i>N iiit ra koristi dolav- ikefa ljudstva. Delav¬ ci »o opravičeni do rtega kar producirajo. This paper is devoted to the interests of the ivorking ciass. Work- ,r$ are entitled to ali what tKey produc«. Entered a« aeoond-olaa« man«, D«o. S, 1907, at the post Office at Chicago 111. uouer the Act of Oonfcress of March 3rd„187S. Office; 4008 W. 31. Str,, Chicago, lil “Delavci vseh dežela, združite se!” PAZITE na številko v oklepaju- ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prilepijo- nega spodaj ali na ovitku, Ako (419) Je številka . • tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite Jo tako). Štev. (No.) 418. % Chicago, 111., 14. Septembra (September) 1915. Leto (Vol.) X. delegatom S. N. JP. eJ c ^o, 4 'me. Posojilnic,. '■4 i ^4% V nedeljo se snide v Pittsburgh, Pa., Va. A %> j 3 konvencija Slovenske Narodne Podporne Je, r ote, da pregleda svoje dosedanje in se pripravi jj bodoče delo, Z vso odkritosrčnostjo pozdravljamo ta zbor njegove člane, želeči jim, da bi obrodil njih •rud čim večji uspeh. Bojujoči se za pravice, niapredek in v vsa¬ kem oziru boljše življenje našega delavstva po¬ pravljamo vsako delo, ki ima namen, da resnič¬ no koristi ljudstvu. Nasprotniki so pogostoma socializmu, ki gia zastopamo, očitali bodisi iz ne- ' vednosti ali pa iz zlobe, da se veseli obubožanja ljudskih, mas in da želi splošno proletariziranje, češ da more dobivati svoje pristaše le izmed naj- bolj siromašnih slojev. Kjer to ni nlameravana hudobnost, je pa kri¬ čeče nerazumevanje nauka, za katerega se boju- jemo. Socializem sicer konstatira, da goni kapi- taKstični sistem množice v bedo na račun malo¬ številnih posameznikov; toda proti temu pavpe- riziranju se bojuje z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago in pozdravlja z zadoščenjem vse, kar more podpreti ta boj. Kajti niti s stališča člove¬ koljubnosti, niti v svojem lastnem interesu ne mo¬ re socializem želeti mizerije in ljudskega propa¬ danja. Na tleh bede raste obup, preziranje sa¬ mega sebe in nedostojno hlapčevstvo; socializem pa potrebuje spoznavanja, razumevanja in člove¬ škega dostojanstva. Berači in lakaji niso socialisti. Da postane delavec bojevnik svojega razreda in pionir lepše človečnosti, mora imeti vsaj toliko gmotnega živ¬ ljenja, da more spoznavati vrednost ljudske eksi¬ stence in poleg zadoščenja najnujnejših materi- jalnih potreb še kaj storiti za svojo kulturo, S. N. P. J. hoče svojim članom pomagati, ka¬ dar so bolni in najhujše skrbi jih hoče rešiti za tisto uro, ko se poslove od belega dneva in vrne¬ jo tja, odkoder prihajamo vsi. .To so naloge, ki bi jih na pravičnejšem svetu morala izpolnjevati družba. Ah taka pravičnost je v dobi kapitali¬ zma le teoretičen pojm, in S. N. P. J. si pridobiva velike zasluge s pomočjo, ki jo daje svojim bra¬ tom, dJa jih ne p ogoltne tolmun naj umazane jše bede.. Kot socialisti pozdravljamo z velikim za¬ doščenjem to delo in se ga veselimo. Temu delu bo naravno v prvi vrsti posvečena tudi letošnja konvencija, in čim plodovitejša bo, tem bolj se bomo radovali njenih uspehov. Zbor ima na svojem dnevnem redu tudi pred¬ loge in predmete, ki se tičejo v prvi vrsti pač nje¬ nih članov; važnost in pomen nekaterih vprašanj pa sega preko društvenih meja in se dotika Slo¬ vencev v Ameriki sploh. Tako je n. pr. vprašanje dnevnika. V Jedno- tinem G-lasilu se že dolgo vodi debata o njem. Mi se nismo vmešavali vanjo, dasi je velik del naših sodrugov včlanjen pri S. N. P. J.; in zave¬ damo se, da tudi sedaj ne posegamo v njeno av¬ tonomijo, če izrekamo mnenje, da bi storila Jed- nota res velik in za vse življenje ameriških Slovencev važen korak, alco hi sklenila izdajanje dobrega, ne le žumalistično, ampak v vsakem o- ziru lepo, in sevedh resnično napredno urejeva¬ nega dnevnika. Ustanovitev takega lista je no¬ tranje vprašanje Jednote. Le sama ima pravico sklepati, kaj hoče in more storiti na tem polju; učinek tega sklepa bo pa zadeva vseh ameriških, sčasoma nemara vseh Slovencev sploh, ako uva* žujemo, da ostajajo med narodom v stari domvini in njegovimi izseljenci navsezadnje vendar go¬ tove vezi, ki se ne dajo prekiniti Vobče si bo Jednota pridobila največje za¬ sluge in hvaležnost ne le sedanjega rodu, ampak tudi potomcev, ako posveti čimveč pozornosti kulturnemu vprašanju, ki je z njenimi podpor¬ nimi in naprednimi cilji neločljivo spojeno. V malem okvirju in z malimi sredstvi je Jed¬ nota pričela svoje delo. Težak je bil njen za¬ četek. Ali premagala je zapreke in krize ter se je riazvila v veliko splošno priznano in spoštova¬ no koristno organizacijo. Pridobila si je ugled in moč. Z močjo pa rastejo tudi naloge. Njeno delo se je pomnožilo in se množi od dne do dne. Mi pa ji želimo, da ne bi bilo tega ne konca ne kraja; kajti v tem je dokaz njene potrebe, njene vrednosti, njenega zdrtavja! Naj živi in raste in cvete! l>. im, C jeziku. rni NICAEJl! > pa iadi “managerp’ jstojna v is tropiaontj -< one pijaie in Kranjsti t, JOHR Tam Zopet se j< Toliko dobrega ne more sedanja vojna splo¬ viti ra noben način, da bi bila vredna prestraš¬ ili človeških, materijalnih in kulturnih žrtev, ki “jd jih zahteva. Povsem brez koristi pa vendar ni. 'e bi narodi odprli oči, pa bi se za svojo bodoč- : 0 st prav mnogo naučili, in če bi iz teh naukov bajati praktične posledice, bi jim življenje vsaj itkaj tega vrnilo, kar jim sedaj jemlje smrt. Vse sedanje države imajo diplomacijo; še [jelo papež jo ima, dasi je njegova država le še (Spominu na preteklost. Tudi Avstrija jo ima. zdravi«,s I Ameriki zastopa dinastijo in vlado Habsbur- o samoBiijjjov gospod Dumba. 0 njegovem “delovanju” doslej še ni bilo baogo slišati. Nekoliko pogosteje je prihajalo njegovo ime v časopise prve mesece vojne, ko je Ameriki objavljal neslane Berchtoldove tele¬ grame o avstrijskih zmagah, ki so obstajale v tem, da so se Avstrijci neprenehoma zmagovito c sikali. Potem je bilo dolgo tiho o njem. Zdaj se tiska ime Dumba zopet z debelimi Irkami. Gospod veleposlanik se je namreč ne- idoma spomnil, da mora v Ameriki zastopati in- jerese avstrijskih državljanov. Nekam pozno se minil in na nekoliko čuden način. Brezobzirni Angleži so ustavili na potovanju Sekega gospoda Archibalda, ki so ga imeli na su- garantifi* da služi Nemčiji in Avstriji, pa so pregledali ^ )t) l pjegove papirje. To je sicer grda reč; ali v vojni prakticirajo to vse države. Tn kaj naj človek [iploh pričakuje od grde vojne druzega kakor gr- reei? Med papirji gospoda Archibalda so Angleži r« rasli tudi pisma našega velecenjenega poslanika, k Cll ;scelence Dumba. Visoki diplomat je v njih govoril o načrtih, kako bi se z avstrijskim denar¬ jem uprizorile stavke v tovarnah za municijo. Malo čudno je to na vsak način, kajti človek :a ju doslej ni bil vajen tega, da bi diplomatje aranži- hljudijd rali štrajke. Spominjamo se avstrijskega konzu- sluzujefl la v zapadni državi Amerike, ki je naše rojake ledotd - asu gfrajka naravnost gonil na delo, sklicu- goro, tiček vfel. tam za goro .. . Amerika ne mara Dumbe. tva trpi & dstva ši ?: abost ir* Joe se na avstrijskega cesarja. stilno sr^ Q 0S p O( j Dumba jih sedaj podi iz tovarn. Lepo bi bilo, če bi imeli naši diplomatje to¬ liko srca za svoje državljane, da bi se redno bri- gali za njih položaj in nastopali zanje povsod, kjer zahtevajo to njihovi interesi. Ali lahko bi se vprašalo, kje so bili g. Dumba in vsi njihovi kon¬ cil. ko je bil štrajk v Michigan, pa v Ohio, pa v Colorado in v tolikih drugih krajih, ko so bili delavci, med njimi tudi naši rojaki, po krivici preganjani, oškodovani, ranjeni, ubijani? Takrat nismo ničesar slišali o naših oficielnih zastop¬ nikih. Sedaj je postal Dumba nenadoma sentimen¬ talen, pa hoče aranžirati štra jke pri Betlehem Steel Co. in drugod. Srce ga boli, videč da delajo ! Jin češki, hrvaški, slovenski, madjarski delavci Jelo po dvanajst ur. Dumba se ne briga za tiste delavce iz Avstri¬ je, ki delajo drugod še po več kakor dvanajst ur ■b še za slabše plače kakor pri Selrvvabu. Ali v ojni materijal, ki se izdeluje v Betlehem, se pro¬ daja zaveznikom, sovražnikom Avstrije. Razumemo njegove avstrijsko patriotične bo. «eine. Ali marsikdo mora molče trpeti, in če bi Jospod Dumba hodil po ravni poti, ne bi bilo tudi zanj nič druzega, kakor da bi se na tihem jezil. Namesto tega pa je žugal delavcem, ki so pobeg¬ nili iz mizerije habsburških pašalukov, da bodo kaznovani “zaradi izdajstva,” češ da pomagajo sovražnikom Avstrije. Ako ima dunajska vlada res take namene, te¬ daj je to nesramno kršenje vseh pravnih pojmov, D katerih more biti obdolženec le tam sojen, :o trpita ^ tl tesi- io ne i di Ivo je IŠKO VINO' in oče in io v F IJE, .4 # F kjer se je izvršil zločin. V Avstriji lahko sodijo Amerikanca, Turka, Kitaja, če je kaj zagrešil v Avstriji. Čez njeno mejo p,a ne segajo njene po¬ stave; ako zagreši njen državljan kaj v Ameriki, ga sme soditi le Amerika po svojih postavah. Delavci, ki so se pripeljali čez morje, so pri¬ šli sem iskat dela. Kje ga dobe in sprejmejo, je njihova stvar, ne pa Dumbova in ne Franc jožefo- va. In če se zastopnik Avstrije še nikoli ni bri¬ gal za usodo teh delavcev, bi bil tudi sedaj lahko mirno ostal pri svojih zabavah. Seveda, za pravice delavcev iz svoje 'države bi veleposlanik moral skrbeti. Ali če se zgodi, da je njegovo posredovanje potrebno, tedaj so.za to določena pota. Poslanik občuje z vlado, pri ka¬ teri je akreditiran. Tudi Zedinjene' države ima¬ jo svojega državnega tajnika, ki je sedaj Lan- sing, in njemu morajo zastopniki tujih držav na¬ znanjati svoje pritožbe, želje, proteste ali kar že je. Francjožefov representant je ubral povsem drugo pot. Kar je on storil, se imenuje po ame¬ riških zakonih zarota. Gospod Dumba je vtaknil svoje prste v notranje zadeve Zedinjenih držav, česar bi se moral kot oficielni uradnik še veliko bolj varovati kakor kakšna privatna oseba.. Nič ni čudnega, da so v Mashington razdra¬ ženi zaradi tega. Vse kaže, da je gospodu Dumbi odklenkalo v Ameriki, bodisi da ga odpokliče av¬ strijska vlada, ali pa da mu ameriška izroči nje¬ gove potne liste. Če pa ima vlada razlog, da protestira proti takemu početju, ga ima zavedno delavstvo še ve¬ liko več. Infamija je, da izkušajo nemški in av¬ strijski diplomatje s svojim zahrbtnim rovare- njem korumpirati ameriško delavsko gibanje. Nič manjša infamija ni v tem, da ga s svojim ponoč- njaškim početjem diskreditirajo in dajejo na¬ sprotnikom orožje v roke. Ne verjamemo, da so se Dumbi ali.pa kakšne¬ mu drugemu izmed teh gentlemanov posrečili na¬ meni. Ali da so imeli namene, je dokazano, in avstrijski veleposlanik jih je priznal, rekoč celo, da je delal v zmislu svoje vlade. Na to priznanje se bodo sedaj vedno in novsod sklicevali podjet¬ niki, čim bodo delavci, zlasti tam, kjer se izdelu¬ je vojni materijal, zahtevali kakšno zboljšanje. Vsaka stavka bo poslej osumljena, da ni po¬ vzročena od delavskih interesov, ampak da so jo uprizorili agenti Avstrije in Nemčije. Prav delavstvo ima največ razloga, da zakli¬ če tem črnim rokam: Prste proč od naših zadev! Delavci imajo pravico, da se bojujejo za svo¬ je interese s tistimi sredstvi, s katerimi najlože dosežejo svoj cilj. Med ta sredstva spada štrajk. Ali delavci morajo sami odločati, za kakšen cilj se bojujejo in kakšno orožje rabijo. Štrajk je mogoč za gospodarske, mogoč je tudi za politične namene, ampak vedno za delavske, ne pa. za tuje namene. Delavci v Ameriki se lahko bojujejo za boljšo plačo, za krajši delovni čas, za svojo orga¬ nizacijo, za priznanje zaupnikov, ampak ne za Avstrijo ali Nemčijo, za Anglijo ali Rusijo. Dumba ne razume tega. On misli, da nimajo ljudje, ki jih je avstrijska beda pognala po sve¬ tu. nobenih drugih skrbi, kakor da pomagajo Av¬ striji — če se morejo vrniti čez lužo, s puško v roki, če tega ne morejo, pa z zarotami, v vsakem slučaju pa na svojo škodo. Tako mislijo večino¬ ma sedanji diplomati. Tako mislijo, ker ne za¬ stopajo ljudstva in narodov, ampak zastopajo svoje vlade in monarhe. Od tajne diplomacije do špionstva in zarot- ništva je le en korak; zgodovina diplomacije ima že celo zbirko dokazov, Dumbov slučaj jo je le pomnožil. Proč s tajno diplomacijo! Predsednik Wilson ima navado, da. si pri¬ drži v vseh kočljivih vprašanjih zunanje poli¬ tike sam odločevanje. To je po ameriški ustavi njegova pravica in v sedanjih razmerah je to dobro. Ako bi imeli Roosevelta za prezidenta, bi bila druga reč. Wilson pa je v raznih zaple- t.Ijajih, v katere so prišle eZdinjene države vsled evropske vojne, pokazal toliko previdnosti in umirjenosti, da so vsaj doslej obvarovane krva¬ ve nesreče, pa je vendar s to politiko dosegel ne¬ koliko znatnih uspehov. Znal se je varovati