Močno izstopajo
bolezni dihalnih organov,
alarmanten pa je podatek
o več kot 70 procentni rizič-
nosti nosečnosti v Celju.
Kakšna je alternativa naše
bodočnosti? Gotovo je eno:
ekološka sanacija zdaj in tu
je več kot nujna, je usodna.
Eden od ukrepov za sana-
cijo zraka je plinifikacija me-
sta Celja.
Konkretno to predstavlja
sanacijo kotlarn in individu-
alnih kurišč.
Pogoji za to pa so:
1. V repubhškem projektu
plinifikacije kritično ogrože-
nih mest mora Celje dobiti
prednostno mesto.
2. Takoj je treba poiskati
možnosti za znižanje cene
plina v Celju, ki je sedaj iz
nerazumljivih razlogov viso-
ko nad republiškim pov-
prečjem. Plinu kot ekološko
primernemu gorivu za Celje
je potrebno zagotoviti kon-
kurenčno ceno.
3. Kreditna politika mora
omogočiti' in ekonomsko
vzpodbuditi priključke za
plinsko omrežje.
4. Takoj je potrebno zago-
toviti davčne olajšave, ki bo-
do kot ekonomski mehani-
zem podpirali plinifikacijo.
5. Olajšave pri dodatni to-
plotni izolaciji objektov.
6. V mestu se lahko dovoli
le uporaba premoga z nizko
vsebnostjo žvepla.
Celje se mora odločiti
o svojih razvojnih priorite-
tah in prva med njimi je go-
tovo preživetje oz. življenje
v ekološko čistem okolju.
Kar zadeva alarm, dne 15.
2. 1991, zahtevamo, da celj-
ska in repubhška inšpekcija
podata podrobno poročilo
o nujnih ukrepih, o tem, ko-
liko so bili ukrepi po alarmu
učinkoviti, koliko so kurilni-
ce in tovarne dejansko
zmanjšale onesnaženje, kako
so to inšpektorji ugotovili. In
posebej o tem, ah je prišlo
v Celju v kritičnem obdobju
do večjih okvar.
Kar zadeva plinifikacijo,
protestiramo, da dobivajo
v Sloveniji prednost kraji,
kjer so problemi onesnaže-
nja zraka manjši, kot v Celju
ah v Trbovljah.
Zato od Izvršnih svetov
občine in republike zahteva-
mo takojšnje ukrepanje in
ustrezne odločitve. Zlasti,
ker Celje želi biti »knežje
mesto« in sedež Svetovnega
slovenskega kongresa.
DRUŠTVO ZA VARSTVO
OKOLJA CELJE
ZELENI CELJA
SDP »ZELENA POBUDA«
CELJE
Deklaracija za
mir
Zavzemamo se za:
Slovenijo kot suvereno,
miroljubno državo, ki ak-
tivno prispeva k svetovne-
mu miru, za Slovenijo brez
vojske in vojaške indu-
strije.
Mirovni člen v novi slo-
venski ustavi, ki naj se glasi:
»Repubhka Slovenija je de-
militarizirana država. Pre-
hodno obdobje, ki je potreb-
no za demilitarizacijo, se ure-
di z ustavnim zakonom.«
Prehodno obdobje do po-
polne demilitarizacije, v ka-
terem bodo za varnost meja
republike Slovenije skrbele
enote policije in obstoječe
enote teritorialne obrambe.
Zamrznitev vseh napotitev
vojaških obveznikov iz Slo-
venije na služenje vojaškega
roka v JLA kot sestavni del
uresničevanja plebiscitne
odločitve.
Zaustavitev nadaljnega
oboroževanja v Sloveniji in
Jugoslaviji.
Začetek pogajanj s federa-
cijo o odhodu enot in usta-
nov JLA iz Slovenije.
Izdelavo mirovne opcije za
razrešitev jugoslovanska
krize.
Vpeljavo vrednot kultur^
miru in nenasilja v sisletji
vzgoje in izobraževanja, tei
ustanovitev institucij miruj
ki bodo preučevale in ustva.'
rile nov varnostni sistem na
temeljih socialne, ekološke
ekonomske in duhovne svo!
bode in varnosti in na dobri!)
mednarodnih odnosih.
V Sloveniji naj bodo osa,
mosvajanje, demilitarizaci.
ja in mirovna varnostna po,
litika trije vzporedni pro.
cesi.
Deklaracijo so soustvarja
li: Mladi krščanski demokra
ti. Stranka demokratična
prenove. Lista novih družbe
nih gibanj. Socialdemokrat
ska unija Slovenije, Zelen
Slovenije, Liberalno demo
kratska stranka in Center zi
kulturo miru in nenasilja.
Vaše podpise lahko posre
dujete na občinske sedež«
zgoraj navedenih strank al
pa jih neposredno dostavit«
na Center za kulturo miru ii
nenasilja. Mestni trg 13
61000 Ljubljana.
Novo žensko
gibanje
Iniciativna skupina zi
oblikovanje novega ženske
ga gibanja je naredila noi
korak. Poleg kontaktnegi
naslova (pri Uredništvu Na
še žene, Hrvatski tr|
3 v Ljubljani) imamo zdaj tu
di telefonsko številko (061
341-715 na katero lahko vsal
četrtek 16. do 17. ure sporo
čate svoja mnenja, pobude
predloge in naslavljate vpra
sanja.
V skupini smo se dogovo
rili, da bomo čimprej pripra
vili ustanovno skupščino
načrtujemo jo za 9. mare
1991. Pripravljamo pravila il
program. Sprejeli smo odlo
čitev, da se po ustanovitvi ni
bomo registriran kot politič
na organizacija, ampak p(
zakonodaji, ki ureja delova-
nje društev; upamo, da !»■,
novi zakon tudi z naslovon
povedal, da ureja delovanj
društev, družbenih organiza
cij in družbenih gibanj. T
ne pomeni, da hočemo biff
nepolitični; hočemo vplivati
na urejanje skupnih zadev,
vendar nočemo biti stranka
Želimo biti gibanje, ki 9
zavzema za to, da bi se poUti
ka obračala k celovitim po
trebam človeka in bolj ko
doslej upoštevala tudi inte
rese ženskega dela prebival
stva. Prizadevali si bomo n
prehod iz patriarhalnega si
stema v sistem ravnovesja ii
enakih možnosti za oba spo
la in za spreminjanje kultur
vladanja v kulturo sodelo
vanja.
Iniciativna skupini
za oblikovanje noveg
ženskega gibanj
Hočemo zvezdo
člani zveze borcev NOV, 1
živimo v celjski občini, sm
se že lani, 4. oktobra na Zb(
ru borcev odločno opredeli
zoper neučakanost nekat«
rih političnih strank pri od
pravljanju mnogih simbc
lov, ki spominjajo na obdob
je našega boja zoper okupa
torja ter domače kolabort
cioniste. Ta boj, ki smo g
izbojevali skupaj z zavezni
škimi silami, je slovenskemi
narodu omogočil živeti svfl
bodno, Sloveniji in JugoslJ
viji pa zagotovil ugledno m«
sto v napredni mednarodc
skupnosti.
Žal smo zopet primorat
povzdigniti svoj glas. Seda
zoper slovensko skupščin«
ki se je odločila, da z ustaV
nim amandmanom sprem«
ni slovensko zastavo z op^
stitvijo zvezde. Svoj proteS
utemeljujemo z naslednjini'
1. Ne strinjamo se s »krpJ
njem« sedanje ustave. Terji
mo pospešeno delo pri sesti
vi celovitega predloga usti
ve, kar edino lahko odlo^
Bralce obveščamo, da
zaradi velikega števila
pisem omejujemo dolži-
no prispevkov. Najdaljši
prispevek ne sme prese-
gati 90 tipkanih vrstic,
drugače ga bomo skraj-
šali po lastni presoji. Za
dolžino odmevov na pri-
spevke, objavljene v No-
vem tedniku, veljajo do-
ločila Zakona o javnem
obveščanju.
Uredništvo
PISMA BRALCEV - ROMAN
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 19
sprejetje le-tega predlaga za
spremembo ustave (prvi po-
skus je bil tak pred koncem
lanskega leta k sreči odlo-
žen), temveč tudi onemogoči
nadaljnje nepremišljene
»vdore« v ustavni sistem.
2. Slovenska zastava
z zvezdo je bila zastava bor-
cev za osvoboditev in svobo-
do. Brez pridržka jo je že
med bojem in pozneje prev-
zela za svojo absolutna veči-
na slovenskega ljudstva.
Prav pod to zastavo je bil do-
sežen socialni, kulturni in tu-
di gospodarski preporod na-
še dežele, česar nihče, ki sodi
med poštene ocenjevalce
preteklosti, ne more zanika-
ti, kljub napakam, ki se jim
objektivno več ali manj tudi
v prihodnje ne bo mogel - iz-
ogniti noben režim. Iz zasta-
ve ni mogoče opustiti zvezde
vse dotlej, dokler se sloven-
sko ljudstvo (ne zgolj poslan-
ci) ne bo opredehlo do nove-
ga simbolnega zakona, ki mu
mora biti predložen v javno
razpravo po predhodno
opravljenem javnem nateča-
ju in v okviru celovitega
predloga nove ustave.
3. Obsojamo v tisku ob-
javljeni i^avi dveh odgovor-
nih funkcionarjev slovenske
skupščine, predsednika dr.
Bučarja in podpredsednika
Pukla, da je sprememba
ustave nujna tudi zaradi na-
povedanega Svetovnega slo-
venskega kongresa, katerega
udeleženci njg ne bi zasedah
pod rdečo zvezdo. To je ne
nazadnje mogoče razumeti
tudi tako, da je obema (in
somišljenikom) bližja zame-
ra slovenskim borcem za
svobodo, v korist gostom iz
tujine, ki smo jih sicer tudi
mi pripravljeni pozdraviti
kot Slovence.
Pričakujemo več razuma
pri delu Ustavne komisije in
naklonjenost poslancev Re-
publiške skupščine do naše-
ga protesta, ki ga vlagamo
v zakonitem roku zoper
predloženi ustavni amand-
ma o zastavi.
OBČINSKA      ORGANIZA-
CIJA
ZZB NOV CELJE
LDS Šentjur
o razmerah
v občini
Oris splošnega stanja
Šentjurski liberalni demo-
krati izražamo globoko zaskrb-
ljenost zradi vse večjega odla-
šanja reševanja temeljnih in
najbol) ključnih problemov
naših občanov. Predvohlne
obljube strank se kažejo kot
prazne črke na papiiju. Ka-
drovska in programska slabost
sedarvje oblasti se od volitev
dalje samo še poglab^a v napa-
ke prejšnje enopartijske mo-
nopolne oblasti, katero smo
prav člani naše stranke, takrat
še ZSMS - hberalne stranke,
v stari skupščini razsuh tako,
da se je morala tudi v naši ob-
čini na volitvah spustiti v ena-
kopraven boj za oblast. S tem
so člcini in simpatizerji naše
stranke v takratni skupščini
opravili zgodovinsko nalogo.
V prepričanju, da se bo po
vohtvah konstituirala nova
pluralna oblast v dobrobit
vseh naših občanov, je v bistvu
nastal nov vladajoči blok, po-
doben bivši SZDL, ki funkci-
onira po principu enopartijske
oblasti s šibkimi notranjimi
frakcijami. O preživelosti takš-
ne boljševiške izkušnje ne ka-
že izgubljati besed.
Odsotnost kadrovskega po-
tenciala se je odslikala v tem,
da taka koahcija ni bila spo-
sobna združiti oz. medse spre-
jeti ter oblikovati vlado iz naj-
boljših strokovnjakov, temveč
je morala po mjindatarja k opo-
zicijski stranki, ki je na voh-
tvah dobila najmanj podpore,
vlado pa ie obhkovcila na osno-
vi poUtičnega prepričanja. Li-
beralni demokrati pri postav-
ljanju take oblasti nismo hoteh
sodelovati, ker nam je bilo že
v naprej jasno, da to ne more
roditi dobrih rezultatov.
Po skoraj letu dni od prevze-
ma oblasti vladajoči koahciji
ni uspelo ustvariti takorekoč
nobenega vidno dobrega rezul-
tata. Zato bi lahko ponoviU na-
še zahteve, ki smo jih v stranki
zastavili že stari oblasti pred
skoraj dvema letoma s samo
šentjursko deklaracijo, iz kate-
re je realizirjina le točka o iz-
vedbi svobodnih volitev, k če-
mer smo bistveno prispevah
prav v naši streinki tudi tako,
da smo pomagah pri začetnih
težavah novih političnih sub-
jektov v občini (npr. kmečki
zvezi). Vse ostale točke so od-
prte še naprej, od šentjurske
obvoznice in nadvoza za Hru-
ševec, plinifikacije Šentjuija,
izgradnje doma za ostarele ob-
čane, izgradnje mnogih vaških
in širših odsekov cest, kot so
odseki v Loki, na Prevoije itd.,
zapostavljanju in razvednote-
nju kmečkega dela itd. Pridru-
žili so se jim celo novi. Nezapo-
slenost mladih grozovito na-
rašča, odpuščanja delavcev iz
slabih podjetij, zaradi nepra-
vilnega pristopa, so ljudje v ve-
čih KS globoko zavrnili ponu-
jene progreune krajevnega sa-
moprispevka, k čigar spreje-
mu je pozivala prav vladajoča
koalicija DEMOS, nizke plače,
negotov socialni položaj itd.