džin- govske pijanosti in tudi v lastni stranki si je ohra- ni 1 precej samostojnosti. Tako je tudi v slučaju avstrijskega veleposla¬ nik’>-gospoda Konstantina Dumbe nastopal sam. A tukaj je prišel do radikalnega zaključka. Potom ameriškega poslanika na Dunaju, Mr. Penfielda, je pozval državni tajnik Lansing avstrijsko vlado, naj odkliče svojega veleposlanika, ker ni več sprejemljiv za vlado Zedinjenih držav. Razume se, da je vlada Avstriji naznanila tudi vzrok, o katerem ne more biti nobenih dvo¬ mov, ker je Dumba državnemu tajniku Lansingu sam priznal, da je rovaril, hoteč povzročiti stavke v Betlehem in po srednjem zapadu, ter da je po¬ rabil ameriškega državljana Archibalda, potujo¬ čega z ameriškim potnim listom, za prenašanje pošte med sabo in avstrijsko vlado. V noti, ki naznanja ta ukrep dunajski vladi, pravi Wilson, da mora Avstrija spoznati, da ni ostala Ameriki nobena alternativa, temveč da mora odkloniti nadaljnje poslovanje gospoda Dumbe. Sicer pa želi, da se ne poruši dosedanje prijazno razmerje med Ameriko in Avstro-Ogrsko. Zdi se, da bodo v Washingtonu tudi od Nem¬ čije zahtevali, naj odpokliče svojega vojaškega atašeja kapitana von Papena, ker je tudi on za¬ pleten v afero in ga je Dumba v pismu, poslanem avstrijski vladi, tudi imenoval. Če ustreže Avstrija brez ugovora ameriški za¬ htevi, bo stvar s tem rešena. Ali nekatere točke v tej aferi so še negotove. Gospod Dumba je nam¬ reč dejal Lansingu, da je ravnal po navodilih svo¬ je vlade. In tukaj je stvar zelo kočljiva. Wilson bi bil lahko vprašal avstrijsko ministr¬ stvo za zunanje zadeve, če je res dalo svojemu za¬ stopniku take naloge. To bi bilo zelo kritično vpra¬ šanje; kajti tako navodilo bi bilo nedvomno ne¬ prijazno dejanje proti Zedinjenim državam. Če bi ga Avstrija priznala, bi bil položaj s tem silno kompliciran, in težko je ugeniti, kakšne posledice bi nastale iz tega. Če ne bi priznala, bi morala blamirati svojega veleposlanika, in Amerika bi lah¬ ko zahtevala, da pokaže to z dejanjem. V Washingtonu niso napeli te strune, in Av¬ strija se lahko izvleče iz afere, če stori, kar zahte¬ vajo Zedinjene države in enostavno odpokliče Dum- bo. Seveda, če ima ta prav s svojo trditvijo, da se je ravnal le po navodilih svoje vlade, tedaj je on žrtev Avstrije. Ameriki se za to ni treba brigati, Dumba naj pa sam skrbi, kako se poravna z Du¬ najem. Posebno prijazno ga tam na noben način ne bodo sprejeli, kajti če so mu tudi res priporo¬ čali take reči, kakor je pravil, mu ne bodo hvalež¬ ni, da je to izblebetal. Vseeno —■ za Ameriko bo ta stvar končana, čim dobi Dumba vabilo, da naj se vrne v svoje črnorumene kraje. Tako bi bila rešena stvar. Ali ubraniti se ven¬ dar ni mogoče raznim vtiskom, prihajajočim od .afer, ki se množe kakor muhe poleti. Ne glede na vprašanja, ki si jih dela Amerika večalimanj sa¬ ma, n. pr. Mehiko, Haiti i t. d., imamo, odkar se je pričela vojna v Evropi, vsak čas kakšno diplo- matično afero, zdaj z Nemčijo, pa z Avstrijo, in nikakor se ne more tajiti, da smo bili nekolik-o- krat že prav na robu nevarnosti. Izmed vseh teh zmešnjav pa kaže Dumbov slučaj najjasneje, kako lahko zabrede v takih kri¬ tičnih vojnih časih dežela, ki se sama nič ne briga za tuje prepire in pretepe, v vrtinec, ki jo lahko nenadoma potegne v krvavi ples. V vprašanjih angleške blokade, Lusitanije, Arabica in Hespe- riana, trgovine z municijo, in še v nekaterih dru¬ gih so bila mogoča razna mnenja, in vsako se je lahko opiralo na kakšne argumente. V aferi av¬ strijskega veleposlanika more biti le eno mnenje, če se ne vlačijo razlage za lase. Ameriška industri¬ ja je na vsak način notranja zadeva Amerike in noben Dumba si ne more prisvajati pravice, da bi za hrbtom ameriške vlade vtikal svoje prste v do¬ mače ameriške stvari. In noben diplomat ne more spraviti v sklad s svojimi dolžnostmi in pravica¬ mi, da zlorabja potne liste države, pri kateri je akreditiran, za zarotniško pošto. Popolnoma je jasno, da je Dumba ravnal pri¬ bližno tako, kakor avstrijski vohun, ne pa kakor avstrijski poslanik. In državljanom, katere bi mo¬ ral zastopati v Ameriki, je s svojimi mahinacijami zelo škodoval, koristil pa prav nič. To sicer ni nič novega v avstrijski diplomaciji. V Zagrebu se je ob času bosanske aneksije vodil “veleizdajniški” proces na podlagi “dokumentov”, ki so bili falsi- ficirani s sodelovanjem avstrijskega poslaništva v Belgradu. Zato je tudi država v drugem procesu na Dunaju s svojo kronsko pričo, zgodovinarjem Friedjungom vred, strašno pogorela. Tudi o diplo¬ matih drugih držav se ne sme misliti, da so sami beli golobje. Ali sedaj gre za enkrat za slučaj našega Dum¬ be, v katerem je povsem očitno, da leži vsa krivda na strani Avstrije in prav nobena ne na strani Amerike. Svoj prvi vir ima afera v evropski voj¬ ni, v kateri so Zedinjene države nevtralne. In kljub temu se razvija stvar tako, da bi bilo treba le male iskrice, pa bi se vžgala smodnišnica in bi bojna tromba zapela tudi po Ameriki. Taki so mednarodni stiki sedanjega sveta, ta¬ ko so interesi pa vsem svetu prepleteni, tako je po¬ polna izolacija in osamosvojitev nemogoča. In kdor vpričo vsega tega še ne spozna, da postaja interna- cionalnost problem, ki kriči po rešitvi, mora biti slep na obe oči. Ne le mali produkciji, mali ekonomiji, ampak tudi mali politiki je odklenkalo. Zemlja postaja enota, pa zahteva enotno gospodarstvo in enotno politiko. Tisti, ki se upirajo internacionalni ure¬ ditvi, so podobni onim, ki hočejo z zakoni prepre¬ čiti velike tovarne in koncentracijo kapitala. Neka žena v Chicago je prepustila svojega moža drugi ženi za 500 dolarjev. Če se izpremene zakonske zveze iz notranjih razlogov, na primer če se je ena ljubezen končala, pa se je druga po¬ rodila, ni temu prav nič ugovarjati. Gotovo je ločitev boljša., kakor hinavščina do smrti. Am¬ pak tukaj se je izprememba izvršila za denar. To je karakteristika kapitalističnega sistema. čudenja in zgražana pa n.i treba nič. Zakaj se ne bi v družbi, v kateri se sklepajo zakoni za¬ radi denarja, tudi ločili zaradi njega? Eno daj’e ljubezni enako klofuto kakor drugo. Iz Denver, Colo, so poročali, da bo Rocke¬ feller z nekaterimi tovariši obtožen kot povzro¬ čitelj umorov ob zadnjem štrajku. — “Besede slišim, vere pa mi manjka.” Iiarry Thaw je vložil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona. Mrs. Evelyn pravi, da se ne bo nič upirala, pa naj jo dolži česar koli. Z ozirom na ITarryjeve senzacije ni tega težko razumeti. GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. “Hm — da — dvoboj bo, no o takšnih stva¬ reh se ne govori. Onadva imata svojo častno afero in mi se ne smemo vtikati vanjo,” je skriv¬ nostno odgovoril Bierkopf. “Pri .Abrahamovi veri vaju rotim, povejta, kaj se je zgodilo pod Konj-planino?” je ostrmel Samojlo. “Čakaj, Sami, vse zveš. Videl si gospodo, kako vesela so se odpeljala včeraj od tukaj, Ži¬ dane volje, kakor bi se odpravljala na sijajno sva- tovanje. Kolikor sva se trudila, da ničesar ne pozabiva, česar treba gospodi za dobro življe¬ nje. Vi ste priča, gospod gozdar, ali vam nisem napravila imenitne večerje?” “Imenitno ste nam postregli, gospa! Se zdaj čutim slast v ustih. ♦ “Očitala bi si, da je moja večerja zakrivila tisto slabost gospe Ljubice —”* “Vi ste nedolžni. Njena slabost je prišla iz srca. Saj se poznamo, a-a-a!” Bierkopf je za¬ mižal z desnim očesom, z levim je strmo zrl na prazne čaše. “Kako obžalujem ubožico. Nu, da boš vse vedel, kako je bilo! Odpeljala sem se za gospo¬ do in jih dohitela v hanu ob Oskovi. Vsi so me radostno pozdravili, samo gospodin Franjo se je držal kislo, kakor vselej.” “Kdo je gospodin Franjo?” “Naš inženir, tisti, ki bi nas rad spravil ha beraško palico. Katica mi je vse povedala. Go¬ spodin Franja meri na neko hercegovsko punco, ki postreže v hanu s kavo in z vsem.” “Pusti te babje stvari! Povej, s kom se bo dvobojeval Buzduga?” “Z inženirjem. Kdo pa je tako neteeen, ka¬ kor on?” “Kdo je dal zaušnico in kdo jo je prejel? Ali sta si rekla osel in govednik, da more samo dvoboj izravnati stvar?” Bierkopf je hrknil, ker je začutil sušo v grlu. “Bog pravičnik, kako si nedočakljiv! Pe¬ ljali smo se pod Konj-planino, kjer sem prevzela kuhinjski posel in ga tudi završila v slavo naji¬ ne hiše. Glej, Sami, ti včasi godrnjaš name, a jaz se vedno trudim, da ostane najina hiša na do¬ brem glasu.” “Idi, Etelka, v klet in prinesi še dve stekle¬ nici iz kota. Tačas mi prijatelj gozdar pove, kaj je provzročilo poziv na dvoboj. Vse drugo mi nič mar.” Bierkopf je stvar pojasnil s kratkimi stavki. “Kaj misliš, prijatelj, kdo bo zmagal v dvo¬ boju?” je vprašal Samojlo. “Kdor bo imel večjo srečo in spretnost. Si¬ cer si pa v mnogih dvobojih nasprotnika niti la¬ su ne skrivita. Vse se godi formalno, niti kap¬ ljice krvi ne prileze izza kože.” “Tako se bijejo magnati in poslanci, da sip¬ ljejo pesek v oči. če pa trčita skupaj častnika — ej! Ti ljudje so navajeni krvi. Prelivanje krvi je njih poklic.” “Mogoče.” “Gotovo je tako, le meni verjemi! Služil sem tri leta pri sanitejcih v Temešvaru, tam sem mnogo videl. Pripeljali so skoraj vsak drugi te¬ den v bolnico častnika, ki jo je izkupil v dvo¬ boju. Spomianjam se, da so nekoč pripeljali kar oba nasprotnika, vsa krvava po obrazu. Pravili so, da je bil eden izboren borilec, drugi, vojaški uradnik, pa še nikdar ni imel gole sablje v roki. Bil pa je silno močan v rokah. Dočim je prvi, boreč se, stal v velikolepi pozitun izurjenega bo¬ rilca, je drugi prijel z obema rokama za sabljin ročaj in mahal po nasprotniku, kar se je dalo. Pa tudi oni ni lenaril in je začrtal uradniku mno¬ go krvavih prask na lice. Konec je bil ta, da sta naposled ležala v bolnici oba v eni sobi in po¬ stelja pri postelji. Zdravnik jima je križkraž prevezal obraza, tako da sta se gledala kakor leva iz kletke. In nekoč so . pripeljali poročni¬ ka, ki se ga je odsekano uho držalo le še s tanko kožico; bingljalo je ob glavi liki tisti kodri pri poljski Židih! O, jaz vem, kako nevarni so čast¬ niški dvoboji!” “Morda primeta za samokrese. Kakor se dogovore sekundanti,” je rekel Bierkopf, izku¬ šajoč Samojlovo plašljivost. Samojlo še' je bridko nasmehnil. “Tisto je pa kakor v vojski, tisto je še hujše.” Vstal .je, ter začel korakati po škripajočih deskah. “Smrt je dosti bliže,” je potrdil gozdar z prihlinjeno resnostjo. “Nič se bati, gospod Buzduga zna dobro streljati,” se je gromsko oglasila Etelka, ki je • bila prinesla dve zaprašeni steklenici. Samojlo je obstal pred njo, ter jo motril z neznanskim sarkazmom v očeh in na obrazu, kakor bi izpra¬ ševal: Od kod ti to veš? Potem je nadaljeval svoj izprehod po lopi. “On že pokaže postopaču, da tukaj ne bo sa¬ movoljno rušil starih navad,” je rekla gospo¬ dinja ,ter nalila vina gozdarju v kozarec. Bierkopf je odpil in mirno rekel: “Stvar z znamkami postaja resna, Napisal je v svoj ra- port na deželno vlado, da prosijo delavci za od¬ pravo mark, ako to ne izda — pravi — bo v pri¬ hodnji raport postavil, da se pritožujejo in gro¬ ze s štrajkom. Štrajlc je upravičen izraz nevolje proti krivici — tako je rekel. Čemu se pase ta nenasitni Samojlo ob znamkah? — je rekel. O, ta človek je nevaren. Še žal jim bo, da so ga sprejeli v službo.” “Ako prodre s to prošnjo — kaj bo z na¬ ma?” jo poskrbelo Etelko. Samojlo je vtaknil palca za telovnik ob paz¬ duhi in s prsti dremljajoč po prsih, je pošetal po lopi. Mahoma pa je obstal pred gozdarjem, ter zavpil: ‘ ‘ To se ne zgodi nikdar, nikdar, pra¬ vim ti! Po celem ogrskem kraljestvu so znam¬ ke v navadi.” Skrčil je pest in pokazal figo proti Konj-planini. “Tu le gori naj sede gospo¬ din Franjo, pa bo'videl Arpada jahati čez Kar¬ pate.” “Vse je mogoče, prijatelj Sami,” je podra¬ žil oni. “Pravijo, da bo novi načelnik — imeno¬ van je neki Hrvat iz Dalmacije — vse preobrnil pri nas, vse bo preosnoval. Baje ne bo iskal po¬ pularnosti pri vojakih in uradnikih, ampak pri¬ kupiti se bo hotel domačinom. Prav tista strem¬ ljenja bo kazal navzdol kakor naš inženir. Skup¬ no se bota zaganjala toliko časa v varke, da pa¬ dejo. Tukaj ne veljajo ogrski zakoni in običaji, tu nameravajo uvesti neke posebne zakone, ki naj bi bili prikladni tukajšnjim posebnim razmeram. Tako vsaj obetajo. Dokler so nemiri v deželi, se ne bo izpremenilo; v kratkem pa jih hočejo po¬ tlačiti z vso strogostjo in uveljaviti nov kurz in takšne zakone, da ne bo mogel nihče ribariti v kalnem. ’ ’ “Kako boš izhajal ti, Čumurpaša?” je zlob¬ ne) vprašal Samojlo. “Huje ne bo, nego je sedaj. Kaj pa tvoj kontrakt, do kdaj je veljaven?” “Do polovice prihodnjega leta.” “E — majejo se tvoje znamke in pri obno¬ vitvi pogodbe gotovo padejo. Vse se ziblje v Bos¬ ni. V deželi je vse polno agitatorjev, ki pritiska¬ jo na vlado, da izpremeni dosedanji sistem. In takšen pritiskač je tudi naš gospodin Franjo. Ta ti skali vodo.” Samojlo je razdražen zakrilil z rokama, po¬ tem je skočil k oknu in s pestjo je požugal proti Konj-planini. “Naj ubije Buzduga tega prite¬ penca, odseka naj mu ušesi, ali pa naj ga ustreli, da ne bo več pisal raportov.” Obrnil sc je k mizi in z omiljenim glasom je nadaljeval: “Bog naj me kaznuje, ako se nisem vedno potrudil, da vestno in točno do zadnje pičice izpolnim vse točke kontrakta. V vsakem oziru sem vršil svo¬ jo dolžnost, tako da sem dobil polno pohval in priznanj. To stoji črno na belem na vsaki strani protokola, kamor je zdravnik zapisaval izid in uspeh svojega pregledovanja živil. Vedno je bi¬ lo Vse v redu, zdravo, nepokvarjeno, cenam pri¬ merno. Tudi v konaku so me pohvalili. Ni li tako, Etel-leben?” “Bog naj naju kaznuje, če nisva včasi dela¬ la v svojo škodo!’ Samojlo je priskočil. “In ko je ta mlado¬ letni postopač zahteval, naj drvarjem na ljubo znižam cene, ali se nisem precej vdal, čeprav sem mnogo izgubil in sem moral odščipniti.tudi tebi, prijatelj, ki si prav za prav duša vsega pod¬ jetja!” “Bojim se prihodnjega izplačevanja. Delav¬ ci mi pomečejo tvoje znamke pred noge —” “Pošljiva Manojla, naj jih pobere,” je sve¬ tovala gospodinja. “Tako jih je našuntal gospodin Franjo,” je pristavil Bierkopf, zadovoljno zroč na prestraše¬ nega prijatelja. “Kdaj pa se vrši dvoboj?” je vprašal go¬ spodar. “Jutri zjutraj se popelje inženir v Tuzlo in potem bo završalo.” “Že jutri?” “To se pravi — jutri še ne. Tako-le poju- tršnjem se bodo vršila posvetovanja sekundan¬ tov, potem šele nastane klanje.” “Kaj pa — zna li ta‘hujskač in šuntar kaj streljati?” “Zna, saj je rezervni častnik. In tudi uri se v tem poslu. Videl sem ga, da je prinesel tarčo na trato pred kolibo, jo obesil na drevo in začel streljati vajno. Skoraj vselej poči v sredo.” “Se mu nič ne trese roka?” “Nič.” “Pred tarčo se mu ne trese, a pred Buzdugo se mu gotovo potrese.” Razmahoma se je okre- nil k ženi. “Etelka, jutri se popelješ v Tuzlo, pokličeš nadporočnika Buzdugo k Agularju in mu naročiš, naj se vadi sabljanja in streljanja, celo popoldne naj se uri in pojutršnjem še tudi, ker nevaren je njegov sovražnik, zanesljiva je njegova roka in oko. Vse mu razloži!” Etelka je prikimala, vesela svojega preudar¬ nega in modrega moža. Stvar pa se je zasukala tako, da se drugi dan ni peljala v mesto ona, am¬ pak Samojlo sam. Proti večeru jc peljal Manojlo Bierkopfa na¬ zaj pod Konj-planino. Samojlo se je valjal tisto noč v hudih dušev¬ nih mukah na postelji. Predmet njegovih skrbi pa niso bile več znamke, ampak Buzduga. Krog polnoči se je sklonil k nemirno speči ženi. “Etel- leben, roža libanonska... ” Žena je odprla oči. “Kaj se tako premetavaš in cepetaš z noga¬ ma? Pravkar si zdrgetala kakor bolnik v hudi mrzlici. ’ ’ “Oh, sanjalo se mii je, da je strašna zver na¬ padla Buzdugo in ga raztrgala. Bojim se, da ne pride nič prida iz tega nesrečnega dvoboja.” “Tudi jaz se bojim, tudi jaz mislim o Buz- dugi in očesa ne morem zatisniti.” “Ali se ti smili?” “Sam sebi se smilim. O-o-o! Kaj bo z na¬ ma, ako zverski inženir s Konj-planine ubije nad¬ poročnika !” “Ne bo ga. Buzduga imenitno strelja, sam sc je hvalil. In še izpopolniti se mora v tej spret¬ nosti. Ga bom že jaz poučila. Zanesi se name, Sami, in mirno zaspi!” “Ne boš ga. Ti ne pojdeš jutri v Tuzlo, jaz pojdem sam, precej za inženirjem se odpeljem.” “Kaj boš pa ti opravil?” “K generalu pojdem in vse mu povem. Po¬ vem mu, da je Buzduga v moji črni knjigi obre¬ menjeni za 3000 goldinarjev in da nikakor ne privolim, da bi mi ubili najtežjega dolžnika. Vse sem natanko premislil, čujoč kraj tebe. Glej, lah¬ ko se zgodi, da bosta žrebala za prvi strel, ta lah¬ ko pripade inženirju in — puf v moje tri tisoča¬ ke. Takšen pijanec in zapravljivec ne zapusti niti toliko, da bi zadostovalo za dostojen pogreb, kamo-li za poravnavo ogromnih dolgov. Ali naj me plačajo iz njegovih posestev, ki leže neznano kje na luni? Potem naj mi ustrele še Mika, Pa- takija, Ivaniševiča i. t. d. Ne, na beraško palico me takšni potratniki ne smejo spraviti.” “Saj imaš za vsakega dolžnika tudi poroka.” “Ti navihani mojstri denarnega prometa so drug drugemu porok, pa vsi skupaj sede na su¬ hem. O, zakaj nisem tega prej izprevidel! Lah¬ komiseln sem bil, predober. No bili so dobri časi, zaslužilo se je, in tedaj postane človek široke volje, na stcžaj odpre mošnjiček in marsikaj iz- pregleda. ” “Pri Buzudgi ne izgubiš, on se ne bo dal kar tako izlepa ubiti.” “Previdnost ne škoduje. Tega ti ne razumeš, ljuba. Častniki se ne bore za šalo in zabavo. Služil sem tri leta v vojaški bolnici, zato vem. Vozili so tja v dvobojih ranjene častnike s fia- karji in na rešilnih vozeh. Vem dobro, kakšne so posledice dvoboja. Zato ga preprečim, kakor gotovo se imenujem Samuel Blaustift in imajo moji predniki velike zasluge za državo. Kakšna razvada! Zaradi razdraženega pogleda, poroglji¬ ve besede, umazane punce — alo na dvoboj! Mar naj streljajo hajduke ali pa svoje pse, ako hoče¬ jo imeti takšne zabave! O, nekaterim ugaja^ če se cedi človeška kri — toda prej moj denar sem, potem naj teče v takšnih potokih, da bo gnala mlinske kamne.” V Etelkini glavi so nastale strašne slike. Zdaj je videla svojega ljubimca mrtvega s prestre¬ ljenim srcem, zdaj ga imajo v bolnici razmrcvar¬ jenega, in ona ne more k njemu, da bi mu streg¬ la. “Buzduga je kavalir, ki bi se potegnil tudi za naju, ko bi trebalo,” je govorila z elegičnim gla¬ som in stiskala obraz v blazino. “O tebi govori spoštljivo, a drugi se norčujejo iz tebe zaradi tvo¬ jih krivih nog. Gospodje, ki si jim storil dobro, zasmehujejo tvoj rod, on pa nikdar,” “Kaj jim mar moji nogi? Za cesarsko služ¬ bo sta bili dovolj dobri. Ti se jima nisi rogala, ko sem te snubil. Etel-leben, roža libanonska — he-he-he! ’ ’ “Idi, Sami, in ga reši! Bodi mu hvaležen, kakor je on tebi!” “Naj me zasmehujejo, kolikor hočejo, to, kar vlada svet, je pa le v mojih rokah. Denar, denar!” “On je pustil polovico svoje plače v našem hanu,” je šepetala žena v dremavici. “Takšnega ptiča ne pustim ustreliti. Treba mi je samo zavrteti in oni začivkajo po mojih notah, čeprav onesnažujejo moje gnezdo. Tudi inženirju bom kos. Marke me nič ne skrbe. Naj se zaletava vanje, kolikor hoče, kljub njemu pri¬ dejo v novi kontrakt. Pozimi pojdem v Saraje¬ vo ; tam se jim obnesem, in oni se mi obnesejo; tam bom mazal, mazal —” Tu so se upehale nje¬ gove misli, izčrpale njegove besede. .Pogreznil se je v trd spanec. XXXII. “Naposled sam in prost, prost!” je vzdihnil Vilar, ko je odšla tuzlanska družba iz Mušičeve- ga hana. Stopil je pod pristrešje, ter sedel, ker je začutil veliko utrujenost. Mahoma je padla na njegovo dušo globoka mržnja. “Ne, nisem še prost in ne bom, dokler imam opravka s temi ljudmi,” si je dejal. Tedaj je zagledal Danico prihajati od Oskove. Ko je utihnilo ropotanje vozov in topot konjskih kopit, je zapustila mlin. Stopivša iz struge, je skrbno in boječe pogledala gor in dol po poti, ni li več nadležnih tujih gotov na obzorju. Zagledala je Vilarja samega, izginil je njen strah in izdaleka se mu je posmejala. Slast življenja je videl v tem nasmehu. “Tako prileze cvrček na dan, ko začuti tišino nad svo¬ jim skrivališčem, prileze in se nasmehne božjemu solncu,” je mislil, strastno zroč na deklico. “Ta¬ ko se prikaže po nočni nevihti, ko so se umaknili hudourni oblaki za goro, sijajna zvezda na nebo- sklonu, in zemljan jo pozdravi kot oznanjevalko lepega vremena.” Razveselil se je obeh prispo¬ dob in prav čutil je, da sta se rodili iz ljubezni. Toda dve minuti pozneje, ko jc sedela Danica, z novim gunjičem v naročju, na svojem stolčku, skromna in tiha, se je spomnil, da mu tako kma¬ lu še ne nastane lepo vreme. Ako se izvrši dvo¬ boj ugodno zanj, mu ostane vendar neka ost v srcu, ki ga bo vedno opominjala, naj se ogiba lju¬ di, na katerih lepe madeži hladnega in brezsrčne¬ ga cinizma. Vedno bo osamljen na otoku, ker nikdar se njegovo mišljenje ne bo ujemalo s temi brezobzirneži. Zamislil se je v svoj položaj. Kakš¬ na neprijetna afera se je izcimila iz krutosti nad¬ poročnika Buzduge! Davno bi ga moral že kdo poučiti, da mu tudi v Bosni ni vse dovoljeno. Zag¬ radi njegove pasje mrhe in bikovke mora nasta¬ viti prsi morilnemu orožju. Priznal je, da ni ravnal po pravilih lažne olikanosti svojih gostov, ko ni soglašal z njih nazori, morda mu je ušia tu i tam preodkrita beseda, toda on se ne boji pove¬ dati resnico. Pogrela ga je zavest, da se je za¬ vzel za tepenega Vazka in je bil pripravljen s svojim življenje ščititi Danico. Prešinila ga je tista radost, ki navda naše bitje po storjenem pravičnem delu, in toplo se je oziral na ti rev¬ ni osebici, ki sta mu po neljubi aferi še bolj pri- rastli k srcu. Tisto popoldne ni dolgo ostal v hanu. Ne¬ jasne slike so mu vstajale v glavi. Misel na pri¬ hodnje dni se mu je vedno vračala. Ni vedel, s čim bi jo zaglušil, vznemirjen ni vedel, kaj naj govori deklici, ki čepi na stolčku in uživa nje¬ £ ec 'K govo bližino z vso dušo, pa ji sramežljivost ne pusti, da bi razodela, kar čuti. Odhajajoč je re- x . kel, obrnjen k Danici, da se popelje jutri zgodaj, ji, \ ko bo še spala, in bo Vazko spal, v mesto gradit 1 1 most. Tedaj je premagala tesnobo in boječnost. vstala je in dvignivši oči k njemu, je zašepetala: “Kdaj se povrneš, gospodine Franjo?” Prijel jo je za roke in tiho je odgovoril: “Brž ko bo mogoče, Danica. Zanesi se name!” Za'hip so se strnili njiju pogledi, pričajoči, kako je oba presunil meč ljubezni. Ta meč je tako močno zavladal njegovemu mišljenju, da je, pic-, toč se po prašni poti domov in iščoč senčnatih strani, že čisto pozabil, kaj bo njegovo prvo delo v mestu. Nič ni mislil tisti večer o dvoboju. Ko je drugo jutro njegov voz drdral proti banu, so segali solnčni žarki mestoma že do poti. Iz Oskove in iz zraka je vela prijetna svežost y njegov obraz. Kopajoč se v krepilnem hladu avgustovega jutra, je čutil nekaj lepega in sa¬ njavega na duši. Sklonil je glavo in udobno se-j dec kraj svoje prtljage, je mislil: “Škoda, daje tako zgodaj še ne bo v hanu. Kaj naj počne v jutranjih urah v dolini?” Čez hip je dvignil gla- vo in glej — nekaj močno belega, od solnca ožar¬ jenega se je ločilo od skaline kraj poti prav na- sproti liana. Zbodla ga je v oči ta intenzivna be¬ lina,, zableščalo se mu je od nje. Vzhit radostimo je zaigral na licu. “Danica,, moja vila podgorJ ,prej'' m kinja !” je kliknilo v njegovem srcu. Velel je voz niku zapeljati v senco kraj hana. Skočil voza in šel k deklici. “Dobro jutro, Danica! Kaj si danes taki zgodaj v hanu?" Navadno ne prideš dopoldne dolino,” je govoril, držeč jo za roko. “Pojdivi in hitro skuhajva kavo! Meni se mudi,” je pri stavil, ter jo zavedel pod pristrešje. pol 10, VfON # s (fiiiM ; fi« dent Krotka kakor jagnje je šla z njim. “Uranil • s ! S jr. st. K {itariua N j Sheilcn jr. št. 17 jr. št. 19. jr. št. 20 dr. št. 3. sem pred zasvitom, ” je tiho odgovorila. “In si šla tako zgodnja na pot, da bi enkrat videla,” je nadaljeval njeno misel. Oklenila se je njegove roke, poljubila jo j in položila na svoje prsi. Začutil je jabolko njenih nedrjih. Obšla ga je vsa sladkost življirJirkovši nja. Sklonil se je k njej in jo poljubil na rosn »» Mil11 oči. Sedel je na klop in Danico je posadil pole i sebe. “Slišala sem —” je zašepetala, položivši gli^; vo na njegovo ramo. “Kaj si slišala?” jo je mehko vprašal, ki ji je bila utrgala beseda. “Drvarji so pravili snoči v Pilieu —” Zo] ni mogla dalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamir glas, ali od grenkega ganotja ali od sladke n burjenosti, no srečen je bil, da se je deklici raj vezal jezik in da zaupljivo gleda k njemu. Obji je z desnico njen obraz in dvignil njeno glavo sebi. “No — kaj so pravili?” ji je pomogel. “So rekli: Grozni Birkov nam je zopet žage spodaril in gospodin Franjo gre v mesto in se ve ne povrne.” “Potolaži se, draga! Drvarji ne vedo vsi Reci jim, da jim Birkov gospodari samo do ® jega povratka, potem pojde zopet vse po mojen Nisem se poslovil od njih, ker vem, da se vrneu Nisem slepar, povedal bi ti vso resnico, ko bi i. ne nameraval vrniti.” Speklo ga je pri srcu, tisti hip se je spomnil, kaj bo njegovo prvo del v Tuzli. “Vazko mi je pravil,, da imaš v mestu »fr vražnika, tistega nasilnega človeka z grdil ' i jr, št. 9 t Kerne, ja Tomc. t št. 1 t Fram Leban, 1 '. št. 13 Jota Trpii a Ut. IG in Tc Siam Dragi fc št. 17 h* ih I ‘"Ut. 18 "Ut. It John I i'. št. 2G *: psom. '' ••ar Frank ‘Vazko je govoril resnico: Ako človek 22. •H zrastejo prevelika krila, mora