Pri tem pa je najbolj žalost-
no, ironično in tragično, da si
občinska uprava dviguje plače
nad vse razumne meje glede
na situacijo gospodarstva v ob-
čini. Še več; ona se širi prostor-
sko na nove lokacije, za katere
je tudi DEMOS pred vohtvami
zahteval, da ostanejo za podjet-
nike v občini. Izvršene so bile
nove investicije v prostore, ki
so bih pred nekaj leti šele zgra-
jeni. Nakupujejo se novi, dragi
avtomobih za potrebe ljudske
obrambe, medtem ko za
obrambo razpolagamo z iztro-
šeno in zastarelo opremo. Pri
tem pa vztrajno in oderuško
pobirajo davke vseh vrst dav-
koplačevalcev, da ni posluha
niti za nove podjetnike, kaj še-
le za sfero gospodarstva na
sploh.
Vse to so stvari, na katere
opozarjamo tudi v občinski
skupščini, vendar zaman. Za-
slepljenost z oblastno držo je
prevehka. Zato smo dolžni
opozoriti na to tudi širšo jav-
nost, naše vohlce in simpati-
zerje. Oblast svarimo, naj se
razreševanja problemov loti na
način, ki bo človeški za vse ob-
čane. Ker ta oblast nima prave
opozicije v občinskem parla-
mentu, jo rotimo javno, da je
glavna opozicija, ki gleda pod
prste zunaj parlamenta, in če
bo potrebno, se bo morala tudi
organizirati.
Gospodarsko stanje
Liberalno-demokratska
stranka Šentjur ugotavlja, da
sedanja oblastna občinska
struktura področju gospodar-
skega razvoja posveča premalo
pozornosti, keir pa za področje
negospodarskih ali naložbenih
investicijskih dejavnosti, kot
opažamo, ne drži.
Povsem jasno se kaže dej-
stvo, da volilne obljube posta-
jajo, ah bolje rečeno, so že po-
stale zgolj farsa, s katerimi se
je določena struktura hotela
predvsem vsidrati na odloču-
joče gospodarsko in politično
življenje v občini, ni pa spo-
sobno impulzivno stimulirati
potencialov v smislu rojevanja
in pridobivanja novih gospo-
darskih enot. Zdi se nam nera-
zumljivo, zakaj šentjurska vla-
da ne pripravi konkretnega
programa razvoja s prioritetni-
mi smernicami in priskrbi mi-
nimalen delež participacije
omenjenega, zakaj se še kar
naprej ukvarja s seboj in lastno
organiziranostjo, uhaja pa dra-
gocen čas in akutna vprašanja,
pomembna za ne samo občane
Sentjuija, temveč konec kon-
cev za suvereno Slovenijo, za-
kaj odločujoči v repubhških
organih dopuščajo prehvanje
sredstev v nerentabilna po-
djetja in s tem uničujejo še tisti
dinar, ki bi lahko šel v prid
razvoja in odpiranja novih de-
lovnih mest.
V LDS že dolgo ne verjame-
mo niti ne zagovarjamo, tem-
več nasprotujemo nenehnemu
sohdarnostnemu podpiranju
manj razvitih iz strani razvitej-
ših predelov in to iz preproste-
ga razloga, zato ker vemo, daje
to le dajanje potuhe nekreativ-
nosti in nesposobnosti pri uve-
ljavljanju se v vitalnem po-
dročju razvoja. Poleg tega me-
nimo, da jc sohdarnostna po-
moč namenjena zgolj in iz-
ključno negospodarskim inve-
sticijam, v katerih pa se stro-
kovnjaki gospodarskega pore-
kla ne najdejo, niti nimajo
možnosti, da bi se.
Pričakovali smo, da je sled-
njo, ali pa vsaj podobno ugoto-
vitev nova občinska vlada in
oblast prinesla že s seboj na
opravljanje svoje dolžnosti, ni-
kakor pa nismo pričakovah, da
bo omenjena za to ugotovitev
porabila tohko časa. Menimo,
da tega ni dojela, kajti če bi, ne
bi izgubila toliko besed in časa
samo za načrtov£irye negospo-
deirskih investicij, katere pa so
v trenutnem času takšne ka-
kršne so že bile izvedene, neo-
pravičljive in nesmiselne in
takšne, kakršne se še načrtuje-
jo, iluzije vseh iluzij.
Delo skupščine občine
V delovanju skupščine obči-
ne Šentjur in posledično tudi
v njenem IS, se na žalost ved-
no bolj kaže dejstvo, da je bilo
strankam DEMOS-a v občini
Šentjur prevzemanje oblasti
CILJ, ne pa sredstvo za dose-
ganje v predvohlnem boju ta-
ko poudarjenih novih kvalitet,
kot so demokratizacija odno-
sov v družbi, boj proti enoum-
ju, uvajanje parlamentarizma
in vphvanje občcinov na odlo-
čanje, upoštevanje iniciativ
občanov in skupin, ter ostala
volilna gesla.
Skupščina tako:
- še do danes nima sprejete-
ga okvirnega programa dela,
^jer bi vsaj trimesečno bila do-
ločena vsebina dela in bi se iz
celote programa dala razbrati
delovna usmeritev skupščine;
- seje skupščine so sklicane
po sprotnih ocenah predsedni-
ka, oz. predsedstva, največkrat
pa, tako se lahko domneva, po
slabo pripravljenih sejah, po
zahtevi IS;
- izvršuje svoje poslanstvo
na sejah, kjer je skoraj vsaka
razprava »zapravljanje časa«,
po logiki DEMOS-ovega kluba
morcoo delegati zaupati vod-
stvu skupščini oz. predlagate-
ljem posameznega akta, in se
pozablja na spoštovanje obča-
nov, ki se slučeuno pojavljajo
kot obravnavani (primer sod-
nikov porotnikov) ali zaščito
skladno s poslovnikom skupš-
čine za delegate, ki se takšne-
mu delu skupščine uprejo;
- zaradi taktike pri glasova-
nju striktno deluje samo na
skupnih sejah, kjer največkrat
slabo pripravljeni delegati, po
logiki »zaupanja«, ne odpirajo
vsebinskih vprašanj, ostalim
pa ne dovohjo razpravljati. Ta-
ko so delegati, ki so bih izvolje-
ni v DPZ z večinsko voljo vseh
občanov, izenačeni z delega-
tom, ki se je npr. kot direktor
podjetja s 50 delavci pustil iz-
voliti v zbor združenega dela,
in jim ni omogočeno izvrševati
odgovornega poslanstva, ki
jim je bilo zaupano z voh-
tvami;
- deluje pod velikim vpli-
vom delegatov, ki so istočasno
člani IS, ah pa pod vplivom
profesionalcev v IS, ki so tudi
predsedniki strank.
Ker kot stranka želimo in
moramo tvorno sodelovati
v delu skupščine, predlagamo
skupščini, da o navedenem te-
meljito razpravlja, oblikuje
najprej delovni program
skupščine, v katerem se bodo
odrazila prizadevanja za spre-
membo odnosov v družbi
skladno s predvohlnimi oblju-
bami ter nato odpravi ostale
pomarykljivosti, da bo lahko
delo v skupščini plodno in ko-
ristno v dobrobit celotne naše
občine in njenih občank ter
občanov.
OBČINSKI ODBOR LDS
Šentjur
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI 38

- Večja od tebe prav gotovo ni! seje postavil Vojku
v bran obsojenec s sosednje postelje.
- Ko si ti prišel sem, si rekel, da si novinec, čeprav si
bil sem kazensko premeščen. Ta pa je vsaj toliko pošten,
da svoje zgodovine ne razklada, in prav ima, s^ bi ga vi,
hijene požrle. Bodi previden dokler ne veš, s kom imaš
opravka tuk^ v sobi! seje obrnil proti Vojku, ki se mu je
lahno nasmehnil v znak zahvale.
- Ti molči, ker ti bom razbil gobec! ni odnehal pri-
šlek.
Kmalu je prišel paznik, ki je klical h kosilu. Odšli so iz
sobe in se priključili skupinam iz paviljona in onim, ki
so se vračali z dela. Pri tem so nekateri še šli v blok, da
bi se umih, drugi so se kar naravnost napotili v kuhinjo.
Razvrščali so se po poznanstvih, po delovnih skupinah
in tudi po interesih. Vojko ke šel molče niz stopnic in se
priključil skupini, ki jo je vodil paznik. Dvajset ali tride-
set mož je bilo in precej glasno so se pogovarjali. Tu
torej niso bili samo mladinci ampak tudi starejši, res pa
je, da za marsikoga Vojko ni vedel, koliko let naj mu
pripiše. Prižgali so si cigarete in se pogovarjali, kaj si
bodo po kosilu kupili, ker so dobili bone. V prostoru
pred kuhinjo je stal kiosk, v katerem so prodajah raz-
^čne drobnarije. Vojko je opazoval mesne izdelke, čoko-
lado in bombone, več pa ni mogel videti, ker ga je
množica že potisnila naprej.
Njihova vrata v kuhinjo so nekateri obsojenci pridr-
^li, drugi pa so jih nesramno spustili. Vojko ga je
zadržal z nogo, sicer bi ga udarila po glavi. V jedilnici so
v treh vrstah stale mize, ločene s prehodi, obsojenci so
v vrsti čakali na desni strani, kjer je bil z ogrsko omejen
prostor za delitev hrane. Vrsta čakajočih je bila dolga
kakih petdeset metrov. Obsojenci so se ves čas pogovar-
jali in naskrivaj kadili, čeprav jih je paznik opozarjal, naj
^ike ugasnejo, ker so v kuhinji. Posamezniki so se rinili
naprej in niso upoštevali vrste, drugi so jih ovirali m
vlekli za obleke, češ da naj gredo v vrsto. Marsikomu je
izsiljevanje uspelo, ker mu je tovariš dal prostor pred
seboj. Vojko se je mirno pomikal naprej in opazoval
kuharje, kako delijo hrano. Eden je dal na krožnik
polento, drugi pa golaš, tretji je dodal še kos kruha. Od
<?asa do časa seje zaslišal prepir: kateri od obsojencev se
Je pritožil, da je dobil premalo. Očitno je bilo, da tudi
t^k^j velja pravica znanstva, kdor ima protekcijo lahko
^obi boljšo hrano in tudi več. Vojko je takoj videl, da
nekateri dobijo več hrane, ne da bi k^ rekli, kar seveda
Pomeni, da jih kuharji že poznajo.__________________
Ljudje so s pladni ali kar s porcijami v rokah sedali za
mize po nekakšnem nedogovorjenem redu znanstva.
Občasno je kdo koga tudi poklical, daje prisedel k nje-
govi mizi. V menzi je bil hrup kljub navzočnosti paz-
nika; okovani čevlji, ropotanje s posodo, govorjenje in
prerivanje, vse to je dajalo vtis, pravega direndaja.
Vojko je z očmi iskal soseda, ki seje- v sobi potegnil zanj.
Nazadnje je le opazil, da še čaka v vrsti, kakih deset
korakov pred njim. Ko je dobil hrano se je napotil
naravnost k njegovi mizi.
- Lahko prisedem ?
- Ti kar daj, saj je dovolj prostora! mu je odvrnil
znanec iz sobe. Za mizo je sedel še en obsojenec.
- Jaz sem Mirko, ta pa je Tine! je predstavil znanec
oba. Ko je Vojko videl, daje dobrodošel, seje tudi sam
predstavil.
Jedilnica je bila velika, skozi visoka okna na desni
strani je vanjo vdirala svetloba. Na drugi strani so bila \
izhodna vrata, skozi katera so odhajali obsojenci, ki so \
že pojedli. i
Vojkov znanec iz sobe, Mirko, je bil postaven visoko\
rasel fant, črnih, na stran počesanih las in belih zob.
Obleka je na njem nekako čudno visela. Med pogovo-
rom je z užitkom pospravil porcijo golaža in polente. \
Njegov sosed pa je imel prodorne zelene oči ter rahlo \
skodrane lase. Jedel je precej bolj počasi, vmes je pogle- \
doval po jedilnici ter opazoval Vojka. Z Mirkom sta se \
pogovarjala o obisku v nedeljo in o nakupu v kantini.  \
Vojko je hitel, da bi nekako pojedel z drugimi, in to
mu je tudi uspelo.
Tine je vzel Mirkov pladenj in pričel pospravljati. Ko
je videl, da hi tudi Vojko rad dal svojega, ga je vzel.
- Ti, Mirko počakaj me pred kantino in mi napravi
vrsto. Jaz odnesem posodo in takoj pridem. Boš ti tudi
kaj kupil? seje Tine obrnil k Vojku.
- Ne. Nima še bonov, je namesto Vojka odgovoril
Mirko.
- K^ pa je v kantini? je zanimalo Vojka.
- Pridi greva pogledat, ampak pohiti, ker bo potem,
ko drugi pojedo, nastala gneča.
Pred kantino so se že zbirali obsojenci. Eden od njih je
nakupoval. Naglica pri kosilu seje tu očitno izplačala.