vedno kdo prit ki mu jih pristriže. Ne vem, ali bom strigel ji bobe ali kdo drug. Glej, odkar sem tukaj, se mizd l 1 da sem zrastel, da se je razširilo moje srce. Cel nebesa so v njem, odkar si ti v njem. Človek A roke duše ima vedno sitnosti. Denejo njegov , srce v stiskalnico in ga stiskajo, dokler ne iztf' zadnja kaplja krvi.” Sanjavo ga je poslušala, pa ni vedela, pomenijo njegove besede. On pa je dobro v da so se tiste besede o zadnji kaplji krvi nehoto ma prikradle iz dna zavesti, odkoder je dotlej n j nila na površje sama boleča ljubezen. Častna afe ra mu je stopila živo pred oči. “Madež bi s >t 19. št. 22 . ostal na vesti, ko bi te hotoma prevari], madi ki bi neprestano šel z menoj in bi se mi na smrti dan pokazal v vsej svoj gnusobi,” je nadaljevi k po kratkem premolku in tisti hip se mu je zazd* lo, da ni povedal zadosti jasno. Zato. je popravilfL _ , - J _ J __ _ _ * • - _ulv v I; *isko (Sle Samo tedaj se ne povrnem, če mi ugasne Ml h % , Uk ’ vs< (tih *Ci za n '■ % H :a - <•«( EC življenja. Ako rečeni, to in to bo moje, onda® ra biti moje. In če imam rad to stvar, ondaj- imam rad do smrti. Res, Danica, do smrti, ki lak) ho pride vsak dan.” Slastno ga je poslušala, zroč v njegov obril ki je bil poln strasti in žalosti. Po njenem li se je razlil dih sreče. “Samo smrt me bo ločila od tebe,” je go ril v njene lepe oči, zrcalo nedotaknjene čisto in stiskajoč njeno brado in polovico obraza svojo desnico. “Oprosti, da govorim, kakor stal pred grobom. V mislih se kaže vse drugač* nego se dogaja v resnici.” Potresel je nje glavo, kakor bi hotel iztresti iz nje vse dvome J krive ra-zlage svojih besed. “Ali se ti bojiš ti?” je hipoma vprašal. “Ne bojim se je. Videla sem jo koraki' po hercegovskih skalah in nisem se je bala. Tod" tvoje smrti se bojim. Ni hip bi je ne mogla p rt živeti. Boj se tistega strašnega človeka, gosp® , v dine Franjo! Vazko je rekel, da se je včeraj z* radi tvojega usmiljenja naeemeril kakor vrij ^ s h na veliki petek. Boj se Birkova, i on ni tvoj P 11 jatelj!” “Nikogar se ne bojim, duša draga! Z eni' Bogom na sto vragov! — pravim po geslu tvoj 11 Hercegovcev. Česar se človek najbolj boji, ti mu še najprej pade na glavo. Samo Allah ve, bom umrl, čemu naj o tem premišljujem!” — (Nadaljevanje.) - s: “j * Sl • M iv PROLETAREC S S* "»la- « v ^ ir 0 Soft 1,1 hA Je l jo?>> e l\ ^ °ito le SN L , J °'i 3 K;Š 'itia , r ak e ^em j? lepe Ea ? • ^oda i ' ■ na j Pok ■ * <; Poti intenc! ■lit radost;, 1 vila poj, 1 Vcle lje-! Skočil > si danes*, ADVERTISEMENT listr. Slovensko ^ """" UiUnovljeno 16. januvarja 1894. Sedež: Frontenac, Kaos. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan* Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Muiberrj K Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberr* Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Fro ; >t*- &. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVA TO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: tVILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. iprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gi. tajniku Vie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Bol. Pod. Društvi Inkorporir&no 24. februva a 1903 v državi Kanaas- uu P!l!]| ko. Pojjj mudi,” j e »jim. ‘Trat; porila. 3t, da bi j, ) misel, roljubjla ji 1 jo jabolki ladkost žij j ubil nat« ■ posadil p| , položivši ( vprašal, k liču —" hi akaj ji nit od sladke q je deklici^ ; njemu. II njeno »lin po mogel je zopet d nesto iiH re vedoii i sama d vse po da se tH snico, koki je pri sreni govo prvo« iš v mestij reka z A Ako elol dno kdo fl mm strigdjj kaj, se ni j oje srce. "J mi. Človetj Venejo jjfl okler ne 'A g URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D. Spremembe pri krajevnih društvih v mesecu avgustu 1915. Pristopili člani: K dr. št. 20. Josef Laknar cr. 2066. Zopet sprejeti član(ice): K ilr. št. 3. Mihael in Marjeta Stel. r K dr. št. 9. Valentin Pirnar, Frank Birk. Anton Bartol, Jacob Podlesnik, Wac Sluga, Prank in Mary Potrpin. K dr. št. 14. Jernej Štucin, John in larv Jurkovšek, Louis in Ivana Enoch, fetarina Mihevc. r K dr. št. 16. John Prašnikar, Vinc. i Katarina Novak, Louis Koblar, Fer- jbani Shedenik. K dr. št. 17. Math in Uruša Pershe. Kdr. št. 19. Urban Mesik. K dr. št. 20. Frank Šeme. Suspendirani član (ice ) : j Pri dr. št. 3. Anton Wesovišek in Jos. freponšek. ; Pri dr. št. 9. Mihael Skalet, Martin a Ana Kerne. Drugi mesec: Frank in Alojzija Tomc. I Pri dr. št. 11. Frank Močnik, Anton Innšek, Frank in Terezija Parkel, Frank Leban, Frank in Terezija Lepej. fr. in Brigita Paulič. i Pri dr. št. 13. Jos. Smuk. Drugi me¬ te John Trpine in Joe Jeglič, t Pri dr. št. 16. Ciril in Mary Šmavda, Tomas in Terezija Škrbin ek, Frank a Julija Slamnik, John in Mary To- aašek. Drugi mesec: Jos. in'Jera levstig. ■ Pri dr. št. 17. Jacob in Petronele Se¬ li, Frank ih Ivana Kastelic. [ Pri dr. št. 18. Mihael Klucevšek. ( f Pri dr. št. 19. Ignac Košak. Drugi ■esec: John Božič. Pri dr. št. 20. John Gačnik. Drugi PKsec: Frank Auman. ! Pri dr. št. 22. Georg Werholz in John iManfried. Izobčeni član (ice): I Od dr. št. 9. Louis Brate, John in Ma- jr? Sluga. [Od dr. št. 11. Krištof Klopčič, Frank [Žoidani, Frank Kučar, Karl in Jera Starina. i Od dr. št. 14. Louis in Helena Sever. ! Od dr, št. 16. Andrej in Terezija Der- i dr. št. 18. Mihael Zore in Blaž. 1 dr. št. 19. Frank Žagar: Idr. št. 22. Jos. Hauptman. URADNA NEMŠČINA. jen (tl r> je * Kr o U' , av ? N-? J ,ir* l;° f : ! Avstrijsko železniško ministr¬ stvo je izdalo odlok, ki določa med drugim: I Vsi prosilci za kako uradni¬ co, poduradniško ali za mesto uslužbenca morajo še preden so sprejeti, nadalje vsi tisti delavci, « pridejo v poštev za svoječasno s ‘alno namešeenje, kolikor je to 'e mogoče, vsekakor pa pred ime¬ novanjem za poduradnika ali u- dužbenca, dokazati znanje nem- i f, ga jezika v besedi in pisavi v t kliko, da odgovarja popolnoma službenim zahtevam. 2. Delavcem, ki obvladujejo Nemščino, naj se daje splošno pri prejemu prednost pred takimi, ■d tega znanja ne morejo doka- zati. 3- Vse službene izkušnje brez 'sake izjeme, kakor tudi predpi- 1an i pouk pd časa do časa, in iz- iu šnje od časa do časa vseh usluž- ttcev se morajo izvesti le v služ¬ beni'jeziku. I Vsi razglasi, odredbe, napo¬ di, obvestila, odloki itd., ki so določeni le osobju, se smejo izpol¬ ni le v službenem jeziku. Vsi. vodilni činitelji ravna- k|.istcv naj z vso strogostjo pa na to, da se izvede službeno 1 eev anje med predstojniki in Podrejenci, kakor tudi med usluž- J benci le v službenem jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se naj- strože kaznuje ... Mi se ne čudimo. Od začetka vojne smo trdili, da so vse tiste sladke besede, da bodo avstrijski narodi naplačani za velike žrtve, ki jih sedaj doprinašajo, le lari- fari. Upozarjali smo tudi na to, da prihaja Avstrija od dne do dne bolj pod vpliv in komando Nem¬ čije. Da so Nemci rešili Avstrijo ruske invazije, bo Dunaj še dosti¬ krat slišal iz Berlina. In ta od¬ redba železniškega ministrstva je le nov dokaz berlinske moči v Avstriji. In vse naše ogorčenje in vsi na¬ ši protesti ne bodo preprečili ru¬ kih ukazov. Pač pa je to: Noben narod ne more biti germaniziran, če sam noče. Tn fakt je, da živi v Avstriji slovanska večina, da i- majo torej Slovani dovolj moči da se ubranijo germanizacije, če — hočejo. Ampak rešiti se mora¬ jo predvsem svojih “narodnih” voditeljev, ki so vedno politično živeli od tega, da so vihrali narod¬ ni prepiri, ter so se vsi skupaj oa- li tistega dne, ko bi bilo narodno vprašanje pravično uravnano. Kajti tisti hip bi izgubili ves po¬ men. če ne bi bili narodi imeli takih voditeljev v preteklosti, ne bi bi¬ le v sedanjosti take naredbe mo¬ goče. In naj.brže niti sedanja vojna ne bi bila mogoča. PRIMERJAVA PŠENIČNIH CEN. V vlogi, ki jo je podalo nižje- avstrijsko obrtno društvo mini¬ strstvu za_notranje stvari, se na¬ haja tudi naslednja primerjava pšeničnih cen. Koncem leta 1914. so znašale cene za 100 kg moke pšenice na Dunaju K 67.85 K 43.55 v Berlinu K 47.02 K 47.02 v Švici fr. 43.50 fr. 43.50 Poleg tega omenja vloga, da miorajo kljub temu, da je Avstri¬ ja kmetijska država, plačevati vendar najvažnejše živilo za 25 do 45 odstotkov dražje nego ga .plačujejo v Nemčiji. Švica mora 90 odstotkov žita, ki ga rabi, uva¬ žati iz inozemstva, ker ga sama pridela le deset dohodkov, vendar ima ta dežela najboljši in najce¬ nejši kruh. •Vzrok temu dejstvu je, da so v Švici še o pravem času uvoz žita podržavili. Ker se je tudi Avstrija odločila, da odtegne oskrbovanje s kruhom zasebni Špekulaciji in zaseže žetev, bodo morebiti tudi tam doživeli, da ijirn ne bo treba kruh draže pla¬ čevati kakor v Nemčiji. To pa ne velja le za žito in moko, marveč tudi za mnoga dru¬ gačna živila. Zakaj so cene za raznovrstno sočivje in zelenjavo tako visoke! Za primer navedi¬ mo črno redkev, ki je podzemelj¬ ski pridelek in ga vojna prav nič ne zadeva, pa je 100 do 150 od¬ stotkov dražja kakor lani. O fi¬ žolu, leči, grahu bi mogli v opra- vičbo navajati, da se porablja v velikih množinah za čete, to pa ne velja za redkev; zakaj torej podražitev? Le odernštvo s cena¬ mi je temu krivo. Ta primera je le malenkostna, zakaj tudi vsi drugi pridelki in izdelki in blago Nekaj časa sem, menda odkar je vstopila Italija v vojno, imajo na ljubljanskem Gradu vojne vjetnike. Ondotni listi poročajo o tem, in nekatere reči so zanimi¬ ve. Izrecno naglašamo, da se ne strinjamo z načinom pisave, ki prehaja mestoma v škodoželjnost, v splošnem pa je nrilagodena se¬ danjim tiskovnim razmeram v Av¬ striji. Toda ker bo stvar sama go¬ tovo zanimala čitatelje, ki si zna¬ jo tudi sami napraviti pravo sod¬ bo, jo v naslednjem podajamo ta¬ ko, kakor smo jo našli. Vojni poročevalci, ki so te dni obiskali primorsko fronto, so se u- stavili tudi v Ljubljani, da si o- gledajo najnovejšo posebnost na¬ šega mesta — taborišče italijan¬ skih vojnih vjetnikov. Ljubljana je za naše vjete južne sosede le prva štacija, tu se jim nudi tako- rekoč le prvi oddih, kar je zdra¬ vega, oddide po petdnevni karan¬ teni naprej. Le ranjenci ostanejo, dokler niso izlečeni. Zbirališče za italijanske vjetni¬ ke je naš eastljivi Grad. Vojni poročevalci pravijo, da sc jim zdi na Gradu vse jako primerno ure¬ jeno ter občudujejo lepoto razgle¬ da, snažnost prostorov, udobnost obširnega dvorišča. Tudi marsika¬ teri Ljubljančan bi sc začudil, ko bi si smel danes ogledati notra¬ njost starodavne stavbe. To ni več naš stari Grad, s svojimi tem¬ nimi hodniki, s^svojimi od starosti oglodanimi kotički ; vsi znaki pro¬ padanja so zginili. Vse je prenov¬ ljeno, čedno in snažno se belijo sobe in hodniki, marsikatera stvar je postavljena drugače — toda povsodi se ozira na tebe nepopa¬ čeno starinsko lice častljivega znamenja naše bele Ljubljane. Povsndi je poznati sledove skrbne roke in za umetnost vnetega sr¬ ca. Ne izdamo nikake tajnosti, a- ko povemo, da so obnavljalna de¬ la na Gradu zasluga grajskega poveljnika majorja Kerna, ki je skoraj brez vsakih sredstev (z malo podporo občine) izvršil prav na tihem velezaslužno delo. Za vojnega vjetnika, ki pride iz strel¬ skega jarka, je ljubljansko tabo¬ rišče pravcati hotel. Snažnost, vo¬ jaškim razmeram primerna udob¬ nost, in oskrba — vse mu doka¬ zuje, da se naša vojna uprava čim najpazljivejše zaveda mednarod¬ nih načel, ki urejajo postopanje z vojnimi vjetniki, onih načel, ki jih naši sovražniki tako radi tep¬ tajo . . . Častniki in vojaki skoraj vseh italijanskih polkov so že gostova¬ li na našem Gradu. Skoraj vsak dan se odprejo dobro zastražena grajska vrata novemu krdelu v e- nolienih rjavozelen-osivi-h unifor¬ mah. Mali ljudje so to, med kate¬ rimi se telesno odlikujejo iz cele Italije izbrani bersaglieri s svoji¬ mi čudnimi, prav nevojaškimi perjanicami, in pa alpinci, ki se rekrutirajo iz planinskih krajev. Večina vjetnikov pripada seve¬ da infanteriji, mnogo je bilo med njimi zlasti v prvem času tudi financarjev in celo eden pilot, ki ie moral pri Gorici zapustiti zrač¬ ne višave, je že bil med njimi. Tu¬ di častnike vseh strok od podpol¬ kovnika do rezervnega poročnika so naši vojaki že gostili na Gradu. Vsako novo krdelo dobi novo pobeljeno, snažno sobo, ima prili¬ ko, da se očisti in v miru prebi¬ je petdnevno predpisano karante¬ no. Ranjenci (med njimi je tudi dokaj težkih, pridejo seveda takoj v bolniške sobe, ki so higijenično urejene in kjer je poskrbljeno za izdatno pomoč. Našemu zdravni¬ ku sta prideljena dva vjeta itali¬ janska lečnika, eden Rimljan, pol¬ kovni zdravnik, drugi kirurg iz Napolja, rezervni primotenente. Strogo po vojaško je urejeno življenje na Gradu. Moštvo je na¬ stavljeno v velikih sobah nekda¬ nje kaznilnice, v katerih vsaki je “poveljnik” marescilo (štabni na¬ rednik), ki je odgovoren za mir še od prej v zalogah se je silno podražilo. Avstrijska vlada je, kakor znano zasegla tudi lečo, grah in fižol. Miljone in miljone bodo morali konsumenti vreči po nepotreb¬ nem v žrelo nenasitnemu molohu, ki ga sedaj v vojnem času časte pisani brezvestni izkoriščevalci kot svojega boga. A, to ni greh; greha ni. Dobi¬ ček — oderuštvo ,to je vse! skupaj svoje sobe. Precej zgodaj zjutraj morajo biti vse postelje v redu in ko pregledajo naši častniki sobe in dvorane, stoje na poziv “Atten- to” italijanski vjetniki v strogi vojaški pozituri. Na' krilu “posadke” neke sobe zapazimo začudeni visokega star¬ ca. Izpod čepice mu silijo redki beli lasje, po prsih mu valovi.dol¬ ga krasna siva brada, orlovski nos, živahne oči — kako pride ta starček v uniformi laškega capo- rala? Njegovi tovariši so takoj pripravljeni obširno razložiti nje¬ govo biografijo. 