Ali kadiš? je vprašal Mirko.
- Ne!
- Potem je najbolje, da si vzameš četrt ah polkilo-
gramsko čokolado, da si boš z njo lahko potešil lakoto.
Posodil ti bom nekaj bonov, ki mi jih boš naslednji
mesec vrnil, ko bo plača. Velja ?
- Prav, pa mi vzemi čokolado!
Mirko je kupil slanino, čebulo, sol, papriko v kozarcu,
kamenčke za vžigalnik, zvezek, pisma, znamke, kuli,
milo za britje in ogledalo, nato pa še čokolado. Stvari je
spravil v papirnato vrečko, čokolado pa pomolil Vojku.
- Devetsto osemdeset dinarjev mi dolguješ!
- Vrnil ti jih bom, ko jih bom zaslužil! je Vojko hva-
ležno vzel ponujeno.
Zunaj sta počakala na Tineta. Zaorniki so počasi pri-
hajah iz kuhinje. Paznik jih je že priganjal, naj se posta-
vijo v pare, a se nikomur ni mudilo. O nečem so živahno
razpravljali.
Mirko je začel pogovor.
- Imaš ti dolgo kazen, da si prišel v našo sobo?
- Dvajset let vsega skupaj!
- Strogega ali navadnega?
- Obojega skupaj! Pa ti? Si že dolgo tukaj?
Pretekli mesec je bilo tri leta in še nekaj jih imam.
Upam, da mi bo drugo leto uspelo, da bom pogojno
izpuščen.
- Pa Tine?
- On je tuk^j dobro leto in ima še kar precej kazni
pred seboj. Z njim boš lahko delil usodo še potem, ko
mene ne bo več tukaj. Dober fantje, čeprav je nezaup-
ljiv in vihrav. Meni je v času, ko sva tukaj, napravil
mnogo dobrega! Kje pa si ti dobil delo?
- Za izpiralca so me dali v livarno.
- Za začetek to ni slabo, le zaslužek je slab, delo pa je
umazano.
Prišel je Tine in nabralo seje toliko obsojencev, da jih
je paznik lahko odpeljal proti paviljonu. Sprejemni
oddelek je ostal na levi strani. Po dvorišču so hodili
delavci, pazniki in obsojenci v spremstvu. V paviljonu
je paznik odklepal prostore za popoldansko razvedrilo
in pa spuščal zapornike v sobe.
- Boš popoldan igral ping pong? je nagovoril Mirko
Vojka, ko so prišU do sobe.
- Slabo igram, če pa ti je prav, bom poskusil. Tako mi
bo hitreje minil čas.
V sobi bom odložil stvari, ki sem jih kupil, nato pa
lahko greva igrat Ti poglej, če je miza prosta ali kohko
jih čaka na vrsto. Loparja nimaš.
Ne.
- Potem ti ga bom jaz prinesel. Boš ti, Tine, tudi
igral?
- Ne bom. Počakal bom paznika, da bova šla po zdra-
vila v ambulanto, do takrat pa bom šel v sobo.
Razšli so se. Vojko je stopil v sosednji prostor, kjer sta
stali dve mizi in na obeh so že nabijali. Okrog so se
nabrah radovedneži in vzpodbujali igralce.
- Čakate vsi na vrsto? je vprašal Vojko enega izmed
navijačev.
- Ne. Sedaj igrata ta dva za škatlo cigaret, potem pa
bo miza prosta.
- Pa bosta še dolgo igrala ?
20. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
OTROŠKI VRTILJAK
Deževna kaplja In
sonce
Nad vasjo se je pojavil temen
oblak. Ljudje so govorili, da bo
deževalo.
V oblaku so se začele zbirati
deževne kapljice. Bilo jih je ved-
no več. Želele so si, da bi padle
na Zemljo. »Kdaj bom dovolj ve-
lika in težka, da bom poletela?«
»Pridite kapljice k meni, da se
bomo združile!«
»Sedaj smo dovolj težke. Gre-
mo na pot?«
»Ne bom vas spustil,« se razje-
zi oblak. »Komaj čakamo, da bo
pripihal veter!« Veter za vrši proti
oblaku in se zaletava vanj. Oblak
se pretrga. Kapljice veselo izleti-
jo iz njega. Po zraku so poplesa-
vale in pele. Od daleč so ugledale
Zemljo in si želele pristati na
mehkem listju.
»Ni dobro, da bi pristale na goli
zemlji, ker bi nas izsušena zemlja
takoj popila.«
KATARINA PLANINC, 4. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE
Leksikon
Nekega jutra sva se z Renato
srečali v šoli. Malo sva poklepe-
tali in pred slovenskim jezikom
mi je Renata dala svoj leksikon.
Sprejela sem ga in ga že med uro
izpolnila. Znanja sem tisto uro
pridobila bolj malo, saj sem se
poglobila v vprašanja, ki so bila
v leksikonu. Tu so bila vprašanja
o osebnih podatkih, športu in se-
veda tudi o ljubezni. Teh je bilo
največ. Med drugimi je bilo treba
napisati tudi ime simpatije. Se-
veda sem napisala fanta, ki mi je
bil všeč.
Ko sem leksikon vrnila sošol-
ki, se mi je smejala, saj je fanta
poznala. Še več! To je bil učenec
naše šole in leksikon je prišel ob
koncu pouka v njegove roke.
Zvedela sem, da je tudi on reše-
val leksikon in postalo mi je tako
nerodno, da se mu nisem upala
pokazati. Vse skupaj je bilo še
huje, saj je ta fant tudi moj sosed.
Ta dan je bil vseeno zelo zanimiv.
MARTA JESENIČNIK, 6. b
OŠ VITANJE
PRVA
LJUBEZEN
Kaj vse lahko prinese Sil-
vestrski večer, večer poln
smeha, radosti in želja?! Pa
vendar je lahko ta večer še
lepši, še popolnejši, če ti kdo
osreči srce, kot ga je meni
moj princ ravno ta večer. Ta
večer je zapisan v srcu in
z njim je zapisan tudi on.
»Ena solza, ena želja, da tvoj
šepet bi v vetru ujela,« je se-
daj resničnost. Kako srečna
sem, ko pomislim nanj, kako
srečna sem, ko pomislim, da
me ljubi! Njegov nasmeh me
spremlja ves dan, njegov po-
gled je v meni in poljub na
ustnicah je tako svež in ču-
tim ga kot da bi se ravnokar
poljubila. Srečna sem in lju-
bila ga bom, varovala kot
punčico svojega očesa. LJU-
BIM TE!!!
HERY
Ustavljal bi
različne voznike
Jaz bi rad postal miličnik. To
delo me veseli zato, ker rad
ustavljam avtomobile in jih rad
tudi vozim. Za to delo me je nav-
dušil ati, za ta poklic pa sem se
odločil tudi zato, ker bom imel
pri sebi psa. Rad imam pse. Vozil
bom kombi, džip in osebni avto.
Lovil bom tatove, če bodo kaj
ušpičili. Ni pa mi všeč, da se bom
moral veliko učiti in pisati. Rad
bi postal miličnik, ker me to delo
zelo veseli.
DAMJAN GOLEŽ
OŠ Edvard KardeH
SLOVENSKE KONJICE
Češnja
Pred desetimi leti, ko sem pri-
šel na svet, so sosedovi posadili
češnjo. Raste kraj poti. Visoka je
in sega skoraj do strehe naše hi-
še. Najlepša je spomladi, ko je
bela kot nevesta. Škoda, da cveti
le kratek čas. Ko beli cvetovi od-
padejo, se že kažejo drobni zeleni
plodovi. Konec meseca maja zo-
rijo prvi sadeži, ki rdijo kot lica
zagorelega obraza. Otroci jih ve-
selo zobamo, ker je prvi sad v sa-
dovnjaku. Jezimo pa se na kose,
škorce, ki nam jih kradejo. Jese-
ni pa, kot da se na njene veje
prikrade slikar. V krošnjo vlije
na tisoče raznih barv. Postane ta-
ko lepa, da še shkar ne bi mogel
naslikati lepše. Vsaka lepota je
minljiva... Nekega dne je začelo
deževati. V krošnji je završal ve-
ter. Listi so zatrepetali in se odtr-
gali od vej. Nekaj časa jih je veter
vrtinčil po zraku, nato so mokri
padli na tla. Krošnja je postala
gola, zapuščena, kot, da je nihče
več ne mara.
ROBI VREČKO, 4. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE
Mladi
dopisovalci,
pozor!
Obljuba dela dolg! V prejšnji
številki smo objavili tri naslo-
ve vaših novih prijateljev iz
Velike Britanije. Danes vam
obljubljamo še nove, pa nikar
ne zasipajte s pismi le prvih
treh ljudi, lahko še malo poča-
kate, ker bomo v naslednji šte-
vilki objavili še nekaj naslo-
vov. Za danes pa smo vam pri-
pravili naslednje;
Sarah Morris - 16 let
7, Lorina Rd.
Ramsgate
Kent
CT 12 6DD
England
Benita Sorrell - 17 let
6, Starlode Drave
West Pinchbeck
Spalding
Lines.
PEll 3TD
England
Pot v Avstralijo
Stanka Lorgerja, tekača čez
ovire, so določili, da bo tekmoval
na olimpijadi v Avstraliji.
Zgodaj zjutraj se je odpravil na
letališče. Z letalom je pripotoval
v Istambul. Peljali so se skozi
mesto, kar je naenkrat voznik
ustavil svoje vozilo in rekel, naj
pogledajo na levo. Tam so videli,
kako je neki moški ravnokar po-
vozil nekega majhnega dečka.
Zatem je prišla policija in ko je
ugotovila, da je voznik vozil po
pravilih, se je obrnila in se ni
zmenila za mrtvega dečka. Odne-
sli so ga starši.
Končno so se odpravili na avi-
on. Preleteli so mesto Karači,
Singapur in Pacifik. Med pole-
tom so videli nepozabni prizor,
ko je sonce, ki še ni vzšlo, osveth-
lo vrhove Himalaje. Ko so prista-
li, niso smeli oditi iz aviona, pre-
den jih ni pregledal zdravnik.
Poškropili so jih s tekočino, ki je
uničila živalce, ki so jih morda
prinesli iz kraja, odkoder so pri-
šli. Na letališču so jih pričakali
izseljenci iz Slovenije. V Avstra-
liji se jim je zdelo vse drugače.
Na olimpijadi je tekel med še-
stimi najboljšimi na svetu. Dose-
gel je peto mesto. Po več kot
enem mesecu v Avstraliji so se
končno spet odpravili domov.
Z letalom je prispel v Bankok.
V avtobusu so morali zapreti vsa
okna, čeprav je bila vročina. Zu-
naj je smrdelo, povsod so ležale
smeti in tudi ljudje tam so zelo
revni. Prispeli so v super hotel,
kjer je bivanje zelo drago. V hote-
lu je šel slučajno skozi stranska
vrata in prišel v kuhinjo, kjer je
videl kuharico, ki je mesila testo,
potem pa pljunila vanj in mesila
naprej. Hrana mu ni več teknila
in zaželel si je vrnitve domov.
Odpravili so se na zahod. Prišli
so v Munchen, kjer so kupili spo.
minke. Potovanje se je končalo
in vrnil se je v svojo domovino,
ki mu je od vseh dežel najbolj
všeč.
SABINA ZUPANC in
LUCIJA PODBREŽNIK
Oš Peter Šprajc-Jur
ŽALEC
Dobila sem sestrico
Nekega dne sem opazila, da
bom dobila bratca ali pa sestrico.
Želela sem si sestrico in kom^
čakala, da bo dojenček prijokal
na svet. Želja se mi je uresničila,
dobila sem sestrico Rebeko. Se-
daj je stara štiri mesece in jo vča-
sih tudi previjem. Včasih me na-
lasa, drugače pa je zelo pridna.
Sestrice ne bi dala nikomur.
KSENIJA KOS, 3. d
OŠ VITANJE
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Če se rada oblačiš športno,
je še vedno na lestvici mode
jeans. Torej, obleci hlače iz
jeansa in ohlapen pleten pu-
lover, lahko je enobarven, ali
pa v različnih vzorcih.
GLASBA
NT&RC
21. FEBRUAR 1991 - STRAN 21
Veselo po domače
y Stranicah drugo srečanje domačih ansambiov
v nedeljo popoldne se je
na prireditvi Veselo po do-
mače v kar premajhni dvo-
rani doma krajanov na
Stranicah predstavila cela
vrsta predvsem mladih
glasbenikov iz različnih
krajev. Njihovo obdobje še-
le prihaja, predstavili pa so
se ob bolj prekaljenem an-
samblu Francija Zemeta, ki
slavi letos 25-letnico. Po-
sebna »poslastica« so bile
gostje iz Mengša, skupina
harmonikaric kluba Zupan.
Prireditev je pravzaprav
»družinska« - nastala je po
zaslugi družine Jevšenak,
nekaterih zasebnikov, kul-
turnega društva in še kakš-
nega posameznika. Lanska
prireditev je lepo uspela in
to je dalo Jevšenakovim
- očetu Gojku ter sinovoma
Gojku in Domnu - dovolj
poguma, da so seje lotili tudi
letos.
Prireditev je bila na solid-
ni kakovostni ravni, živahno
jo je povezovala Betka Šu-
hel, razveseljivo pa je bilo
predvsem to, da smo slišali
veliko odličnih, še ne uve-
ljavljenih glasbenikov. Po
starosti je izstopal le ansam-
bel Francija Zemeta, vsi
ostali pa so na začetku poti.
Zvončki iz Radeč delujejo
dve leti in dobro zvonijo,
Sedmi raj iz Zreč igra dobro
leto in bo moral še veliko de-
lati.
Bratje Skalin se pojavljajo
prav tako dobro leto, pri njih
je opazen zlasti harmonikar
Andrej. Robi Zupan z Vran-
skega, ki ima za sabo skoraj
dve leti igranja, pa je napra-
vil velik kakovostni skok, ki
preseneča. Zlasti je učinko-
vit pevec Matjaž Mrak. Do-
bra je bila tudi točka bratov
Gojka in Domna Jevšenaka,
ki sta se predstavila solo in
v triu s harmoniko. Gromek
aplavz pa so požele menge-
ške gostje s harmonikami.
Nastop^oči so dobih za
sodelovanje lična lesena
priznanja in aplavz poslušal-
cev, ki je največ vreden.
Upati je, da se bo srečanje na
Stranicah obdržalo. Velja pa
pripomniti: še lepše bi bilo,
če ne bi prijetne glasbe zmo-
til humoristični duet Honza
in Fonza s sicer klenim ljud-
skim humorjem, v katerega
pa se je prikradlo kar preveč
neokusnih peripetij. Naj bo
v bodoče humor res humor
ali pa naj ga ne bo, saj gre
vendar za glasbeno priredi-
tev. Pa še to - naj Jevšenako-
vim na pomoč priskoči še
kdo in naj postanejo Strani-
ce odskočna deska za tiste,
ki imajo radi glasbo in ki na
svojo glasbeno pot šele sto-
pajo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Za učinkovit zaključek srečanja »Veselo po domače« so poskrbeli vsi nastopajoči
s skupno melodijo. Dvorana se je tresla od navdušenja.
Pravo presenečenja na Stranicah so pomenile harmonikarice »Kluba Zupan« iz Mengša,
ki jih vodi Pepca Zupan (tretja z leve).
Iz prepirov
v nove uspehe...
Začetki skupine Cafe sega-
jo v leto 88, ko so na Pop
delavnici osvojili prvo na-
grado občinstva s pesmijo
Tvoja, ki jo je ob spremljavi
Antona Nanuta in Primoža
Peterce zapela Alenka Go-
dec. Trio je zrasel v skupino,
ki se je zaradi sporov med
člani letos razšla. Takoj za-
tem je Andrej Nanut povabil
k sodelovanju nove ustvar-
jalce, tako da sedaj sestavlja-
jo Cafe Andrej Nanut - bas
kitara, Sašo Fejon - klaviatu-
re, Primož Peterca in pevec
Dominik Kozarič.
Prva kaseta, ki sojo posne-
h v novi zasebi, bo izšla pred-
vidoma avgusta. Okrog
8. marca pa bo prišla na trg
kaseta, ki bi morala biti
v prodaji že prej, a zaradi
sporov v skupini ni izšla.
Fantje zatrjujejo, da bo na
slovensko tržišče prišla pra-
va, rockerska glasba, saj so
glasbeniki zaradi glasbe in
ne zaradi dobička.
V svetu glasbe se dobro
znajdejo, vsi imajo izkušnje,
čeprav so začeli iz nič. Želijo
delati in ustvarjati glasbo, ki
bo ljudem všeč.
Vsi, ki se zanje zanimate,
jim lahko pišete na naslov:
Andrej Nanut, Bjedičeva 3,
Ljubljana, če pa žehte, da bi
v vašem kraju organizirali
koncert, jih pokhčite na tele-
fonsko številko 061/342-693
in oglasil se vam bo Sašo,
s katerim se lahko vse pome-
nite.
MOJCA KAPUS
• Če bo vse po sreči, bomo
do konca leta bogatejši za ka-
sete ansamblov Francija Ze-
meta (tretja), Robija Zupana in
Zvončkov (prva).
• Ansambla Robija Zupana
in Francija Zemeta bosta 19.
aprila poskrbela za veselo raz-
položenje na izletu »Vesela ka-
ravana«, ki ga na Reko, v Lo-
vran in Opatijo pripravlja turi-
stična agencija Dober dan iz
Šempetra.
• Prejšnji konec tedna je
snemalne studie Metroja
v Ljubljani zasedel Miro Khnc
s svojim ansamblom, kije pos-
nel materiale za svojo tretjo ka-
seto. Sicer pa se je Miro odlo-
čil, da bo nadaljeval pot po sta-
rih stopinjah v triu. To pa ne
pomeni, da sta klarinetist in
trobentar ostala na cesti, saj je
eden od njiju že član nove za-
sedbe ansambla Avsenik, za
klarinetista pa tudi ne bo po-
sebnih težav z novo zaposlitvi-
jo, sai mu bo Miro omogočil
nadaljne igranje m nastopanje.
TV-EM
Otroški festival
z natečajem vil. Otroški fe-
stival zabavne glasbe 1991 žeh
organizator MICOM spodbudi-
ti skladatelje in pisce besedil
K oblikovanju novih otroških
popevk. Festival, na katerem
so imeli veliko uspehov neka-
teri izvajalci iz našega območ-
ja, bo letos v Ljubljani 21. ma-
3a- Za javno predstavitev bodo
izbraU 12. skladb, kijih bo pos-
nela kasetna produkcija in TV
^lovenija. Organizatorji vabijo
^ sodelovanju tudi ustvarjalce
z našega območja in sporočajo,
aa morajo prispevke poslati na
"^icom, Trubarjeva 52. do 6.
marca. EM
v CLUBU CASABLANCA bo jutri, 22. 2. nastopila sl(upina
PLAVA TRAVA ZABORAVA. Vljudno vabljeni
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SADENESS-ENIGMA (7)
2. TALK TO ME - ANITA BAKER (3)
3. ICE ICE BABY - VANILLA ICE (9)
4. FREEDOM 90 - GEORGE MICHAEL    , (9)
5. DISAPERE - INX                             " (5)
6. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA (5)
7. THE OBVlOUS CHILD - PAUL SIMON (8)
8. WIND OF CHANGE - SGORPIONS (3)
9. ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON (2)
10. LOWE AND AFECTION - NELSON .(1)
DomaČe zabavne melodije:
1. TA CVET-ČUKI (7)
2. REKLA JE NE - DON MENTONI BLUES BAND (4)
3. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (7)
4. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POUA (6)
5. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (5)
6. V VROČICI NOČI - PANDA (7)
7. ALELUJA BABV - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (3)
8. NE NE BOM - MOJCA ZORKO (5)
9. POT V RAJ - VLADO KRESLIN (7)
10. MARJANCA. PREMAJHEN SEM ZATE -
ALEKSANDER JEŽ (7)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ (5)
2. LAŽ - LESJAK (8)
3. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA (5)
4. TVOJE OČI - KAPŠ (10)
5. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI (3)
6. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK (9)
7. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK (2)
8. SPOMIN V SKRINJICI - ŠTAJERSKI VRELEC (4)
9. STARO VINOj STAR PRIJATELJ - VERDERBER 1
10. KADAR GRES OD DOMA - HERVOL (1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij;
UNCHAINED - TWIGY
YOU VE LOST THAT LOV IN FEELING - RIGHTEAUS
BROTHERS
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
POVRATNO KARTO MAM - THE KAMNS
PESEM ZA ČARLIJA - EXPORT A
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
MU\DI VETER - ŠALEŠKI FANTJE
Nagrajenca: Nataša Varga, Tomšičeva 16, Žalec
Nadja Kacin, Ljubljansio 29, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje ■
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
22. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
ZA RAZVEDRILO
Skoraj prepovedana ljubezen
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Vsakoletna podelitev
viteških naslovov
v Britaniji ob začetku no-
vega leta med drugim obja-
vijo seznam novo imenova-
nih nosilcev častnih naslo-
vov. Med največja presene-
čenja letošnjega leta sodi
imenovanje igralca lana
McKellena. Zakaj? Običajno
si pridobijo častne naslove
ljudje, ki bi jih lahko opisali
kot stebre sedanje britanske
družbe. Sir lan pa je eden
izmed najbolj znanih britan-
skih borcev za pravice ho-
moseksualcev. Enainpetde-
setletni lan McKellen je
eden izmed najboljših igral-
cev v Veliki Britaniji in s tem
si je tudi prislužil častni na-
slov, poleg svojega nespor-
nega igralskega talenta pa se
zagreto bori za pravice ho-
moseksualcev, še posebej
odkar je pred tremi leti jasno
in glasno spregovoril o svo-
jih homoseksualnih nagnje-
njih. Z monodramo o Shake-
spearu, ki je privabila široke
množice ljubiteljev gledališ-
ča, je zbral več kot pol milijo-
na funtov (milijon in pol
mark) in jih podaril bolni-
kom z aidsom, ki so v Brita-
niji večinoma homoseksu-
alci.
Odmevi
Komaj nekaj dni po ime-
novanju pa je McKellena
v časopisu GUARDIAN
ostro napadel Derek Jarman
in mu očital, da ne bi srnel
sprejeti častnega naslova,
ker ga podeljuje konserva-
tivna vlada, ki je z dejanji
v preteklih nekaj letih doka-
zala, da homoseksualcem ni
naklonjena. Jarman trdi, da
je Mc Kellenovo priznanje
samo pesek v oči in da bi ga
moral zato zavrniti.
Jarmanovim obtožbam je
sledilo več pisem, v katerih
se avtorji postavljajo na
McKellenovo stran. Drama-
tik Peter Shaffer (znan pred-
vsem po delih Equus in
Amadeus, ki so ju kasneje
priredili tudi za filmsko plat-
no) je zapisal, da je s podeh-
tvijo viteškega naslova vlada
vsaj priznala McKellenov
pogum in neustrašno huma-
nitarnost, s tem pa bo lahko
vsaj malo zrasla v očeh tistih,
ki obsojajo preganjanje vseh
odklonov od »normalnega«.
V š.e enem pismu se je
oglasilo 18 bolj ali manj zna-
nih ljudi iz gledahškega sve-
ta, ki so prvič javno priznali,
da so homoseksualci. Zapi-
sali so, da je imenovanje
lana McKellena »pomemben
mejnik v zgodovini Gibanja
britanskih homoseksu-
alcev«.
Kal meni Sundav
Telegrapli
Organiziran nastop homo-
seksualcev gledališčnikov
pa je nekaj dni kasneje op-
Ijuval Geoffrey Wheatcrqft
v Sunday Telegraphu. Še
pred petindvajsetimi leti so
morali homoseksualci živeti
v senci krutega in nesmisel-
nega zakona, ki je prepove-
doval in kaznoval takšna
nagnenja, piše Wheatcroft,
in večina je leta 1967 pozdra-
vila legalizacijo homoseksu-
lanosti. Takrat si nihče ni mi-
shl, da se bodo homoseksu-
alci združih v gibanje, ki na-
domešča religijho in narod-
no pripadnost hkrati. Avtor
članka se pritožuje, da se je
tisto, kar je bil nekdaj pre-
stopek, zdaj spremenilo v vr-
lino, v nekaj nadvse prestiž-
nega, razvoja dogodkov pa
ni zaustavil niti AIDS. Se
več, neozdravljiva bolezen je
postala neke \'Tste posebna
čast, ki doleti samo nekatere,
razmišlja Geoffrey Wheat-
croft. Gibanje homoseksula-
cev pa omogoča tudi obstoj
homoseksualne skupnosti,
ta pa je vse prej kot potreb-
na. Na svetu je na milijone
različnih ljudi, ki se razliku-
jejo na milijone načinov:
ženske in moški, debeli in
suhi, prijazni in zlobni; neka-
teri so heteroseksualci, drugi
homoseksulaci. Zakaj naj bi
imeli homoseksualci kaj več
pravice do neke posebne
skupnosti kot na primer de-
beluhi, rdečelasci ali levičar-
ji. Vse bolj postaja očitno, da
je gibanje homoseksualcev
zatočišče za tiste, ki ne bi bili
zanimivi, če bi bili hetero-
seksualci, kajti pri zares veli-
kih in zanimivih osebnostih
je ta podrobnost njihovega
osebnega življenja povsem
nepomembna. Michelangelo
in Čajkovski bi bila znana in
pomembna, tudi če ne bi bila
homoseksualca. Tako Jeof-
frey Wheatcroft v Sunday
Telegraphu.
Stališče
povprečnega
Britanca
Kako pa gledajo na homo-
seksualce povprečni prebi-
valci britanskega otočja? Re-
zultati ankete, ki sojo izvedli
predlani, kažejo, da se zdi
kar 47 odstotkom vprašanih
nesprejemljivo, da bi bil lah-
ko homoseksualec (ah lezbij-
ka) učitelj ali pa da bi delal
v kakršnikoh odgovornni
javni službi.