67 let je star, no¬ sil je kot mladenič rdečo Gari¬ baldijevo srajco in ko so po Itali¬ ji naznanjali, da čakajo neodre- šena Gorica, Trst, Dalmacija ne¬ strpno na svoje osvoboditelje, se je odločil, da ponese tudi on staro Garibaldijevo zastavo v provinco Giulio. Siromak. Šc le prepozno je uvidel, kako so ga varali oni, ki so pripovedovali, da bo ‘ofenzi¬ va italijanske armade triumfalen pohod v neodrešene kraje. Danes premišljuje o svoji usodi, morda ravno v isti sobi, kjer je spoznal njegov brat, oče, prijatelj pred 50. leti bridkost vojnega robstva, kaj¬ ti tudi 1866. leta smo imeli na Gradu laške g-oste. V neki drugi sobi se nahaja prostovoljec, ki je 54 let star. Tudi ta je mislil, da mu bodo teden dni po izbruhu vojne zvonili zvonovi pri Sv. Ju- stu . . . Čudno se izjemata ta dva “caporala” med ostalimi vjetni¬ ki, ki so vsi v najboljši možki dobi. Sprva so prihajali le mla¬ di fantje do 26. let, sedaj pa se pojavljajo tudi že starejši rezervi¬ sti — najboljši dokaz, kako je vojna že oglodala italijansko voj¬ sko. — Dan vjetnikom ne mine¬ va baš neprijetno. Kdor hoče de¬ lati, lahko nasaja lopate in dobi zato priboljšek na hrani. Sicer pa sedijo Lahi kaj radi na dvorišču na snlncu, dve uri dopoldne in dve uri popoldne smejo celo na vrt, oziroma v drevored, kjer i- grajo svoje priproste narodne igre. Ob 6. je apel, profesor zbe¬ re, svoje ljube ter kontrolira, ali mu morda ne manjka kakšna “draga glava”. Ob 9. mora biti vse v posteljah. Luči ugasnejo in na Gradu zavlada n-očni mir. Le v sobah, kjer leže ranjenci, je svetlo. Tam vršijo samaritan¬ sko službo tudi trije vjeti pod¬ častniki, katerih skrbno obriti o- brazi in tonzure na glavi nam po¬ vedo, da so duhovniki. Dva sta kapucina, eden je dominikanec- prostovoljec. Vsi imajo dovolje¬ nje, da berejo v grajski kapeli mašo in ljubljanski ordinarijat je vsakemu nakazal po 35 mašnih štipendij — da bi ne bilo zastonj. V bolniški sobi leži tudi siromak, ki se bo pa naših sanitejcev in zdravnikov prav do groba z vročo hvaležnostjo spominjal. Trinajst dni je ležal na Krnu v nekem goz¬ diču s prestreljeno nogo in pre¬ streljenimi prsi, zaman je klical na pomoč. Glad in žejo je pre¬ ganjal z borovnicami, jedel je koreninice, vsak večer je obupa¬ val, vsako jutro je zatlela v njem zopet iskra nove nade. In res, od¬ delek naših sanitejcev se je ne¬ kega dne približal skritemu gozd¬ natemu kotičku, čul slabotne kli¬ ce ter hitel ranjenemu sovražni¬ ku pomagat. Naši zdravniki so ga skrbno obvezali in na Gradu se mu polagoma vrača zdravje. Suh in bled je še kakor smrt, toda o- kreval bo. Piše se za Busicha, pr¬ vo slovensko ime, ki se je pojavilo v seznamih italijanskih vjetnikov. Slovensko ime, toda italijansko čuvstvovanje, italijanska govori¬ ca; ubogi Busich je trd Italijan in jezik njegovih pradedov mu je tuj . . . Med njegovimi tovariši I pa jih je nekaj, ki govorijo slo¬ vensko ; eden je hodil v lepih mir¬ nih časih po naših krajih, od sela do sela, od mesta do mesta ter brusil škarje. Morda je bil kdaj tudi že v Ljubljani, ter se ni ozi¬ ral v Grad, o katerem ni slutil, da postane njegova prva štaci¬ ja na potu v vojno robstvo. Mno¬ gi italijanski vojaki govore tudi nemško — naučili so se nemšči¬ ne kot delavci v alpskih in ren¬ skih deželah. Vjeti italijanski častniki po večini nemško sploh ne razumejo, pač pa govori vsak francosko in mnogi tudi angleško. Pravijo, da so se od izbruha svetovne vojne sem pripeljali Italijani na svoje i Na ljubljanskem Gradu. in red. Častniki imajo po 3 do 4 verolomstvo tudi s pridnim uče¬ njem slovenščine in hrvaščine, da bi mogli občevati s prebivalstvom okupiranega ozemlja. Dosedaj pa še te prilike niso mnogo imeli. Hrano imajo vojni vjetniki isto kakor naši vojaki. Marsikateri pač pogreša svoje ljube makaro¬ ne .. . Vsak dan se odpirajo in zapira¬ jo vrata na Gradu. Krdelo za kr¬ delom odhaja dalje proti severu (zdi se, da s prav otožnimi misli¬ mi) krdelo za krdelom prihaja z bojišča. Grad ni nikdar prazen. Pred kratkim smo videli na ko¬ lodvoru značilen prizor. Oddelek ruskih vjetnikov je stal tam, da odide na neko delo. V tem hipu je prispel vlak z italijanskimi vjetniki. Rusi so se spogledovali in škodoželjno muzali “Itali.jan- ci!”, Lahi pa so radovedno in sramežljivo obenem zrli na svoje zaveznike. Morda je bilo to prvo srečanje ruskih in italijanskih za¬ vezniških čet na avstrijskih tleh. NAJSTRAŠNEJŠE LETO ZGO¬ DOVINE. “Nationaltidende” v Kodanju je napisala sledeče vrste ob ob¬ letnici vojne: Nemčija je pribo¬ rila veliko zmag, a gigantski boji še trajajo in pridružitev Italije trosporazumu dokazuje, da so vse. kakor koncem majnika v Rimu verovali na končno zmago velesil trosporazuma. V nekem trenut¬ ku so se bali v Parizu, da prične Rusija omahovati in niso več po¬ polnoma zaupali francosko-rusko- angleški izjavi s 5. septembra, ki obvezuje tri velesile, da ne sklene nobenega posebnega miru. Zdaj ne kaže nič na to, da se mir, ki ga želi papež, sklene v dogledni bo¬ dočnosti. L. 1870. do 1871. je bilo strašno leto za Francijo, leto 1914.—1915. je strašno za Evro¬ po, strašno, pač najbolj strašno, kar jih pozna svetovna zgodovi¬ na. Izgube vojskujočih se držav štejejo na milijone. Beseda ‘ban- kerot Evrope’ ni več prazna bese¬ da strahu. Vse kulturno delo počiva. — Evropa ne živi več v znamenju prometa, sovraštvo in ljutost, ki ju je povzročila svetovna vojna, sta tako močni, da ne more nihče umevati, kako naj bi se zopet ob¬ novile redne mednarodne raz¬ mere. Tako se končava strašno leto, velikovojno leto. Nihče ne ve, če drugo vojno leto, ki se prične jutri, prinese konec straš¬ nih žrtev na krvi in na denarju, ki grozi Evropo za nedogleden čas popolnoma oslabiti. ^ V ^ 2 « ž AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR” 1 1 \ ZA LETO 1916 bo gotov za odpošiljanje te dni. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 strani (naznanilo v zadnjem “Proletarcu”, da ima 224 strani, je bila pomota) in ima sledečo vsebino: SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko metriško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni in razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav¬ ljanska pravica. Naturalizacijski zakon. Koliko je civilnih zveznih vslužbencev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬ gih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin- Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj ho po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬ volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬ ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če hi se sovražni¬ ka zmenila ... — Stolp biser jev na razstavi v San Franciscu. — Pre¬ kucnjeni parnik Eastland. — Mladi RockefeUer. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬ hiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬ liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — “Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozaur “Corytho- saurus”. — Lobanja dinozaura “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap- neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬ kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. —• Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna “mehiška cesarica”. — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro- driguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko-nemško-avstrijski bojni pas. — Avstrijsko-italijanski bojni pas. CENA. 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav. Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL. ! I PROLETAREC PROLETAREC LIST ZA INTERES E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSA KI TOREK. - Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavika tiskovna diužba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Amuriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo »lovenike organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 50119 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slaviti Worl:men’s Pubishing Gompany Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year $1.26 for half year. Advertising rates on agrecment. NASLOV (ADDRESS); “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS LABOR DAY. Tudi to je minilo. Prišel je ameriški “praznik de¬ la,” letos dne 6. septembra, in minil je. Lahko pa se pravi, da ni zapustil v delavskem življenju in mišljenju niti trohice več sle¬ du kakor katerikoli praznik, u- stanovljen od države ali pa od kakšne cerkve. Kaj pomeni Labor Day? Ta dan se ne dela. Ge dopušča vreme, se gre kam na izlet, žogo bit, ribe lo¬ vit, morda tudi kakšnega “mač¬ ka ’ ’ za drugi dan kupit... s tem je pa tudi večinoma vse opravlje¬ no. Kakšna razlika je med tem in med praznovanjem prvega maja! Ali Labor Day je določila vla¬ da, prvi majnik si je izbralo de¬ lavstvo samo. Zavednemu prole¬ tarcu pove to vse, in nič se ne bo čudil razliki. Celo način praznovanja zapove¬ danega praznika dela se je tekom let popolnoma izpremenil, in si¬ cer ne tako. da bi bil postal po¬ membnejši, ampak narobe. Vse je splahnelo, in če ne bi praznik imel svojega imena, ga skoraj ni¬ kjer ne bi bilo mogoče ločiti od predidoče nedelje. Včasi je bila po Ameriki ta dan delavska para¬ da zlasti po večjih mestih; zdaj odpada tudi to, in če se tupatam pravi, da se opušča zaradi slabih časov, je to večinoma pretveza, če pa je kaj resnice na tem, je rav¬ no to najslabše izpričevalo za pa¬ rado in njen pomen. Glavni vzrok je pač ta, da prevladuje že skoro povsod občutek, da so te parade prazne in brez smisla. Delavske so bile le toliko, da so marširali de¬ lavci, sicer pa so bile le navadne kopije raznovrstnih drugih pa¬ rad, ki se prirejajo enako tjaven- dan. Povedali niso tako obhodi ničesar; le da so zabavali buržva- zijo, ki jih je prihajala gledat, kakor vsak Spektakel. Delavci so oblekli svojo najboljšo obleko, po velikih mestih so posamezne industrije dekorirale vozove in kazale na njih bodisi izdelke, stroje ali kaj podobnega, potreb¬ ne predmete so dajali podjetniki sami na razpolago in so prihajali na ta način do cenene reklame, in sploh se je vse vršilo v znamenju sloge med delom in kapitalom. Bile so parade za oči in za ušesa. Najmanjši obhod dne 1. maja i- ma več pomena, ker je njegov zna¬ čaj demonstrativen. Tam se izra¬ ža milost vladajočih krogov, tu¬ kaj pa volja delavstva. Na La¬ bor Day novori delavcem vse: To Vam dajemo! Prvega maja kaže vse: To smo si priborili. Drugače pa ne more biti, in raz¬ lika je jasna vsakomur, kdor se spominja, kako različno sta nasta¬ la oba praznik^. Delavsko gibanje ima tudi v A- meriki precej staro zgodovino, in čeprav je danes v unijah večino¬ ma zelo konzervativno, so bili vendar časi, ko je imelo dokaj re¬ volucionarno barvo. Tudi para¬ de so delavci prirejali v takih časih, pa niso bile tako lepo aran¬ žirane, ampak tudi ne tako po¬ hlevne, kakor dandanes na prvi pondeljek steptembra. Hude kri¬ ze so večkrat pehale delavce v veliko bedo, in tedaj so še slišale zahteve iz delavskih ust. Več ka¬ kor enkrat je lomil gospodujoče mogotce strah pred delavstvom, in iz tega strahu se je porodil Labor Day, ki naj bi služil kakor ven¬ til, skozi katerega bi uhajala de¬ lavska nezadovoljnost. Tak obhod je bil n, pr. leta 1881. v Ne\v Yorku. Priredilo ga je društvo Knights of Labor in u* deležilo se ga je okrog 20,000 de¬ lavcev, kar je bilo za tedanje Čase in razmere res veliko število. New- yorška buržvazija se takrat ni zbirala na peti aveniji, da bi si napasla oči, temveč je trepetala in povsod je vladal strah pred re¬ volucijo. Potem je leta 1888. ameriški de¬ lavski kongres v St. Louis skle¬ nil, da naj se vsako leto praznuje 1. majnik, leto dni pozneje pa je mednarodni