Zakon
Naj se Britanci še tako tol-
čejo po prsih, kako so z zako-
nom leta 1967 homoseksual-
ce »uzakonjili«, ostaja le red-
kim znano dejstvo, da bri-
tanski zakon še vedno pre-
poveduje, da bi se poljubljali
ali objemali na javnih me-
stih. Za takšen prestopek so
lahko aretirani in obsojeail
na denarno kazen. Leta 1988
je bilo tako kaznovanih več
kot 2500 ljudi.
Protest v Brlghtonu
Zadnjo soboto pred boži-
čem so se na nsubolj promet-
nem trgu v turističnem me-
stu Brighton na južni obali
Anglije zorah pripadniki
tamksOšnje Skupine lezbijk
in homoseksualcev, da bi
protestirali proti krivičnemu
zakonu. Razvili so transpa-
rent, na katerem je pisalo,
kdo in kcy so, nato pa so se
začeh v znak protesta obje-
mati in poljubljati ter dehti
letake. Toda njihov protest
ni tr^al dolgo, ker so bolj
bojeviti med naključnimi
gledalci kmalu začeli v sku-
pino metati - jajca, temu pa
je sledilo še vpitje in psova-
nje. Ker je skupina prišla sa-
mo povedat, da zakon ni pra-
vičen, niso pa se bili priprav-
ljeni spopasti z drugače mi-
slečimi, so mirno zvih svoj
transparent in - odšli.
Vojaški pollcIH
Nikar ne ubijte Špeglja! Imeli boste sedem ie(;
nesreče.
Oblasti
Viaše obljube so kakor testo za zarečeni kruh.
Ministru Capudru 4
Popolnoma bi zadostoval že vaš prevod Dante-
jevega Pekla. Prenehajte z dramatizacijo.
Celjskemu teatru |
Vaš repertoar je napadel virus. Gledalci izgub-
ljajo spomin.
Občinskim Prešernovim nagrajencem
število nagrajencev je obratno sorazmerno
z dejanskim stanjem v celjski kulturi.
Obadji piki
Neumneži in nesposobneži za-
pravljajo prihodnost na zgodovini.
Revolucija je resen cirkus. Pravi
dreserji nastopijo šele po njej.
Na trapezu revolucije nastopajo
samo slabovidni. Da ne vidijo, kako
daleč priletijo.
V revolucijah so konji pametnej-
ši od jezdecev.
Težko se odvadijo jahati tisti, ki
so vzjahali v revoluciji.
Naša beda se že odnekdaj kaže
v postavljanju spomenikov in
križev.
Imamo dve vladi. Izvoljeno in
ono v senci. Ko bi imeli vsaj samo
eno dobro.
Štejemo mrtve, da bomo vedeli,
koliko jih je umrlo v revoluciji in
koliko v demokraciji.
Veselili smo se demokracije, zdaj
pa se nam toži po zlatih časih.
Vsi hočejo biti demokrati. Na de-
mokracijo pa vsi pozabljajo.
Siti lačnim ne verjamejo. Lačni
pa sitim ne zaupajo.
Včasih so -iskali, marke zdaj pa
popuste.
Sindikat je včasih skrbel za ozim-
nico. Zdaj skrbi tudi za cenejše
britje.
OBAD
Francozi, Angleži in mi
KOZERIJA
Odnos pes - mačka v mednacionalniin raz-
nerjih ni ne nov ne neznan. V stoletjih, kar
?bstaja, je postal ena od zimzelenih scen
■loveške komedije. In zdi se, da je tudi na
iragu Evrope 92 še vedno prav tak, kot je
il pred tremi ah petimi stoletji: pes in mač-
a se pač nista niti malo karakterno spreme-
ila.
In tako Francozi še vedno ne marajo An-
'ežev in Angleži še vedno ne marajo Fran-
ozov.
Na prvi pogled je torej vse sila preprosto
n jasno. In pravzaprav nič posebnega. Ta-
:ih mednacionalnih razmerij, katerih skup-
il imenovalec je tradicionalna nenaklonje-
lost in antipatija, je v Evropi navsezadnje
kar precej. Tudi pri nas. Če mi seveda sploh
smo kakšna Evropa.
Pa vendar je francoski odnos do drugih,
do Angležev pa še posebej, nekaj nenavad-
nega. Morda se bistvo skriva v Sartrovi mi-
sli, da so pekel vedno drugi. Morda pa je vse
skupaj le čisto naravno in za življenje vseh
ljudi tega sveta običajno nihanje med samo-
zadostnostjo in potrebo po nekom. Komer
koli že: navsezadnje zna biti tudi sovražnik
zanimiva družba. Pa še kako! Pes in mačka
sta živi dokaz. Francozi in Angleži pa tudi.
Nihajo med dvema skrajnostma: sovraži-
jo se in se občudujejo. Bolj prikrito sicer,
a vendarle. In na mnoge načine. Tudi s čr-
nim humorjem, s trmo, maščevalnostjo,
brezbrižnostjo in s sprenevedanjem. In se-
veda z medsebojnimi očitkarstvom, smeše-
njem in norčevanjem. In s prelaganjem
krivde.
Francozi so tako anglomani in anglofobi
obenem. Mladi prisegajo na anglo - ameri-
ško glasbo (v šolah je angleščina njihov prvi
tuji jezik), starejši pa te kaj hitro prijazno
opozorijo, da v Franciji nikar ne pij viskija.
Ce ga piješ, menda žališ njihovo vino in
konjak. In tako pač piješ vino in hraniš viski
za domov.
Vse enkrat prav pride. In Angleži to dobro
vedo. V svojih »francoskih vicih« so neu-
smiljeno zlobni. Sicer pa - saj smo tudi pri
nas gledali AUd, allo.
In kaj ob vsem tem počne Evropa? Nič
posebnega. Molči in se smeji. Pa Francozom
(jezikovno) nagaja. Francozom je namreč
pripisala francosko bolezen, francoski
ključ, francosko solato in francoski kruh. In
še malo nevljudnosti za povrh. Če odideš
brez slovesa, baje odideš po francosko. In če
se sprenevedaš, se delaš Francoza. V vseh
evropskih jezikih. Tudi v slovenščini. Razen
v... Seveda.
S^ zato pa Francozi nočejo nič vedeti
o kaki francoski bolezni, francoski kruh se
jim zdi čisto običajen, francoski ključ ime-
nujejo angleški (la clef anglaise) in franco-
sko solato imajo za makedonsko (la salade
macedoine).
Nevljudni sicer vljudni Francozi niti v fra-
zah ne želijo biti. Angleži naj le govorijo, da
je kdo odšel po francosko (to take French
leave), Francozi bodo trdili, da tako - po
angleško - odhajajo njihovi veliki prijatelji
Angleži (s'en aller a V anglaise). Kdo bi se
znašel v tem »milo za drago«?!
Celo v besednjaku gremo narazen. Mi
očitno verjamemo Angležem, saj govorimo
- Odšel je po francosko. Dela se Francoza,
- Hrvatje in Srbi pa Francozom - Pravi se
Englez. Ode on poput Engleza. Torej kore-
nine naše razdružitve zares segajo v Evropo!
Lepo, ni kaj! Ampak za bolj praktične na
koncu le ostaja vprašanje: kaj pa imamo pri
vsej tej anglo-francoski antipatiji Slovenci?
Kakšno korist? Kot običajno: nobene. Če
odmislimo sifilis, ki ga Slovar slovenskega
knjižnega jezika imenuje francosko bole-
zen, in rahitis, ki je prav tam angleška bo-
lezen.
Smešno pravzaprav.
Smešno, kot je smešno dejstvo, da so An-
gleži in Francozi navkljub vsemu pred leti
s skupnimi močmi skonstruirali nadzvočno
letalo, imenovano concorde (sloga). Sloga
pa taii.a!
Kot v naši dragi Jugoslaviji:
Malo se gaze, malo se maze,
al' to sve iz ljubavi.
T.Š.
24. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
NASVE]
Pomen biološke prehrane In pridelave
BIOLOŠKA PREHRANA
Zadnja leta se vse več go-
vori in piše tudi pri nas
o polnovredni zaščitni, ali
bolj poznani BIO hrani in
prehrani. Dolga tisočletja
se je človek preživljal z živi-
li iz neposrednega okolja in
preživel. Z vključevanjem
kemije, biokemije, inženi-
ringa in drugih znanosti
v poljedelstvo je prišlo do
bistvenih srememb v nači-
nu pridelave hrane, a tudi
prehranjevalnih navad.
Pojavile so se nove bolez-
ni, a tudi stare v vse večjem
številu in obsegu.
Zato so zdravniki in tudi
drugi znastveniki opozarjali
pred prehrano, katero je nu-
dilo tudi vse bolj stresno živ-
ljenje.
Že leta 1924 je nastalo prvo
združenje za biološko pride-
lavo hrane, a ga je prekinila
druga svetovna vojna.
Po vojni se je pričelo z in-
tenzivnim gibanjem za pri-
delavo biološko čiste hrane,
S£u so spoznanja v medicini,
ekologiji, kemiji pesticidov
in druga privedla do spozna-
nja, da se z naravnim pride-
lovanjem hrane ne čuva sa-
mo narava in naravno okolje,
marveč tudi zdravje.
V razhčnih deželah po sve-
tu so se ustanavljala združe-
nja za BlO-loško pridelavo
hrane, njeno predelavo,
vspostavile so se verige pro-
dajaln in širila se je paleta
proizvodov od skladišč, pri-
pomočkov za predelavo, po-
soda do oblačil, pohištva in
stanovanj, kar vse je prispe-
valo k razvoju nove industri-
je, obrti, do ohraiijanja živ-
ljenja na kmetijah in naselje-
vanje z mladimi družinami.
Naseljenost dežele je po-
stala enakomernejša, pred-
vsem z osveščenimi mladimi
ljudmi, z znanjem, ki je po-
trebno za očuvanje naravne-
ga okolja.
Da bi to teklo, po pravihh,
so    združenja    ustanovila
enotno organizacijo, ki skrbi
za kontrolirano proizvodnjo
in podeljuje zaščitne znake,
pod katerimi je možna pro-
daja le v specializiranih pro-
dajalnah. Tudi tukaj so naj-
močnejše proizvajalke BIO-
hrane razvite države kot so
Nemčija, USA, Švica, Angli-
ja, Danska, Švica, Izrael, Av-
stralija, Madžarka itd.
To svetovno združenje je
ustanovljeno 1972 v Franciji,
sedaj pa ima sedež od 1987
v Imsbachu v Nemčiji, tre-
nutno ga vodi Jan von Le-
derbur.
International Federation
of Organic Agriculture Mo-
vement IFOAM širi ideje
o biološki proizvodnji tudi
v tretji svet. Številni posa-
mezniki, so že tudi pri nas
pred deseletjem pričeh
z proučevanjem tudi z pro-
pagiranjem ideje o biološki
pridelavi hrane. Tako se je
pričelo tudi pri nas z poiz-
kusno proizvodnjo pred vem
žitaric v Prekmurju, lani pa
je bil prvi širši setanek
v Ljubljani z presednikom
IFOMa, katerega se je udele-
žilo okrog 60 predstavnikov
razhčnih strok, iz razhčnih
organizacij, proizvajalcev,
potrošnikov, do predstavni-
kov inštitutov.
Končni dogovor je bil, da
se tudi v Sloveniji ustanovi
združenje za BIO proizvod-
njo, saj posameznik ne zmo-
re konkurenčnega boja
z »kemično« proizvodnjo
hrane. Le združenje bo lahko
podprlo prehod kmetij na bi-
ološko pridelavo. Prav tako
je potrebno vspodbujati in
ohranjati naseUtev in razvoj
družinskih kmetij, pred-
vsem v srednjem in visoko-
gorju, kjer je zemlja še ne-
onesnažena z teškimi kovi-
nami in pesticidi.
Samo upamo lahko, da se
bo tudi tako ohranila Slo-
venska vas, polna smeha in
vesele Slovenske pesmi.
Dr. JANEZ TASIČ
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Danes so spet prišli na vr-
sto naši malčki. Cene otro-
ške garderobe so že dolgo
previsoke, se pritožujejo
starši, po zadnjem povišanju
cen, ki ga gre pripisati pro-
metnim davkom na otroška
oblačila, pa je še veliko
hujše.
Zato je tudi vse več ma-
mic, babic in tet, pa prijaznih
prijateljic, ki kot priložnost-
ne šivilje priskočijo na po-
moč in v nekaj uricah sešije-
jo čisto nove hlačke, površ-
nik ali kompletek. Naša
modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik je za danes
pripravila nasvet, kako se lo-
titi šivanja. Kroj je sicer pri-
pravljen za enoletnika oziro-
ma enoletnico, a nič hude)
če je vaš kratkohlačnik i
kaj mesecev starejši ali ml
ši. Le meter je treba vz
v roke in kroj primerno p   !
lagoditi meram vašega ma
ka. Tudi blago lahko izber«
po svoji presoji, kombinira  [
lahko različne barve in tu ,
materiale, le na to pazite,    !
ne bo težav s pranjem. Sic  I
pa »pametne« šivilje vedi
dod^o še kakšen centimet  j
pri dolžini hlačnic, da no  i
garderoba le tr^a nekaj čaj
več.