socialistični kongres v Parizu napravil iz njega sveto¬ ven delavski praznik. Ameriški kapitalizem pa je u- gibal, kako bi odcepil tukajšnje delavstvo od mednarodne zveze in oglodal njegovo moč, katere se je čimdalje bolj plašil. V new yorški legislaturi je 'bil vložen predlog, da naj se določi prvi pondeljek meseca septembra za praznik dela. Predlog je bil spre¬ jet, in kapitalistom se je zdel ta¬ ko praktičen, da je kmalu sledilo triindeset držav newyorškemu zgledu, dokler ni naposled kon¬ gres v Washingtonu leta 1894. razglasil Labor Day za nacionalen praznik. Bil je torej dovoljen, delavcem darovan dan, in o de' monstraciji za kakšne delavske zahteve in pravice ni bilo več go¬ vora. Sicer je bilo to izrečeno tu¬ di v kongresovem sklepu, ki je dejal, da naj se tega dne podjet¬ niki in delavci združijo ter posve¬ tujejo o svojih skupnih interesih. Nasprotje med delom in kapi¬ talom, nasprotje med interesi raz¬ redov je hotel ta sklep izbrisati, pa na njegovo mesto postaviti so lidarnost izkoriščevalcev in izko - jrščanih. če razume delavec, da je taka solidarnost nemogoča, mora tudi razumeti, da je bil Labor Day li¬ cemersko darilo, namenjeno, da zatre revolucionarnega duha med ameriškim delavstvom. Svoj na¬ men so pa kapitalisti dosegli vsaj za nekaj časa;z zakonitim prazni kom so razdrli demonstracijo, pa jo izpremenili v — parado. Brezposelnost je zlasti lani v mnogih krajih preprečila tudi te parade. Za mislečega delavca pa ne more biti hujše obsodbe takih prireditev. Saj bi morala dati ravno brezposelnost delavskim voditeljem povod, da bi poklicali armade svojih trpečih tovarišev na cesto in jih peljali po mestih, da pokažejo laž o prosperiteti in ljudski blaginji ter demonstrira' jo resnični, bedni položaj. Tak ob¬ hod bi glasno govoril, tudi če se ne bi izpregovorila nobena bese¬ da. Ali to kajpada ne bi mogla biti “lepa parada.” Kajti brezposel¬ ni delavci ne morejo igjtrši.ratt v novih nedeljskih oblekah in se¬ stavljati poetično slikovitih ale¬ goričnih skupin. Tudi jim ni za¬ bava poslušati bando, ki igra pred njimi patriotične koračnice in gledati kapelnika, ki se produ¬ cira kakor žongler, premetajoč svojo palico. Brezposelni delavci so sami po sebi demonstracija; te pa ne sme biti na Labor Day, ki so ga kapitalisti milostivo posve¬ tili proletariatu. Labor Day j» simboliziral dose¬ danje mišljenje ameriškega de¬ lavstva. Propadajoče zanimanje za ta praznik in odvračanje od praznih parad pa kaže, da se vrši preobrat med tem delavstvom in se njegova pohlevnost razpuhte- va.^ Cim hitreje in energične j e se izvrši ta preobrat, tem bolje bo za delavstvo te dežele. Prej ali slej se mora zgoditi, kajti tudi najponižnejši proletarec mora na¬ posled spoznati, da so kapitalisti radi dali delavcem en dan v letu, da jim pa nočejo dati poštenih plač, razumnega delovnega časa in pravičnih delavskih zakonov. Spoznati mora, da ni tisto, kar da 1 jejo kapitalisti svojevoljno, nie vredno, tisto, kar bi bilo kaj vred¬ no, se pa ne dobi brez boja. Kadar bo to spoznanje splošno, postane Labor Day še bolj nezani¬ miv in nedelavski praznik, name¬ sto njega, se pa zablešči sijaj pr¬ vega majnika. Tedaj pa bodo de¬ lavci v proletarski zvezi vsega sveta tako močni, da ne bodo po¬ trebovali nikakršnega dovoljene¬ ga praznika in ne bodo vpraševali za darila kapitalistov, ampak si bodo priborili svojo pravico. Nekoliko jasnosti. Preden se je pop Velimirovič, ki spada v Sr¬ biji med prav majhne luči, tako da so jo “Radnič- ke Novine” že skoro upihnile, medtem ko je v Ameriki avanziral kar do “največjega Jugoslo¬ vana”, odpeljal nazaj čez lužo, so napravili še v New Yorku shod. Na vabilih je bil tudi predsed¬ nik Slovenske Lige, gosp. Frank Sakser, nazna¬ njen za govornika. Ali dasi je objavljal to vabilo tudi njegov list “Glas Naroda”, je vendar tako- zadnjo uro odpovedal. rec Napaden je bil od, dveh strani. Z ene ga je prijemal “Srbobran”, kakor smo že zadnjič po¬ ročali, z druge pa duluthski “Narodni Vestnik”, ki ga označuje za — Nemca. Mimogrede rečeno razglaša N. V. nekoliko nevarno teorijo, učeč, da Sakser ne more biti Slovenec, ker ni bil nikdar avstrijski državljan. Potemtakem ne bi bil sin slovenskih staršev, ki je rojen v Ameriki, na noben način Slovenec. Če bi bili mi ligaši, bi se nam vseeno zdelo, da bi bil predsednik bolje storil, ako bi bil šel na shod in tam zastopal stališče Lige. Tako pa naj si njegova organizacija sama beli glavo s tem. Gosp. Sakser torej ni šel na shod, zato pa je njegov list objavil nekoliko kritike, osredotočene v sledečem članku, objavljenem pod naslovom ‘ ‘ Jasno povedano ’ ’: “Na nedeljskem zborovanju Jugoslovanov v “Amsterdam Opera House” je profesor Pupin, ki je obenem tudi kraljevi srbski konzul v New Yor- ku, jasno povedal, da si Jugoslovansko državo predstavlja kot federativno kraljevstvo ali monar- hio sploh. Celih pet mesecev je bilo treba ugibati •in čakati, da. se je nam jasno povedalo, da gre vsa borba, pehanje in vpitje po svobodi za monarhijo. Mi Slovenci smo se že preje izrekli proti taki na¬ meri, ker v njej ne vidimo nikake rešitve. Vedeli smo pa tudi, da se z nami mešetari kakor s živino na semnju. Prvo mešetarenje za prodajo 'Slovencev v Pri¬ morju je pričela Nemčija, ko je na Avstrijo pri¬ tiskala, da odstopi Italiji Trident in nekaj Pri¬ morja, samo da bi Italija ostala nevtralna. Drugo mešetarenje pa se je z nami vršilo v Londonu, Parizu, Petrogradu in v Srbiji. Pri tem mešetarenju se je nas Slovence na¬ ravnost zatajilo, kakor da ne bi prebivali v Pri¬ morju. Obetalo se je Italiji, za slučaj, da stopi v vojno, ne le goriške Slovence, ampak tudi Trst in del Dalmacije. Ker so bile te obljube Italiji bolj povšeč, so se pričele sline cediti. V Rimu so si napravili zem- Ijevid in na njem je začrtano bodoče italijansko kraljestvo notri do Logatca in deloma Primorje in Dalmacija. Seveda se zemljevidi laglje rišejo, nego pa ta¬ ka zemlja pridobi in podjarmi. Zato bode pa še preteklo zelo mnogo vode po Soči in Savi predno bodo nas ugrabili Italijani. Na naše ozemlje nimajo Italijani niti Nemci nikakega zgodovinskega prava, a dandanes se nih¬ če ne ozira na pravo narodov, — ampak vse voj¬ skujoče države so mnenja: “Dem Sieger die Beu- te,” ali po naše: Zmagovalcu gre plen! Sedaj se jasno prikazuje, da je bila balkanska federacija le zgolj sen. Oglejmo si Balkan le malo bližje. Bolgari se ne zmenijo za vojno, pridobiti hočejo brez napora pokrajine, mešetarijo celo s svojim najkrutim sovražnikom — s Turčijo in to na škodo sosedov. Rumunska je Italiji svečano obetala, da poseže v boj, ako Italija prične krvavi ples, a sedaj jo je pustila na cedilu in se pustila od nemških diplomatov pregovoriti, da ostane ne¬ vtralna, cena pa jc Besarabija. Z Grško so mešetarili Nemci in Avstrijci na eni strani, na drugi pa Angleži, Francozi in Rusi. — Vsakdo ji je več obetal. a tudi se ne gane. Rumunska, Bolgarska in Grška bi že posegli v boj, ako bi zagotovo vedele, da zmagajo zavez¬ niki, ker pa nimajo tega dokaza, pa raje čakajo na obljube Nemčije in Avstrije, češ, nekaj bode že, ako ne veliko pa vsaj malo. Povedati pa moramo tudi, da so kralji Grške Romunske, Bolgarske — nemški princi in'to po¬ ve vse v sedanjem času. Ako bi balkanski narodi že pred desetimi leti, ali še preje zapodili te kralji¬ ce nazaj v rajh in si ustanovili republikansko fe¬ deracijo, bi bil sedanji položaj ves drugačen, — najbrže bi celo ne prišlo do svetovne vojne, kjer morajo zaradi par kronanih glav prelivati narodi svojo kri in tem narodom so poteptana rodovitna polja in vgonobljene rojstne hiše. Iz cvetočih na¬ selbin so nastali griči razvalin, namiljone krepkih mož in mladeničev je postalo žrtev prezgodnje smrti in na miljone je pohabljenih, samo da se monarhije razširjajo in pridobe več podanikov. Oporekal nam bode kdo, da je za federativno republiko treba bolj izobraženega naroda, a mi mu v tein slučaju pokažemo na Švico. Ali so bili Švi¬ carji pred več nego pet sto leti bolj izobraženi, ne¬ go so balkanski narodi sedaj? Edino kar je bilo v njih srcih, je bila sloga in zavest; žrtve so bile velike, toda nastala je zlata svoboda v državi, v kateri govorijo tri jezike, nemški, francos., in ita¬ lijanski. Nikdar ne pride kakemu Švicarju na mi¬ sel, da bi trdil, da je Nemec, Francoz ali Itali¬ jan, ampak vedno pravi, da je Švicar in potem še le pove ali francoskega, italijanskega ali nem¬ škega dela. Toda tak duh še ne veje na. Balkanu. Vsak narod drži svojo staro tradicijo in meni, da brez kneza, čara ali kralja mu ni obstanka. Ti kne¬ zi, čari in kralji se pa 'med seboj rujejo, čegavo kraljestvo bode večje in se niti ne zmenijo za žrtve naroda. Dokler bode prevladovalo mišljenje na Bal¬ kanu in tudi pri izobraženih gospodih, ki uživajo slobodo v tej deželi, da morajo tam doli vladati vladarji, tako dolgo ne bode še svobode zlate, ker to je najti le v federativni republiki. Vsi ti vladarji v svoji trmoglavosti pa le spravljajo vodo na nemški mlin. Nemški Mihel se pa tem narodom smeje, ker so tako neodločni in zaljubljeni v svoje kralje.” čevalo od sovražnika unij in so¬ cializma. Mrs. Osborne Rove najbrže tu¬ di ne ve, da so v Ameriki podjet¬ ja, v katerih gospodar sploh ne pozna svojih delavcev, ker ne pri. haja z njimi v dotiko. Tisti mali predpostavljeni, ki občujejo i njim, pa niso nič manj, ampak ne mara še bolj maščevanja željni ljudje, kakor včasi podjetniki sa¬ mi. Izpričevalo, ki ga zahteva mrs. Osborne Rove, bo odvisno odi takih ljudi. Ali si ne more gospa predstojnica prav nič misliti, kak¬ šne krivice tedaj lahko napravi človeške strasti? Nam pa sploh ne gre v glavo, čemu naj bi bilo tako izpričevalo! potrebno. Kaj je treba mnenja nekdanjega podjetnika, kadar i- šče delavec dela? Ako delavec ne bo sposoben za tisto delo, kateroj mu hočejo mestni “dobrotniki” posredovati, je itak gotovo, da ea podjetnik ne bo obdržal. Torej je vsa ta akcija le tedaj razumljiva, če hočejo z njo služiti podjetni¬ kom, ne pa delavcem. In res iz- gleda tako, da hočejo porabiti p veeano brezposelnost za to, < pribavijo podjetnikom delavce a čim nižjo plačo. Ali brezposelnost se sploh ne od- X s m#’ U P 1 *' \ prej J iiari (” a K LcionaJ nuji v ' Ji kul "-dati s 1 0i, v ikapit Poučen jica mo ;e. ki t Janje jj izral jtoducu “Glas Naroda” se vsekakor razvija, in če bi človek vedel, da pojde razvoj konsekventno v tej smeri dalje, bi bil zadovoljen. Ali pri listu, ki je še pred kratkim objavljal Goričarjeve caristične članke o “moči in velikosti Rusije,” ne ve človek nikdar, pri čem da je. Vendar vsaj za danes res¬ nici na ljubo radi konstatiramo, da se je raz¬ vil vsaj do republičanskega mišljenja. In glede na Balkan zagovarja danes tisto, za kar so se do slej borili .edino balkanski socialisti. “Gl. Naroda” se je nekoliko zmotil s trdit¬ vijo, da “smo se mi Slovenci že prej izrekli proti monarhiji.” Motiti se je po starem pregovoru člo¬ veško ; ali v takih rečeh je treba vendar nekoliko več točnosti. Od začetka so se edini socialisti iz¬ rekali proti monarhiji, pa so bili zato preklinjani in izobčeni iz naroda. Zdaj je tudi “Gl, N.” repu¬ blikanski. Ali držimo se resnice: To tudi še ni ves slovenski narod; to niso še niti vsi Slovenci v A meriki. Klerikalci n. pr. so francjožefovci, Trošt in tisti ki brenkajo z njim, so karadžorževieevci in bi bili eventuelno tudi obrenovičevci. Niti o Ligi ne ve človek, na kakšnem stališču da stoji, dokler ni v tem oziru nobene njene ve¬ ljavne izjave, njeni listi pa pišejo vsak po svoje. “Gl. N.” pravi, da je bilo treba pet, mesecev ugibati in čakati na pojasnilo. Tudi to se nam zdi, da je zmota. Nam je bilo tisti dan vse jasno, ko je bila. sprejeta lasallska resolucija, v kateri je bilo popolnoma razločno povedano, da se pehajo Po¬ točnjaki, Grškoviči, Biankiniji itd. za povečanje sedanje, torej monarhične Srbije — brez Črnego- re 1 Zakaj tudi v Cetinju gospodari in molze narod “dinastija” . . . Še en stavek v članku “Gl. N.” zasluži pozor¬ nost. Tisti, ki pravi, da se dandanes nihče ne ozi¬ ra na pravice narodov, ampak da so vse vojsku¬ joče države mnenja “Dem Sieger die Beute 1” S tc trditvijo prihaja Gl. N. več kakor pet mesecev za nami; kajti davno preden je bil zbor v Chica¬ gu, že ko je Potočnjak objavljal svoj bombasti¬ čno zlagani razglas, da se bojuje krvolok na rus¬ kem prestolu za našo svobodo, smo protestirali proti tenjji sleparstvu. Gl. N. je potreboval veliko časa, preden je prišel tudi on do tega spoznanja, da je tudi zaveznikom toliko za nas kakor za lan¬ ski sneg, in da se bojujejo za vse drugačne inte¬ rese. Davno smo že povedali, da se bojujejo za moč svojih vlad, za interese svojega kapitaliz¬ ma, za trge, za