Nekaj nasvetov smo vai
natrosili, seveda pa brez v
ših spretnih rok in kančl
domišljije tudi ne bo šlo.    ,
UrednišbI '
RECEPT TEDNA
Krap po poijsico
Potrebujemo: 1 kg iztrebljenega, oluskanega in na rezine
zrezanega krapa, 100 g surovega masla, beli del enega
pora, Z korenčka, 2 čebuli, pol lovorovega lista, vejico
timijana, 2 klinčka, žlico peteršilja, pol litra belega vina,
2 limoni, 50 g rozin, 50 g na rezančke zrezanih mandeljev,
100 g rjavega prežganja. j
Por, korenje in čebulo zrežemo na kolesce, dodamo peter-i
šilj in dušimo vse skupaj na surovem maslu 15 minut. Na to j
zložimo krapove rezine in jih zalijemo s pol litra vina, inj
četrt litra vode, sohmo in dušimo na malem ognju 20 minut.
Zdušene kose krapa poberemo s posode in pustimo, da se
odtečejo. Preostalo od dušenja pa zgostimo s prežganjem,
dodamo rozine in mandelje in tako nastalo omako hitro
prevremo. Krapove rezine zložimo na ploščo, pohjemo
z omako in denemo na vsako košček hmone. Za prilogo pa
pripravimo krompir v kosih in seveda kozarec dobrega
črnega vina. i
DOBRO JE
VEDETI
Da predvsem pijmo vodo.
Pitje vode zelo koristi. Zju-
traj na tešče popijmo velik
kozarec vode z majhnimi po-
žirki. Najbolje je, če je mlač-
na ali zmerno topla. S tem
skrbimo za lepoto kože, kajti
tako »notranje« umivanje, ki
zlasti čisti jetra, povzroči, da
je koža bleščeča, svetla, bolj
zdrava.
Vodo pijemo tudi čez dan
in to vsaj dva ah tri kozarce,
z istim namenom. Seveda, če
ni kakšnih nasprotnih indi-
kacij, na primer ob vnetju že-
lodčne sluznice ah pri pre-
bavnih motnjah. V takem
primeru lahko obilno pitje
škoduje.
Priporočamo vam prhe in
obkladke s sladko vodo. Ze-
lo praktičen za prhanje obra-
za je razpršilec, ki ga uporab-
ljamo za vlaženje listja sod-
nih rastlin. Skoraj isti učinek
dosežemo z obkladki iz zlo-
ženih in z vodo dobro prepo-
jenih robcev, ki jih polaga-
mo na obraz in oči.
Da prsa ne bodo postala
ohlapna in upadla, da bodo
ohranila obliko, jih redno pr-
haj mo z mrzlo vodo, nato pa
jih narahlo masirajmo z oliv-
nim ali mandljevim oljem,
kateremu dodamo nekaj
kapljic sivke ali evkahpta.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Bivalni vrt
Bivalni vrt je predvsem
razširjen stanovanjski pro-
stor, kjer biva vsa družina.
To je skladen, topel in vab-
ljiv del vrta, zato si ga nika-
kor ne moremo zamišljati
kot nekakšen neskončen od-
prt prostor. Da nam uspe
ustvariti intimno razpolože-
nje, je potrebno bivalni pro-
stor zaokrožiti ter ga omejiti
s kompozicijami višjih in
nižjih rastlin. Te nam dajejo
tudi barvno paleto vrta, sh-
kovite barve pomladnega,
poletnega, jesenskega in
zimskega pejsaža. Razgibane
obhke krošenj ter prepleta-
nje drevja s temnimi in svet-
limi listi so pomembne se-
stavine vsakega vrta, njihov
učinek pa se bo pokazal šele
čez nekaj let.
Izbor rastlin za bivalni vrt
je velik. Predvsem je potreb-
no upoštevati lego vrta, nje-
govo velikost ter kakovost
zemljišča. Ko izbiramo rast-
line moramo upoštevati tudi
barvo hišnega pročelja. Pri-
mer: k rdeči barvi zidu ne
smemo saditi rdeče bukve
ali rdeče vrtnice. Tudi oko-
lje, v katerem je postavljena
hiša, igra pomembno vlogo.
Paziti namreč moramo, da
izbor rastlin, ki jih namera-
vamo zasaditi, preveč ne od-
stopa od naravnega ambi-
enta.
V bivalnem vrtu so zelo
pogoste pergole, ki nam slu-
žijo za bivanje v senci. Lah-
ko so naslonjene na objekt,
ali pa so grajene tako, da
v prostoru stojijo same. Ob-
sadimo in prikrijemo jih
s plezalkami, kot so dresen,
jasminova troba, divja vin-
ska trta, glicinija, srobot in
podobno.
JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
Načrtovalka
zelenih površin
ZDRAVILNE RASTLIN^
Zajčja deteljica
Zajčja deteljica (Oxalis acetosella L.) je predstavnica
velike družine, ki šteje kakih 1000 vrst. Samo glavni
rod zajčje deteljice šteje 850 vrst rastlin kislega okusa.
Družina je razdeljena na 7 rodov,,ki so razširjeni v trop-
skih in subtropskih pokrajinah. Čim hladnejši so kraji,
tem manj zajčjih deteljic najdemo. Najbolj pogosto so
te rasthne zehšča, včasih so grmi in le redko drevesa.
Rod zajčjih deteljic sicer srečujemo v Evropi, vendar
je bolj pogost v južni Afriki, Južni Ameriki in Mehiki.
Pri nas v Evropi raste navadna zajčja deteljica v podra-
sti vlažnih gozdov. V zemlji ima nitasto, drobno raz-
rastlo belkasto ali rdečkasto koreniko. Iz nje poganjajo
rdečkasti, z mehkimi dlačicami porasli peclji, na kate-
rih sedijo trije celorobi, dlakavi, narobe srčasti hsti in
so podobni detelji. V hstnih pazduhah zrastejo na pec-
Ijih, ki so daljši kot listni peclji, z\'onasti, beh cvetovi
z rdečimi žihcami. Po oprašitvi se razvijejo peteropre-
dalasti plodovi, ki se pri dozoritvi odprejo s petimi
loputami.
Majhni beh cvetovi navadne zajčje deteljice so zelo
cenjeni na Irskem. Irski pesniki so opevali te meghne
cvetice in njeni listi ponazarjajo bistvo »svete trojice«.
List je tudi v irskem državnem grbu.
Rastlina cveti od aprila do konca junija. Tedaj tudi
nabiramo celo zehšče brez korenin. Je skoraj brez
vonja in prijetnega kiselkastega okusa. Vsebuje vehko
oksalne kisline, encime, rudninske soh in sluzi. Danes
jo uporablja le še ljudsko zdravilstvo in to svežo rast-
hno, za zdravljenje jetrnih in presnovnih bolezni. Za
Č£0 vzamemo žhčko drobno zrezanih hstov in cvetov
ter jih poparimo s skodelico vrele vode. Ko se ohladi,
čaj precedimo in pijemo pri boleznih ledvic, zlatenici,
kožnih izpuščajih, pri nadležni zgagi in slabokrvnosti.
Iz sveže rasthne lahko izcedimo sok, s katerim umi-
vamo rane, ki se nočejo zacehti. Ljudsko zdravilstvo je
zdravilo s svežim sokom tudi želodčne razjede in celo
rakasta obolenja.
Sveže hste navadne zajčje deteljice pa spomladi
lahko uporabljamo zajed, kot dodatek raznim solatam,
zelenjavni juhi in spodbuja apetit, odpravlja spomla-
dansko utrujenost in pospešuje presnovo. Večjo koh-
čino lahko uporabljamo tudi za kopeli. Kopel
v poparku čisti kožo, lajša težave po napornem delu ter
tudi pospešuje presnovo. Ker s sušenjem izgubi svojo
zdravilnost, jo konzervirajo s soljo, oziroma jo drobno
zrezano zmrznejo v ledenih kockah.
Danes je zajčja deteljica skoraj pozabljena rastlina in
jo le tu in tam uporabljžgo.
BORIS JAGODIC
Komplet za Mihca
Vprašanje: Vesna iz Žalca
ima leto dni starega fantka,
ki mu včasih sama ah pa
s pomočjo babice rada kaj
splete in sešije. Poslala mi je
dva vzorčka tankega bom-
bažnega rebrastega žameta
v zeleni in oker barvi. Ker je
blaga premalo za enobarven
hlačni kompletek, bi želela
idejo za kombinacijo obeh.
Odgovor: Morda bo tale
predlog s kar se da enostav-
nim krojem za hlačke in ja-
knico dobrodošel tudi Alen-
ki iz Celja, ki ima prav tako
leto dni staro hčerko. Žal je
Alenka morala čakati na od-
govor že od lanskega novem-
bra, saj je vaših vprašanj gle-
de krojenja in prenove star
garderobe resnično veliko.
Torej, našemu Mihcu, Ma
in še kakšnemu pridnein
malčku,    bomo    takšer
kompletek zašili v enem B
deljskem popoldnevu, s^
kroj prav zares nadvse pi
prost. Hlačke so balonastei
pajac-kroja,   zapenjajo
s tremi gumbki na eni rar
jaknica pa je spodaj in v i
pestju stisnjena z gumico.
Da ne bo preveč pusta,
poigrajmo z kombiniranje
v kontrastni barvi. Če bo«
uporabih isti material, kot
hlačke, bomo z izvirnosi
kompletka prav gotovo s
dovoljni.
VLASfl

INFORMACIJE

21. FEBRUAR 1991 - STRAN 27
RADIJSKI SPORED
od 21. do 27. februarja
Radio Celje
četrtek, 21. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 22. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 23. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
mavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice,-17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Večerni spored - šport, kultura, film,
23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 24. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
in pozdravi.
Ponedeljek, 25. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 26. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
10.15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 27. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 1300
Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Brane Rančel na Radiu Ceije, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100.3 in 95,9 MHz
- stereo.
Radio Velenje
Petek, 22. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia
Slovenije), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 16.30
Oddaja o kulturi, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu
Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč.
Nedelja, 24.2.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila, 11.25 Kdaj,
kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od vrat do vrat
(odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14.
dnevi, takoj za tem pa sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera
sami ne uspete dobiti odgovorov), 12.30 Konec opoldanskega jav-
ljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 25. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute z domačimi
ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje, 18.00 Naj-
boljše, najnovejše, 19.00 Na svidenje.
Sreda, 27. 2.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Mi in vi (naš gost bo
predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik), 18 00 Kak-
šen promet bomo imeli v središču Velenja, 19.00 Na svidenje
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 in
97,2 MHz.
JEZIKOVNA ŠOLA BABVLON
Ker v mesecu februarju nismo mogli ugoditi vsem,
ki ste se zanimali za osvežilni intenzivni tečaj
angleškega jezika za odrasle, sporočamo, da se bo
4. MARCA 1991 pričela še ena skupina osvežilnega
tečaja, ki bo potekal 2x tedensko po 2 šolski uri,
na Gimnaziji v Celju.
Vse informacije in prijave po telefonu (063) 36-390.
Vljudno vabljeni.
GREMO V KINO
CELJSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION
Dnevi slovenskega filma:
20. 2.: JEčARJI
21. 2.: UMETNI RAJ
22. 2.: DECEMBRSKI DEŽ
23. 2.: DO KONCA IN NA-
PREJ
od 24. 2.: SMERA - ameriški
film
KINO MALI UNION
20. in 21. 2.: Dnevi slovenske-
ga nima: TEKMOVALNI
PROGRAMI SLOVENSKIH
KRATKIH FILMOV
22. 2.: Dnevi slovenskega fil-
ma: RETROSPEKTIVA FIL-
MOV DUŠANA POVHA
KINO METROPROL
Dnevi slovenskega filma:
20.   2.:   MAJA   IN   VE-
SOLJČEK
20. 2.: RAZSELJENA
OSEBA
21. 2.: TI LOVIŠ
21. 2.: CHRISTOPHOROS
22. 2.: POLETJE
V ŠKOLJKI
22. 2.: RDEČE KLASJE
23. 2.: KEKEC
23. 2.: NASVIDENJE V NA-
SLEDNJI VOJNI
od 24. 2.: IZGANJALEC HU-
DIČA - ameriški film
od 24. 2.: HENRY IN JUNE
- ameriški film
KINO DOM
do 23. 2.: NAJBOLJ NORI
BOŽIČ - ameriški flim
od 24. 2.: JEKLENI OREL
- ameriški film
KINO VELENJE
21. 2.: ŽRELO IV. - ameriški
film
22., 23. in 24. 2.: PIŠTOLE
BREZ KONTROLE - ameri-
ški film
26. 2.: AMADEUS - ameriški
film
Nočni kino
22., 23. in 24. 2.: OBSEDE-
NOST - ameriški fdm
Filmsko gledališče
25. 2.: AMADEUS - ameriški
film
KINO DOM KULTURE
24. 2.: PRIHAJAJO SMRKCI
- ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
24. 2.: ŽRELO IV. del - ame-
riški fdm
25.2.: PIŠTOLE BREZ KON-
TROLE - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
22. 2.: PIŠTOLE BREZ KON-
TROLE - ameriški film
KINO UNIOR ZREČE
21. 2.: POVEST IZ TEMNE
STRANI - ameriški fUm
22. 2. in 23. 2.: KAVARNA ZA
VAKARES - ameriški film
24. 2.: CELIČNA PRAVDA
. - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
21. 2.: KROKODIL DUN-
DEE II. del - ameriški film
23. 2. in 24. 2.: GREMLINIII.
del - ameriški fUm
KINO JELKA NAZARJE
23. 2. DO 24. 2.: LJUDJE IZ-
VEN ZEMLJE - ameriški
film
27. 2.: SERVIS ZA MOŠKE
- ameriški fUm
KINO UUBNO
23. do 24. 2.: DEBI OSVAJA
DALLAS - ameriški film
24. 2.: OTROŠKI KINO
obl6.30.
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
22. 2.: ŠOFER GOSPODIČ-
NE DAISY - ameriški film
23. 2.: POPOLDANSKE
SLASTI - ameriški film
24. 2.: ZAROTA V SAN
FRANČIŠKU II. del - ameri-
ški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
21. 2. in 22. 2.: SMRTONOS-
NA PRASKA - ameriški film
23. 2. in 24. 2.: ZELENCI
VRAČAJO UDAREC - ame-
riški film
25. 2. in 26. 2.: STEKLENA
TIŠINA - ameriški film
Nočni kino:
22. 2. in 23. 2.: NEUTRUDNI
LJUBIMEC - ameriški film
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu-
ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent-
juiju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kožje, Bistrica ob Soth in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. V Slovenskih Koruicah, Veleryu in Laškem pa zdravniki
dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje; 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske
Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621,
Žalec: 711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek:
882-018, Bistrica ob Soth: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško:
731-233. d
TRŽNICA
Malo prodajalcev, še manj kupcev
Zlasti med tednom je celjska tržnica prazna, saj je malo proda-
jalcev in še manj kupcev. Stojnice samevajo, delno se napolnijo
le konec tedna. Prodajajo že prve breskve, ki so po 140 din. Bolj
kot kupujejo, pa jih redki kupci opazujejo.
PRIREDITVE
V razstavnih prostorih Gorenja Servis v Velenju je do
14. marca na ogled prodajna razstava sUk Mersada Ber-
beija, Jožeta Ciuhe, Božidarja Jakca in drugih avtorjev iz
hkovne zbirke velenjskega kulturnega centra.
V gasilskem domu na Loki pri Taboru bo v soboto, 23.
februarja ob 19. uri premiera dela Oh ti ljubi starši. Igro bo
izvedla Gledališka skupina KD Tabor, adaptacijo je pri-
pravil Jaka Jeršič, delo pa je režirala Jožica Ocvirk.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 21. februarja ob 19.30 uri gostovalo Stalno slo-
vensko gledališče iz Trsta s predstavo Tetovirana roža za
abonma četrtek in za izven. Isto predstavo bodo ponovih
jutri, v petek 22. februarja za abonma premiera, ter
v soboto, 23. februarja za abonma sobota večerni in za
izven.
V Šentjurju bo v soboto, 23. februarja ob 19.30 uri gosto-
valo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo
Svetlane Makarovič Kabaret 91 v režiji Vinka Moderndor-
ferja.
V Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava Hval-
nica praznemu prostoru, avtoija Jožeta Muhoviča.
V galeriji Velenje bo jutri, v petek 22. februarja ob 19.
uri otvoritev razstave plastik akademskega kiparja Erika
Lovka. Pri otvoritvi bosta sodelovala mezzosopranistka
Majda Švagan in pianist Robert Maracsek.
V domu kulture v Velenju bo v soboto 23. februaija ob
10. in 16. uri lutkovna predstava Janko in Metka za lut-
kovni abonma in za izven.
V domu kulture v Velenju bo v torek, 26. februarja ob
19.30 uri gostoval zagrebški Teater u gostima s predstavo
Sarmica v režiji Relje Bašiča. Predstava bo za beli abonma
in za izven, isto predstavo pa bodo ponovih v sredo, 27.
februarja ob 19.30 uri za zeleni abonma in za izven.
V Pivnici v Rogaški Slatini bo v petek, 22. februaija ob
20. uri koncert mladinskega pevskega zbora iz Domave,
v torek, 26. februaija bo ob 20. uri večer folklore s FS
Minerali. Hkrati pa je v Pivnici na ogled razstava SUkaiji
Rogaški Slatini.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do konca
februaija na ogled razstava Slovenske slovnice in Fran
Miklošič.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava bakrorezov z razhčno tematiko.
V agenciji Dopo v Celju do konca februaija razstavlja
Alica Javšnik, članica Društva hkovnikov amateijev iz
Celja.
V Kulturnem domu v Šoštanju je na ogled razstava del
Jožeta Napotnika.
Na Gimnaziji Celje bo v petek, 22. februaija ob 19. uri 2.
repriza drame Opoj v iz\'edbi Eksperimentalnega gleda-
Ušča KD Anton Aškerc Gimnazije Čelje.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v pone-
deljek, 25. februaija ob 19. uri predstava Vinka Modem-
dorfeija Camera obscura za abonma V. mladinski in za
izven.
V hotelu Dobrna je do konca februaija na ogled razstava
del Dušana Naghča.
V Muzeju revolucije v Celju do 23. februarja razstavlja
sUke na steklu Jaglenka Leban-Markulj, v ponedeljek 25.
februarja pa bo ob 18. uri otvoritev pregledne razstave
članov Društva hkovnikov amateijev Čelje.
V osnovni šoli Luče bo danes, v četrtek 21. februarja ob
11. uri glasbena pravljica Kozliček Meketsgček, v nedeljo,
24. februarja pa bo ob 17. uri koncert pevskih zborov.
V Kulturnem domu na Rečici bo v nedeljo, 24. februarja
ob 15. uri koncert pevskih zborov.
V Osnovni šoli Šmihel nad Mozirjem bo v nedeljo, 24.
februarja ob 15. uri gledahška igra Dva para v izvedbi, PD
Nova Štifta.
V galeriji Mozirje je na ogled razstava del umetnika
Lojzeta Perka.
V Kulturnem domu v Mozirju bo v petek, 22. februarja
ob 18. uri koncert pevskih zborov.
V Osnovni šoli v Mozirju bo v torek, 26. februarja ob
9.30 uri predstavitev godčevskih viž, ob 11.30 uri pa bo
predstavitev še v Osnovni šoh Gorici Grad.
V galeriji Mozaik v Celju je na ogled razstava olj Ad^ja
Arzenška iz avtorjevega novega ciklusa.
Veterinarska dežurstva I
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-,
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta j
za male živali je vsak dan dopoldan (rjizen ob nedeljah in prazni- j
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16. j
do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi- i
rana v popoldemskem in nočnem času. Telefon: 34-233. '
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa Icihko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldemska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 24. februaija bo dežural Marjan Lešnik, dipl.
vet. iz Ljubija, tel. 831-219, od 25. februarja dalje pa Ciril Kralj,
dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. 21. februarja bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet.,
tel. 741-935, od 22. februarja dalje pa bo dežural Jože Pangerl,
dipl. vet., tel. 741-041.
32. STRAN - 21. FEBRUAR 1991
NT&RC
KROI
NOČNE
CVETKE
• Prejšnji ponedeljek so
imeli   sitnosti  v  družini
v Trubarjevi ulici. Ker »ve-
selice« ni hotelo biti konca,
so pokhcali na policijo. Pa
se ob prihodu pohcistov
vinsko zgarani poglavar
družine Miha L. ni dal zme-
sti. Nadaljeval je v svojem
slogu in ritmu, zato se je
znašal v prostoru za trez-
njenje.
• Istega ponedeljka zve-
čer je za pomoč zaprosila
ženska, ki ji prijatelj ni vra-
čal gostoljubnosti. V nje-
nem stanovanju v Koceno-
vi se je Celjan Polde T.
spravil nad njo, to pa je hu-
do bolelo. Brc in klofut so
jo rešili pohcisti.
• Štirje so se v sredo
spravih na enega in ga po-
šteno obdelali. V temi ob
treh zjutraj so si domišljah,
da so nevidni in nesUšni.
Pa so se ušteh. Na cesti, na
kraju dogajanja, so jih zalo-
tih možje postave in ustrez-
no ukrepali. Zadeva ima še
ta slab predznak, da so bili
pretepači sami mladolet-
niki.
• V petek okoh pol dveh
zjutraj je spet zacvetelo na
avtobusni postaji. Pijani
Marjan O. iz Celja je roban-
til, huda pijanost pa mu je
tudi obračala želodec. Ker
je bil prizor sila neokusen,
so posredovali pohcisti.
Marjana je bilo najprej tre-
ba spraviti v zdravstveni
dom, a je bil možak še toli-
ko pri sebi, da je tudi tam
počenjal oslarije. Pohcisti
so morah spet sesti v avto ,
in nepoboljšljivcu omogo- i
čih iztreznitev na pravem
mestu.
• V bloku na Čopovi jih
zebe, ker so stekla na stop- ;
nišču razbita in jezni, ker \
sta uničena dva gasilna
aparata in cvetlični lončki,
ki so lepšah stopnišče. Vse
to si je v četrtek ponoči do-
volil storiti Zoran K., ki bo
moral na sodišče. S sodni-
kom za prekrške se je že
prevečkrat srečal.
• V soboto popoldne je
poklicala natakarica iz re-
stavracije v Novi vasi. Po-
vedala je, da pijani hoče še
več in da razgraja. Ob so-
očeryu s pohcisti se je po-
tem izkazalo, da zaskrblje-
na točajka ni hotela postre-
či treznemu gostu, ki je bil
zaradi tega besen. Ker pa je
znano, da pohcistom nič ne
uide, so sočasno srečah
drugo točajko, ki je veselo
natakala že pijanemu go-
stu. Upajmo, da zdaj nista
sprti tudi točajki. Tista, ki
je še kar točila, bo namreč
morala k sodniku za pre-
krške.
• Klic z železniške po-
staje. Vilka M. iz Celja je
v soboto okoli desetih zve-
čer motila svetloba, zato se
je spravil nad neonsko luč.
Od tega, koliko je poškodo-
vano svetilo vredno, bo od-
visno, kam bo šel razbijač.
Možnosti sta dve: sodnik za
prekrške ah sodnik na so-
dišču.
• V nedeljo je na policij-
sko postajo pokhcal občan
s Čopove ulice, ker mu je
nekdo razbil steklo na vra-
tih. Munir H., ki je oddajal
tudi alkoholne hlape, je bil
pridržan do iztreznitve, saj
ni imel posluha za navodila
pohcistov.
M. A.
Tragedijo naj bi
povzročila malomarnost
Pred letom dni ie v prometni nezgodi umrlo osem ljudi
Pri Temeljnem javnem tožilstvu
v Celju je sestavljena obtožnica zo-
per Alojza Dobnika iz Grobelnega.
Bremeni ga, da je kot udeleženec
v prometu iz malomarnosti kršil 126.
člen Zakona o temeljih varnosti cest-
nega prometa. Z dejanjem je ogrozil
promet na cesti, tako da je spravil
v nevarnost življenja ljudi. V nezgodi
pri Rogatcu je zaradi tega umrlo
osem oseb, šest jih je bilo hudo teles-
no poškodovanih, veliko pa lažje.
Nezgoda seje pripetila 5. marca lani,
ko sta se, nekaj po peti uri, srečala
Izletnikov avtobus in tovornjak s pri-
klopnikom, ki ga je vozil Alojz Dob-
nik, šofer v šentjurskem Alposu. Pri
srečanju med voziloma je profilirano
železje, ki je viselo čez stranico pri-
klopnika, silovito oplazilo levo bočno
stran avtobusa, v katerem so bili veči-
noma potniki, ki so se peljah na delo iz
Krapine v Rogaško Slatino. Žele2je se
je zagozdilo globoko v avtobus, v viši-
ni sedečih potnikov. Voznik avtobusa
se po nezgodi ni ustavil, ampak je pe-
ljal dalje do Zagreba.
Namestnica javnega tožilca Lihjana
Dolžan je za razjasnitev dogodka ozi-
roma odgovornosti voznika tovornja-
ka zaprosila za izvedensko mnenje
strokovnjake zagrebškega intšituta. Ti
bi naj odgovorili na temeljno vpraša-
nje, zak;^ je prišlo do premikanja pro-
filnega železja, ki je bilo naloženo na
priklopniku nad nivojem stranic pri-
klopnika. Ugotovljeno je bilo, da je
med vožnjo popustila prednja jeklena
vrv, s katero je bil povezan zgornji
snop (38 komadov cevi) železja na pri-
kohci. Ta vrv je bila že pred natovarja-
njem na več mestih poškodovana, zato
se je zaradi prevelike obremenitve utr-
gala. Ker je bila vrv dotrajana, bi bil
voznik Dobnik moral predvideti mož-
nost, da se kaj takega lahko zgodi. Za-
to bi moral poskrbeti za dodatno zava-
rovanje tovora. Kot dolgoletni voznik
Alposa bi obdolženi Alojz Dobnik mo-
ral poznati značilnosti tovrstnega to-
vora, železja, ki je bilo namaščeno, za-
to so se cevi ob trčenju z avtobusom
zasukale ter zdrsnile v avtobus.