gospodarsko hegenomijo. Mi tudi ne verjamemo, da je v federativni republiki že “svoboda zlata.” Zglede imamo v Ameriki. Res pa, je, da je republika vsaj za korak bližja svobodi kakor monarhiji, in zlasti kadar se snujejo nove države, je smrten greh, če se grade' na monarhični podlagi. Skoraj bi se človek tolažil s tem, da je kri¬ čeči reševalci narodov itak ne ustanove. Brezposelnost bo odpravila. Letos sicer v velikem delu A- inerike sploh še ni bilo poletja; a vendar je, pred koledarjevim do¬ voljenjem, že jesen tukaj, in na¬ enkrat bo potrkala zima na vrata, pa ne bo čakala, da se ji reče, naj vstopi. Leto dni je zopet minilo, davno obljubovana prosperiteta pa še ne odda svoje vizitnice. Še vedno hodijo brez posla ljudje po veliki deželi, ki so bili že zadnjo zimo brezposelni. In kakor ponavadi je tudi letos po vseh znamenjih pričakovati, da bo v najslabšem času največja brezposelnost. Vlada, države in občine so zo¬ pet pozabile na take reči, kajti spomladi utihnejo glasnejši klici brezposelnih, policisti nimajo več prilike, da bi tolkli s svojimi koli po njih glavah in konfiseirali za¬ stave z besedami iz svetega pisma. Kadar mine splošna pozornost, splahne tudi zanimanje odločilnih faktorjev. Vendar pa se najdejo še tupa¬ tam ljudje, ki niso tako brezbriž¬ ni, in jim sega žalostna usoda tr¬ pečih sobratov in sester v srce. Predstojnica mestnega oddelka dati za javno blaginjo v Chicago, mrs. Louise Osborne Rowe je taka bla¬ ga duša, ki hoče za to zimo prepre¬ čiti brezposelnost v velikem mestu. Najti hoče zaslužka za tiste, ki ta¬ vajo brez upa na delo po chikaških ulicah. Način predstojnične pomoči je precej enostaven. In enostavne me¬ tode imajo nekaj simpatičnega na sebi. Prevelike zapletenosti so ved¬ no nekoliko sumljive. Bojimo se le, da je način uradne dame malo preveč enostaven. Predvsem hoče mrs. Osborne Rowe sestaviti popis brezposelnih. To je seveda dobro. Da se more izvršiti, se mora vsak brezposelni oglasiti na najbližji policijski po¬ staji. Mesto je dalo prostor v Randolf St. na razpolago, da bo tam posredovalnica za delo. Dan še ni določen, pravijo pa, da se to izvede nekako koncem meseca. pravi s samimi posredovalnica« dela. Saj tekajo delavci v svojih stiskah itak od tovarne do tovar ne, da bi iztaknili, kje se potrebuj je kakšna roka. Veliko važnejše je to, da se pomnoži delo, in za te bi morale skrbeti vse javne i tucije od vlade pa do občine. Aj na tem polju niso nikjer po Ame¬ riki ničesar storili, zato se tudi načrtu mrs. Osborne ne more pri¬ znavati nobena važnost. Trempom hoče dobrotljiva da¬ ma priskrbeti dela v mestni dr* varnici. Tam naj sekajo drva, za¬ to pa dobe pravico spati v mest¬ nem prenočišču. Kakor je videti, imajo taki važna, globoka, vprašanja v Chh cago reševalce, ki nimajo o soci¬ alnih problemih niti najmanjšepj pojma. -V uradih sede, pa niisB-j jo, da velja tista nemška: “\Xm Gott gibt ein Amt, dem gibt den -Verstand” — komur da Boj urad, mu da tudi pamet. Vidini pa, da je v uradih mnogo, mnogtj ljudi brez potrebne pameti. ; tein us; Jea, ^ Usnje m ^ podje K kapi' j dovolj, lik kup. jo nas »racije, i tnoma i [»e produ teli korp Slo induf je izdela jovalneg pičilo on korpori ja moden jen delni i vpliva njenih i i se bri zavodov smo izv; anjih Utrinki. Srbsko vojno poveljništvo ji stavilo izdajanje našega bratskfrj ga lista “Radničke Novine,” se je ob izbruhu vojne preselil Belgrada v Niš. To se je bi zgodilo zato, ker je socialisti!® dnevnik kritiziral generalni štab Karadjordjevičevi agitatorji pripovedujejo, da je v Srbiji * ma svoboda doma. Da, za Pen* in njegove “junaške” potomke- Narod je pa tako svoboden, ki; kor v sedanjih državah sploh- Molčati sme, kakor se mu ljubij Tudi neizrečene misli se mu m konfiscirajo, ker še nimajo apand ta, s katerim bi jih mogloi kontro-j it-ati. Če pa odpreš usta, (!a Hi zinil kakšno po svoji glavi, pa J*1 grmi komandant: Kuš! — prtfj tako kakor v Avstriji ali pa Ji Ruskem. uporaci; levilo n ,opravit i. kato iteljski s mjšega liji dobit priznava, a ljudje. ■ Koncei va od 1 in divii podati, ; Org-: 'čilo raz fe m pri »jo dela 1 v moči kakor s v svoj >®o pogl Prav tal Posam lovarnišl i°m vse - kakor t( o a del ^ z zast ^cije. ■kilo Toda sedaj prihaja nekaj čud¬ nega. Kdor se oglasi, mora pove- svoje ime, svoj navadni po¬ sel, in pa — predložiti priporočilo svojega delodajalca. Ur.adnki pre iskovalnega urada se pa potem prepričajo, če so navedbe resnic ne. Ruski car je osebno prevzel hovno poveljništvo armade. Im ■usko armado je edina tolažba T ^ tem, da so carji in kralji povsod i za parado komandanti. Kajti e bi Miklavževa ženi jalnost r® odila ruske polke, bi si zadnji avstrijski generaleek lahko prid« - bil vojaško slavo. ' "dnima ;' av cu ot ,%i za 1 111 drug 1 e stori : oaje •'* koleki > m in Ne vemo, če pozna ta gospa kaj delavsko .življenje. Usojamo se pa dvomiti, kajti če bi vedela, kak¬ šno je razmerje med delodajalcem in delavcem, se nam skoraj ne zdi mogoče, da bi ji mogla priti na misel taka zahteva, kakršno je sprožila. Nemara misli, da so de¬ lodajalci v vsakem slučaju vtele- šena pravičnost. Da bi kakšen go¬ spodar svojemu bivšemu delavcu dal slabo priporočilo, ker ima pi¬ ko nanj, smatra ta dama najbrže za nemogoče. Ali take reči se zgode, posebno lahko organizira- V državi Ne tv South AVales veliki peki uganjali pravo odj ruštvo s kruhom. To velja veči¬ noma po svetu za privatno prsni co privatnih kapitalistov. Ta# doli pri onih divjakih je <3rngW*j Tam je vstala država, pa je usti? novila — državno pekarno. P 5 " mislite, ljudje božji: Državno 4 karno, da konkurira s privatnimi- i ?a odsta H v i, Voj ‘ a zavesi ^ a se ■ lo s! fte 5 a V0 c tal Prep r *>%a Ampak to še ni ves zločin. Ko j bilo treba začeti z obratom. J* prišel generalni državni pravdni k eksekutivi nacionalne zveze, t fr je naznanil, da. je vlada skleni® vpeljati in strogo varovati urno delovno dobo. In delavci v teh od Boga zap a . ščenih krajih so menda tako Sj [Sur ^olifc ? J 0r °či EH fcSkje, k >0 *t a slepljeni, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet volili delavske k*®" , • didate, dasi se jim ponuja toli» go : neti. □stvo j;r :a brat* ovine, 1 prešel se je Ml ajo aP ! oi koal sta, svi, pa i ' nrt fi ! — r \ ali pa 1 Organizacija. Poročilo razbira podrobno te ocialistii* izmere m prihaja do sklepa, da ralniC- morajo delavci prav tako orga- izirati y močni strokovni organi- Srbiji ff Kiji, kakor so podjetniki orga- Pei^ airani v svoji korporaciji, potonik Dotično poglavje tudi poudarja, ooden,^ i je prav tako nelogično, če bi ah spl*i (hotel posamezen delavec poga- mu ijdj iti s tovarniškim vodjem kot za- ipnikom vse korporacije delni- irjev, kakor je nelogično za po¬ teznega delničarja, če bi raz¬ bijal z zastopnikom delavske anizacije. Poročilo priporoča, da naj se aeuje minimalna plača, ki zago- 'i delavcu obstanek in mn omo- : i skrbeti za starost, za slučaj dežni in drugih nezgod. To naj a ne stori z zakonitimi določ- 1 bCfj d: s. ** alnosC; si $ il;oP ri? tValC ravo ■elja tD0 )V. 1 a j«'f riiO' ■ivag D- : ra#J M 1 S$J vat' Or 8 ” I K m nati delovni čas za železniške u- na sodišča, ki so v Evropi pokaza- službence, tako da bo lahko ve- la. da so koristna in rrspešna. Tudi Ijal tudi za uslužbence Pullmano- industrijski komisarji v posamez- ve družbe. Enako naj se tudi nih državah naj bi podpirali de- Nevvlandov zakon raztegne na to lavce, kadar iščejo svoje pravice. družbo. Poročilo kritizira tudi Taylor- jev sistem in ga obsoja. i KAPITALISTIČNE SILE. Tretji del komisijskega poroči- f Zakon in organizacije. Poročilo spoznava, da imajo strokovne organizacije povsem ne¬ zadostno zakonsko obrambo in da ne najdejo pri sodiščih primerne la obsega nekatera zelo zanimiva zaščite. Pogostoma se zgodi, da poglavja. Sem spada vprašanje, jim vzamejo ravno sodišča naj- kako se rabijo velikanska nabra- boljše orožje: Bojkot in stavkar- na premoženja in ustanove posa- ske straže, medtem ko se odobra- meznih multimiljonarjev in kor- vajo grda sredstva podjetnikov, poracij. kakor črne liste, odpuščanje zara- Življenje in -usoda miljonov de- di organizacije, uvoz stavkokazov lavcev je odvisna od razmeroma i. t. d. Razuntega so dala sodi- prav malega števila ljudi. Ne le šča podjetnikom še novo orožje v da so v industrijah, ki jih kontro- obliki sodnijskih prepovedi v ro- lirajo korporacije, sindikati, tru- ke. sti, povsem pomanjkljive delav- Da se postavijo organizacije de¬ ske razmere; široko razpredena je lavcev in podjetnikov na enako povrh tega tudi špionaža, ki ima podlago, se priporoča uvel j avl je- naraen preprečiti organizacijo te- nje načel, ki jih obsega angleški ga delavstva. Trades Disputes Act, po katerem “Gospodstvo ljudi — pravi po- ima o strokovne organizacije de- ročilo — ki imajo kontrolo veli- lavcev enake pravice kakor pod- kega dela ameriške industrije v jetniki, svojih rokah, se ne omejuje na njih uslužbence, temveč se z veli¬ ko naglico razteza tudi na kon¬ trolo vseh izobraževalnih prilik in “socialne službe” naroda.” “Fundacije.” Nasilstva. O sili pravi poročilo: “Redkokdaj, če sploh kdaj, se rabi sila spontano (iz prvotnega namena). Nasilstva izvirajo iz prepričanja, da so temeljne pravi¬ ti raznovrstnih ustanovah kapi- ce poteptane in da ne vodijo mir- talistov pravi poročilo: ne metode do cilja. Edina razli- “Kontrolo še silno pomnožujejo ka se zdi. da je tam, kjer se opira velikanski privatno upravljani močnejša stranka, pijana svoje fondi za nedoločene namene, ki se moči, na silo, da bi zatrla slabej- označujejo z imenom “foundati- šega.” ons.” Taki vplivi se uveljavljajo V veliki meri — pravi poročilo z ustanavljanjem visokih šol in — je kriva porabi sile prevzetnost vseučilišč, z zakladi za umirov- podjetnikov, ki odrekajo delav- Ijenje učiteljev, s prinosi za pri- cem pravico, da se organizirajo, vatne dobrodelne družbe, ter s ker nočejo uvaževati opravičenih kontrolo in pritiskom na javno delavskih pritožb, in ker nočejo časopisje.” razpravljati s pooblaščenimi za- Posebno se naglasa nevarnost stopniki delavcev. Rockefellerjeve fundacije, ki se o- pira na sto miljonov dolarjev in je s to velikansko silo stopila na industrijsko polje. Poročilo priporoča glede na to ^Vokazom. fundacijo sledeče: Kongres naj prisili omenjeno u- revzel rade. h, ... . . . V1 .. tola®* ■ ’ k* baje niso priporočljive, plaveč s kolektivnimi pogodbami, penjenimi med organiziranimi Njetniki in organiziranimi de- Wi, j Iz tega odstavka veje duh ame- hskih unij, v katerih vsled reak¬ cionarnega vodstva še ni dozorela predna zavest in ki nimajo spo- Nnja, da se ne dajo gospodar¬ je razmere ločiti od političnih. Mor pa je nepristransko pogle¬ di v sestavo sedanje družbe, se F moral prepričati, da je ravno kapitalistična politika najhnjši Se za delavce in da je delavstvu pha delavskega zakonodajstva. V tem oziru manjka tudi v tem »ročilu nekoliko logike, kakor je anjka v vsem ameriškem unio Poročilo pravi' namreč t sr kC •oje - P ri^ sk ' jela P° , „ ki s01 Pred devetimi leti sem delal ta¬ ko, da smo še na roke vrtali, ali sedaj so sami stroji. Prej sta na¬ polnila dva uioža po 4 do 6 vozič¬ kov, sedaj pa en sam po 15 do 25. To je razloček, da skoraj ne bi bilo verjeti. Prej so imeli bliž¬ nji vlaki v Colorado skoraj 100 milj, pa so še izhajali; sedaj pa pravijo, da ne morejo. Tako je; ne gre, pa ne gre, pa je konec. Profita ni od nikoder in samo to je za -dobrobit človeštva. Družbe imajo same izgube; te so le de¬ lavcem toliko naklonjene, da i- mamo dobre čase. Saj je Ilrvat- ski Narodni list iz New Yorka od¬ govoril Franku Jagru v Mich., da bi bil brez kapitalista jad in glad na zemlji. O, Lord! Da ga ni sram — last¬ nika lista tako neumao od riti! Brez kapitalista bi bilo mrtvo na zemlji. Potern čudno, da ne morejo delavci gledati. Da, delavec je res ka ovčica za izkoriščevalce, ki take klatijo po listih in m n dajo videti. Saj jaz jih ne moreni Kdor je naročen na list Prol rec, tisti vidi boljše in lepše ke, kot je moj skromni namreč za izobrazbo. Ali s: glavno bi bil pa pozabil, in to radi pijače. To skoraj vsakdo da je država Arizona “dry. :: je taka neumnost, da je ni veej Slaba voda, trdo delo, vročina, ^ ’ jepteffl-br okrepčilne pijače. Dobi se še« s ,ji so P 1 kaj pri tistih salonarjih, s h-.ri 1 pog a J aH mi se že poznamo od nekdaj. A j jrass C' kakšno “nekaj” ti da, da sam f idne od vem kaj, pa še brž moraš potu -jjtt tov£ MŽb a * L; placai to >i e ^ r Bridg 15c ali right! Kako strog zakon, za to povem en i L ein enje 'avstro čaj. Žena je zbolela; imela L patent krč. Mož gre k zdravniku ia Capewe mu naredi preseription alkohol* j ? ^Ja, ‘ ‘ Več kot 2 procentov, pravi karnar, ne morem izpolniti; zakonu!” Mož vpraša; pustil ženo umreti?” naredi, kar hočeš.” mat trovon lekarnar. , ‘KajS leturing sep jjibi je za Mož je res naredil drugo. 