Glede suma storitve kaznivega deja-
nja zapustitve poškodovanega v nez-
godi (254. člen KZ Slovenije) je tožil-
stvo odstopilo od pregona, ker za to ni
dokazov.
MARJELA AGREZ
Pustna 1
najdenčka
Pustne šeme in kurenti j.
za otroke prava poslastic,
takšna, da kar pozabijo fu
svoje starše in dom. To se;,
na pustni torek zgodilo dv^
ma msOhnima Celjanoin,
petletnemu Goranu in
dni mlajšemu Mateju. Gorj,
je naenkrat pozabil, kje je
ma, Matej pa se je izmuz^
staršem in sledil pustnim
mam. Seveda so ju starj
kmalu pogrešili in o tem ot
vestili celjsko Postajo milic^
Miličniki so šli takoj v akcij,
iskanja. Petletnega Goran;
so po dveh urah našli na kor,
cu Stanetove ulice, prav blij^
doma, Matej pa se je znašf
v družbi z miličniki na Posta
ji milice. Njegovi starši so S(
tam oglasili da bi prijavili ij
gubo svojega otroka in sr^
ob nenadejanem srečanju j(
bila popolna. Ko so miličnilj
na cesti opazili jokajočeg;
štiriletnika, so ga vzeli ^
s seboj in čakah na khc al;
obisk njegovih staršev.
miNI KRIMIČI
Vlomllada lačnih In
bosih
Da bi si nekohkanj opomo-
gel, je neznanec, no noči na po-
nedeljek, 11. februarja, vlomil
v Merxov market na Ostrož-
nem. Založil se je s prehrambe-
nimi izdelki, različnimi oblači-
h in s sohdno kohčino cigaret.
Sproti je pobral še nekaj upo-
rabnih drobnarij in s tem Mer-
xu naredil škode za okoh 50
tisočakov.
V času od 11. do 16. februcirja
si je neznanec vzel čas za vlom
v staro stanovanjsko hišo
v Žebniku pri Laškem. Po te-
meljiti inventuri je odnesel sa-
mo tisto, kar je bilo za v že-
lodec.
Nekdo je sredi prejšnjega
tedna vdri v klet, last E. U., Ob
železnici v Celju. Ker je iskal
predvsem hrano, je s sabo od-
nesel zajetno količino krom-
pirja. Ker pa gre dolgotrajno
uživanje krompirja slabo dol,
si ga bo poplaknil z ukradenim
vinom.
Avtomobili se
nastavllalo
Minuh četrtek popoldne je
neznanec vlomil v osebni avto-
mobil, ki je stal na parkirišču
celjskega spodnjega gradu.
Storilec je razbil okensko ste-
klo in veselo segel po tistem,
kar je v avtu opazil. Pa se mu je
obraz grdo skremžil. Usnjena
moška torbica je bila prazna.
Da bi delo ne bilo čisto zastonj,
jo ie vseeno odnesel s seboj.
Četrtkovo noč je neznani
storilec izkoristil za vlom
v osebni avtomobil, ki je stal
na Cesti na Ostrožno. Kratek
čas se je zabaval z demontažo,
nato pa jo ucvrl z avtoradiem
znamke Fischer.
Na parkirišču pri celjski za-
varovalnici Triglav je v petek
dopoldne stal osebni avtomo-
bil z napako. Neznanec, ki seje
zagledal v njegovo notranjšči-
no, je svojo namero hitro ures-
ničil. Iz avta je vzel poslovni
kovček, v kateri je bila raču-
nalniška oprema. Avtomobil je
imel to napako, da je bil odkle-
njen.
Istega dne zvečer pa je nez-
nanca zamikal avtomobil, ki je
počival pred gostilno Medved
v Sko^i vasi. Nekaj opravka je
imel z nasilnim odklepanjem
vrat, z bliskovito naglico pa je
ukradel ročno torbo, v kateri je
bil kar zajeten sveženj čekov in
za povrh še čekovna kartica.
V noči od petka na soboto pa
je nekdo vlomil v osebni avto-
mobil, ki je bil parkiran pred
hotelom v Preboldu. Tudi te-
mu neznanemu storilcu se je
podvig izplačal. Iz vozila je od-
nesel torbico, potem pa prešte-
val gotovino. Z dokumenti ni
imel kaj pametnega početi,
lastnik pa jih bo še kako po-
grešal.
Že večkratna opozorila na tej
strani očitno ne zaležejo dosti.
Občani še naprej puščajo svoje
avtomobile nezaiklenjene, če
pa jih že zaklenejo, jih prav nič
ne skrbi, kaj bi se lahko zgodi-
lo s predmeti (usryene jakne,
torbice z denarjem in čeki,
ipd.), ki jih puščajo na vidnem
mestu. Pa bi jih, glede na to, da
število vlomov skokovito na-
rašča, lahko skrbelo.
Delavci organov za notrarye
zadeve tudi ugotavljajo, da je
bilo v minulem letu vehko pri-
merov vnovčitev ukradenih
čekov, do katerih so storilci
prišh ob vlomih, tatvinah in
podobnih kaznivih dejanjih.
Dejstvo je, da ljudje še vedno
premcdo previdno ravnamo
s čeki. Pri sebi jih imamo po
dvajset, trideset in več. Če pa
je poleg čekov še čekovna knji-
žica, je to za storilca pravo ve-
selje in leižja pot h kaznivemu
dejanju. Prejemnikom čekov
pa delavci organov za notranje
zadeve svetujejo, naj upošteva-
jo navodila banke, v katerih je
med drugim rečeno, da mora
prinesitelj ček podpisati v pri-
sotnosti prejemnika, v sumlji-
vih primerih pa zahtevati še
osebno izkaznico.
Tatova v taksilu
v torek, 12. februaija po-
poldne sta dva neznanca prišla
v trgovino Teko v Celju, kjer
sta ukradla usnjeno jakno. To
so budne prodajalke opazile in
jima sledile. Ko sta vstopila
v avtomobil, so si zapisale
znamko vozila in registrsko
številko. Potem sta oba zmi-
kavta šla še na obhod po dru-
gih prodajalnah, medtem pa so
mihčniki iskali opisano vozilo.
Našh so ga v Celju, vendar o ta-
tovih ni bilo ne duha ne sluha.
Kasneje so ugotovili, da sta na-
jela taksi in se odpeljala v belo
Ljubljano. Naslednji dan so ju
Ijubljeuiski miličniki prijeli in
ugotovih, da sta bila pobegla
zmikavta Ž. B. iz Ljubljane in
H. Š. iz Sarajeva.
Drzna tatvina
z vsemi žavbami so namaza-
ni naši tatovi. Nič hudega slu-
teč je šla starejša občanka
M. O. iz Celja minuh torek po-
poldne po opravkih. Na Ulici
29. novembra jo je ustavil mlaj-
ši moški, ki jo je prosil naj mu
podari dva dinaria. Brskanje
po denarnici pa je neznanec iz-
koristil tako, daje občanki iztr-
gal iz rok torbico in zbežal,
v torbici so bili dinarji, šihngi
in dokumenti.
Nad prometni znak
Le zakaj je prometni znak ta-
ko zelo motil trojico mladolet-
nikov, da so ga v središču me-
sta Celja odstranih in ga vzeh
s seboj? Znak, ki so ga prejšnji
dcin postavih, je bil namenjen
omejitvi prometa zaradi preko-
merne onesnaženosti zraka. Pa
je ekološko neosveščeno troji-
co, R.C., A. T. in A. T. pri deja-
rxju zalotil mihčnik, prometni
znak pa se spet nahaja pri celj-
ski Komunah. Upajmo, da ga
zaradi slabega zraka ne bo tre-
ba ponovno postaviti v mestu.
M. A.
93
POROČA
Kar štirikrat je v tem tednu
gorelo, od iskric v dimu pravih
uničevalnih ognjenih zubljev.
Gašenja je bilo torej na pretek.
Pri blokUi na Smrekarievi ulici
je vročina razganjala smetišč-
ne zbiralnike. V Kasezah je za-
gorelo v stanovanju gospe Hre-
nove, kjer je požar zakrivila
električna napeljava z napako,
zagorelo pa je tudi v hiši na
Cesti v Dobrovo. Minulo sobo-
to so celjske gasilce obvestih,
da gori ostrešje na bolnišnični
ginekologiji, a je na srečo le
uhajala para iz raztezne posode
na ogrevalnem sistemu.
V tem tednu so celjski po-
khcni gasilci spet zapirali, od-
pirali in prečrpavah. Vodo je
bilo treba spraviti iz prostorov
Cetisa, zapreti jo je bilo treba
v hiši na Tomšičevem trgu 17
in na Cankarjevi 1, v Khmi pa
so odpirali avtomobil. Dvakrat
so iz dvigal reševah pobledele
stanovalce, enajstkrat sodelo-
vah pri cestnoprometnih reše-
vanjih, za nameček pa so piro-
tehniki še strokovno uničih
najdeno bombo iz druge vojne.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Prejšnji teden smo poročali
o prometni nezgodi na preho-
du lokalne ceste čez železniško
progo v Šmarju, ko je vlak za-
del v osebni avtomobil. Pri
tem je bila ena oseba hudo te-
lesno poškodovana. Na istem
mestu je tudi v tem tednu pri-
šlo do prometne nezgode, na
srečo brez hujših posledic. Si-
cer pa zgodovina tega nezava-
rovanega prehoda beleži vrsto
žalostnih, tudi tragičnih do-
godkov. Zgodovina piše tudi
vrsto prizadevanj za rešitev te-
ga problema, toda, žal, neu-
spešnih. Bodo potrebne nove
žrtve, da bodo pristojni vzeh
zadevo resno?
Šmarska črna točka
v ponedeljek, 11. februarja
popoldne je MayT0 Efrem (57),
kmet, sicer pa itahjanski dr-
žavljan, z osebnim vozilom za-
peljal na nezavarovan železni-
ški prehod v Šmaiju. V tem
času je pripeljal potniški vjak
iz Šmarja, ki je zadel osebno
vozilo v zadnji levi blatnik. Po-
škodovan ni bil nihče, materi-
alna škoda pa znaša okoh 30
tisoč dinarjev.
Z avtom v pešca
Na magistralni cesti v nase-
lju Laško se je v četrtek, 14.
februaria zvečer pripetila nez-
goda, v kateri je bil hudo teles-
no poškodovan pešec.
Iz Laškega proti Celju je vo-
zil osebni avtomobil Fremc Ve-
senjak (23) iz Praprotnega. Ko
je v Debru pripeljal do križišča
z lokalno cesto za Rečico, je
z njegove leve strani prečkal
cesto Alojz Ojsteršek (70) iz La-
škega, ki je pri hoji uporabljal
bergljo. Vesenjak vozila ni
uspel pravočasno ustaviti, zato
je trčil v pešca, ki je padel po
vozišču in se hudo telesno po-
škodoval.
Z mostu na nasip
v nezgodi v Ljubečni, ki se
je pripetila v sredo, 13. februar-
ja popoldne je.bila ena oseba
hudo  telesno  poškodovana,
gmotna škoda pa znaša pribi
no 16 tisoč dinarjev.
Levstik Milan (31) iz šentji
skega Cerovca je vozil osek
avtomobil iz smeri Ljubei
proti Žepini. Ko je pripeljali
most čez tamkajšnji potok,
z avtom trčil v zaščitno ogr^
jo prebil in z vozilom pristali
nasipu potoka. Hudo teles
poškodovanega Levstika
prepeljali v celjsko bolnišnk
Trčenle v križišču
v Šentrupertu se je v to«
12. februaria popoldne pript
la nezgoda, v kateri je bila e
oseba huje telesno poškodoi
na, materialna škoda pa zna
okoh 45 tisoč dinarjev.
Voznica Andreja ZatlerJ
iz Žalca je vozila po niagjM
ni cesti iz Gomilskeg^H
Šempetru. Ko je ^a^^
v križišče, seje pred njo
no zvrstil na pas za zavM
v levo voznik osebnega aV
mobila. Ko je Zatlerieva
opazila, je pričela zavirati,
tem pa je njeno vozilo obn
za 45 stopinj. V tem trenutk«
za njo pripeljal voznik osebi
ga avtomobila Otmar Toma
(53) iz Lovrenca na Pohorju
trčil v vozilo Zatlerjeve. Voa
co so prepeljali v bolnišra
v Celje. j
Nezgoda v Mestinii
s v ponedeljek, 18. februa [
se je, ob 5.45 uri, pripetila J
goda v Mestinju, v kateri je
la ena oseba hudo telesno]
škodovana.
Voznik kolesa z motorj«
17-letni B. V. iz Polžanske i
ce je vozil iz smeri Šmaria-
tovarni Bohor v Mestinju jel
nadoma zavil v levo. P'
osebnim avtomobilom, ki gs
v isti smeri vozila vozni
osebnega avtomobila Drag
Savski (29) iz Zgornjega (
bemika. Kljub zaviranju I
umikaryu v levo je voznica 1
lesarja z motorjem zadela
zbila po vozišču. S hudimi
lesnimi poškodbami so ga P
peljali v bolnišnico v Celje