1 no whiskey je šel. češ. bom pa; “dal noter.” Ženo je res popu > krč in sedaj je zopet dobra. 1 ^ družina je italijanska. Delavci, kjer je mokro, por# 2 . zso svojo moč, da ostani-tak ^'“ lce ' ž osušitvijo se nrav nič ne prir ,!e ™ urj ’ ni. Kdor je pijanec, dobi _ IVldrS te no pijače, ako ne dobre, na sias r . Kdor se ne zna sam kontrola ~- l[ ® fl 1 ga tudi prohibicija ne bo nauči - avgusta, S pozdravom J (^ erellcl F John Pavlič. me d in toj G VSTOPNI * ‘•tih blagov VESELICA SE VRŠI DNE OSEMNAJSTEGA SEPTEMBRA od pete ure popoldan — do polnoči V DVORANI ROJAKA ‘ŠPICMILERJA’ (POPREJE PRI POTISKK”?] Igrala bode slovenska godba iz La Salle. Cisti prebitek je namenjen društvenej blagajni. (lx) FERDINAND ARZENŠEK, tajnik. ‘hke v Pit bteva socialistična stranka, ki je.ljo, svoj najdragocenejši dar? Ali prava stranka z.a delavce. j ne bi, lahko se reče, 97 odstotkov S socialističnim pozdravom že- j glasovalo za / mir? Ali ne zapirajo lim toliko naročnikov listu Prole- • jn celo streljajo tiste, ki hočejo tareu, da bi bil lahko dnevnik. Bečljar... Wrdzina Hately. svojo prosto 'voljo uporabiti? Se daj se vedno čita, kako so in ho čejo nekateri svojo prosto voljo uporabiti za mir; ali niso prega¬ njani, ali niso nekateri listi pre¬ povedani, ki jih urejujejo ured niki in razni pisatelji po-svoji vo- Terre Haute, Ind. Cenjeno uredništvo! -Že dolgo $e nisem nič oglasil, pa morda mislite, da sem šel tudi Ijj? Ali je že pozabil ta duhovni jaz kot star Francjožetov zapri- ovčar na svojega kolega v Calu- sežnik v krvavi ples. Pa ni ta- met,' M-ieh., Rev! Clopiea, kaj je ko. Le delavske razmere so tako delal, ko je hotelo ljudstvo upo- slabe, kakor povsod, pa si ne mo- rabiti svojo voljo in malo izbolj- re človek nič pomagati in izgubi ga ti svoj položaj v Coloredo i. t. tudi voljo in veselje do peresa. d. i. t. d.? POZOR! Slovenci POZOR ! Vabilo na veselico in dramatično predstava) “DOMEN” pDslov SI V igra v petih dejanjih s petjem, e, %«»’■ Bi it “hKo” -katero priredi- SIov. Mlad. Sam. Pod. Društv. “DANICA ISSS?’ i j 1 Borvs JU . V NEDELJO DNE ŠESTINDVAJSETEGA SEPTEMBRA T. L- Začetek ob 2 uri popoldan. V “NARODNI DVORANI”, vogal Racine-in’18. ulice. Vstopnina po 25 in 35 ceB‘° f j L > h d . elav ci 1 v n? bj Ker je to prva jesenska igra chicaških Slovencev, zato pri čakuje* 0 * I od slovenskega občinstva obilne udeležbe. — Igra “Domen” j e skozi zanimiva in v svesti smo si, da bode vsaeega zadovoljila. Toraj na veselo svidenje 26. septembra v “Narodni Dvorani . (2x „ ODBOS-J IV 1 ’: j. ■ lls ta i 'i k J H a *'ej 0 ;S S , Hi s PROLETAREC pELAVSKEGA GIBANJA. ^geport, Conn. — Dne 9. >in bra je čez 1600 delavcev jl^V^HiCTican Graphophon Go. u- .-uk Kodelo, ker niso dobili odgo- Q a svoje zahteve, ki so obse- Hio r(1 ^ osemurni delavnik, 20 odsto- '8 lin, » ' v priboljška na .mezdah, ure- ^ f dela po komadih in popravo s kro -izbo. ^ er , ki so nastale vsled tega, ^družba nastavila 400 delavk Al' ^ r Pozal)j| ■ *« i*jimi plačami namesto moških s W s h rh .• % To je največja stav- osem ,r v Bridgeport. jvcev- ®knr jih je bilo zadnjih • HN 'barjih ^ ' da . d a } _ t >ght! JV” ■bolela- j* 2dra vn^ ^ aii; -tford, Conn, — Stavka pri B jae Lamb Co. se je končala ieptembra, ko so delavci iz- jli, da so pripravljeni na di- jo pogajanje z družbo. Pri ; ol Brass Co. je 300 nastavlje- j opoldne odložilo delo. Pet 11 pngton tovarn je priznalo za- ft delavstva. ^izpremenjeno je stanje stavk Golt Patent Pire Anus Mfg. ceni"" 11 priCapeweil Horse Shoe Nail 1 - ,T- X nt0v - ri fa . *■" * ,. c , wt i nehala zlorabljati sodisca n , TO 'ii-,, ter v Atlantic Screw Works , " izpolnit;. ff’ , - — 1 - P>'aša : "bi , ;, y r>i,im ' >tif» Hi jfaterourg, Conn. — Pri Noera mifacturing Co. je šlo dclav- Toledo, O. — AVarner Manu- faeturing Co., pri kateri se izdelu¬ jejo avtomobilski deli, je nazna¬ nila, da se bo meseca oktobra de- Zedinjene države imajo zopet mehiško kon lalo po 48 ur na teden, ne da bi Hrenco. Oziroma Amerika jo ima, kajti^ tudi jse plače znižale. Družba je to sto- j takozvane A-B-C države se je udeleže. Kakor rila prostovoljno in za poizkus, N e znano > je dala iniciativo za to sodelovanje la¬ tinsko ameriških držav naša vlada, hoteča s tem zmanjšati svojo odgovornost. Vsi mehiški voditelji so bili pozvani, da naj ustavijo sovražnosti in se na skupni konferenci dogovore, kako bi se naredil mir v sosedni repu¬ bliki. Villa, Zapata in drugi voditelji so odgo¬ vorili, da so pripravljeni udeležiti se take kon¬ ference. Carranza pa začetkoma sploh ničesar ni odgovoril, medtem ko sedaj izjavlja, da je pri- jpravljen odložiti orožje, toda le pod enim pogo¬ jem : Da ga priznajo vsi za predsednika. Ker se EHIKO, ter misli, da bodo ljudje vsled ve like konkurence v 48 urah dosegli enake rezultate kakor po drugih tovarnah v 60 urah. Albany, N. Y. — Stavka usluž¬ bencev na progah United Trac- tion Co., vsled katere je bil u- stavljen promet v A.lbany, Troy, Cahoes, AVaterfliet in Green Is- land, se je dne 10. sept. končala. i' hočeš,” k. re( lil druj • češ, io j dne 9. septembra v stavko. ; družbi je zaposlenih 200 oseb. V tj Petdeset težakov v lokalnih to- 1 h j pih skladiščih je šlo isti dan v - 1 ; las Popij ijk. Njih zahteve so osemur- be (ohj, j jj]j vn ik in dva dolarja na dan. slej so dobivali po $1.75. 1 m °kr°, pjm juvama Randolph Clowes Co., ’ (ta ° v stai >e tai delavnice A. H. AVells and Co. a ' ffaterbury Rolling Mills so še auee, dobi ^ m. dobre, ja ^ O lyoke, Mass. Na cestni ' ara Zdrobu fflici, kjer je trajala stavka ja ne bo nanfj 26. avgusta, se je dne 9. avg. konferenci pri županu dosegla John Pavli; ,jdba med družbo in uslužben- i premakneš a je treba zav l4 s= pa 'Villa, Zapata in ostali ravno zaradi tega voj¬ skujejo, ker ga nočejo priznati, je težko verjeti, j da se. doseže na tej podlagi sporazum. In Car- j ranzovi nasprotniki imajo toliko prav, da ne hi bilo to pobotanje, temveč kapitulacija. Konferenca se shaja torej zopet v nejasnem položaju, ki je še nekoliko kompliciran s tem, da streljajo včasi Mehikanci čez ameriško mejo in prihajajo rokovnjaške tolpe na ameriška tla. Uradne vesti .pravijo, da pomagajo pri tem ne¬ čednem delu v južnih državah živeči Mehikanci. Zaradi toga je tudi generalmajor Funston ves Vprašanje, kdo ima pravico od¬ puščati sprevodnike in voznike, se predloži razsodišču. Nepotrebne aretacije. Vrhovni mestni sodnik Olson v Chicago se je razjezil in dejal: Cas je že, da bi mestna policija. za sme¬ tišče vsakovrstnih malenkostnih tožb.” Na to je odgovoril načel- obmejni okraj ob reki Rio Grande okrog Brovvns- jiik policije: “Prisegli smo, da bo- v ille v Texas postavil pod vojaško oblast, mo izvrševali zakon brez obzira. Razume se samo ob sebi, da mora ameriška Če ne storimo tega, nas bodo dok vlada skrbeti za varnost svojih državljanov, in žili gr.aftarstva. Mi nismo krivi, ,g e prihajajo tolovaji čez mejo, ni treba mirno da je na stotine ordinanc, ki za- trpeti, da bi tam kradli, ropali in morili, kakor htevajo zapor in globo za malen- j-; m srce želi. Za varnost prebivalstva morajo kostne prekršitve.” ali bi vsaj morale skrbeti oblasti tudi tam, kamor Zadnji mesec je bilo privedenih ne pride noben Mehikanec. 10,886 oseb zaradi prestopkov Dokler ne dela Funston nič druzega, mu ni mestnih ordinanc. 5.565 jih je ugovaijati. Vpraša se le, če so civilne oblasti bilo izpuščenih, 553 sploh ne soje- res tako slabotne, da ne morejo opravljati poli- nih, in 561 tožb črtanih. Vsega cijske službe tako, kakor zahtevajo razmere, in skupaj je torej policija aretirala J ih -1 e raoral poveljujoči general nadomestiti čez 7000 oseb brez potrebe. Res je pa tudi, da je mestni za¬ konik. že zelo potreben revizije, ker obsega vse polno zastarelih nezmislov. seči. - /era in moti k; človek »elico, rODBA “TRIGLAV”. Vabilo k veselici, katero priredita slov, soc. klub v Nokomis in nemški v Coalton, lil., DNE 18. SEPTEMBRA OB 7. DRI Z V EČER V FRANK HUBENOVIH PROSTORIH V COALTON, ILL. Za dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor. [) J. MEKINDA. s svojimi uradi. Ce so res preslabe, bi se za nekaj časa še to militariziranje pretrpelo, dasi je vsaka vojaška uprava v deželi, ki hoče veljati za svobodno, dvomljiva in se iz nje kaj lahko izcimi diktatura. Toda bolje kakor biti najprej oropan, potem pa ubit, je še vsekakor imeti vojaško komando nad seboj. Nevarnost je pa v tem, da je vojna za vojaš¬ čino poklic, ki jo mika; če se najde prilika za te¬ pež, jo rada porabi, če se pa prilika noče pokaza¬ ti, jo pa včasi tudi radi narede. Al^o je povrh še po vsej deželi razvito časopisje, zastopajoče ka¬ pitalistične interese in hujskajoče na “interven¬ cijo,” je nevarnost še povečana. Konferenca se torej shaja v kritičnih razme¬ rah. BiJo bi le želeti, da jo prepoji duh trezno¬ sti in zmernosti, kajti le malo neumnosti je tre¬ ba, pa dobimo lahko najnezmiselnejšo vojaško ekspedicijo. Vsaka vojna z Mehiko bi bila za Ameriko ne- zmiselna. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je; “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E Ohio St., Chicago, 111. V Wasliington, D. C., sta se dve sestri pro¬ stovoljno preselili na drugi svet, ker nista imeli dovolj poguma, da bi bili v glavnem mestu naše slavne in bogate republike umrli od lakote. Kdor bi hotel k tej tragediji napisati le besedico ko¬ mentarja ali na označiti sramoto družbe, v kate¬ ri je to mogoče, bi se le osmešil. Dve sestri sta se leta 1915. po Kristusu v kapitolnem mestu Zedinjenih držav, v deželi multimiljonarjev usmrtili, da jima ni bilo treba od lakote umreti... Vse je povedano s tem. Član I. W. W. Joseph J. Ettor je bil v Waterbury, Conn., obsojen na šest mesecev za¬ pora, ker je govoril v neki dvorani. Na cesti mu je policija prepovedala govoriti. — “V Zedinje¬ nih državah je svoboda govora zajamčena.” V sporu z Nemčijo zaradi torpediranja ladij Lusit^nia in Arabic je zmagala Amerika. To je za Amerikance v splošnem zadovoljiva vest. Le Teddy se jezi. Kako naj agitira za barke in kanone, če se zmaguje tudi s papirnatimi notami? Zamorci v Ameriki so V zadnjih 50 letih zelo napredovali. Toda o tem napredku nastajajo raz¬ ni dvomi, če pokazuje statistika, da so pridobili ogromno število cerkev, pa malo šol, mnogo po¬ pov, pa malo znanstvenikov. Na Nemškem se ne vnemajo več za samo¬ stojno Poljsko, češ -da ne bi imela Nemčija od nje ne politične ne gospodarske koristi. 1 se¬ veda, sedaj, ko so okupirali Poljsko, se ni treba več laskati narodu. Če se zgodi, da jih potisne¬ jo Rusi zopet nazaj, bodo gotovo zopet, goreli za poljsko svobodo. StranKp. ČLANOM J. S. Z.! o. Igrali boa društva, kat* ROSTO. - HAR, tajnik. WWmZZE2ZZZZZZZZZZ2ZZZZZZ2ZZZZZZ2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ STANKA . vse društveni lici, da se naše TEMBRA I POTIM šEK, tajnik- VABILO! iiM in veselico SLOV. SGG. KLUBI št. 27, ki ga priredi v spomin petletnega obstanka dne 19. sept. 1915. Shod In veselica se vršita v dvorani g. J. Birk, 6006 St. Clair A ve, Shod. se prične točno ob 2 uri pop. Na shodu bosta govorila sodrug C. E. Ruthenberg, splošno znani gitator socializma in kandidat za mestnega župana in sodrug E. Kristan, jši in širši javnosti znan zagovornik in pisatelj socialist, nauka. CENA VSTOPNICE NA SHOD lOc. SPORED VESELICE: Otvoritev veselice ob 7:30 zvečer. “Marzeljeza”.svira tamb. zbor “Karl Marks” “Mir nama”.poje pjev. zbor “Crveni Barjak” “Savski valovi” (valček.svira tamb. zbor 5. “Gablarie” (koračnica).svira tamb. zbor 6. “Stric iz Amerike”, veseloigra, enodejanka. 7. “Radnički pozdrav”.svira tamb. zbor S. “Marzeljeza” .poje pjev. zbor 9. “Popotnica” (koračnica).svira tamb. zbor JO. Sledi ples, petje in prosta zabava. Za hladno in toplo pijačo, kakor tudi za razna jedila bo vsestransko preskrbljeno. CENA VSTOPNICE 25c. DAME SO K VESELICI VSTOP. PROSTE. Ker bosta shod in veselice vse skozi zanimiva, Vas uljudno vabimo, ta se istih blagovolite ljdeležiti. [h) Slov. Soc. Klub, štev. 27, v Cleveland, O. Član, ki zapusti kraj ali želi j prestopiti v istem kraju v drug klub, mora to naznaniti na klubo- vi seji in poskrbeti, da mu klu¬ bov tajnik izpolni na zadnji strani članske knjižice “transfer record.” V tem slučaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vštevši mesec, ko prestopi. To je potrebno radi točne jše kontrole nad člani. TAJNIŠTVO J. S. Z. SEJA Rojake v Pittsburghu in okolici se tem potom uljudno vahi na VELIKO VESELICO, -katero priredi--- Jcgoslov. Soc. Zveze klub št. 131 'KRANJSKO SLOVENSKEM DOMU NA 57ti CESTI t Pittsburg, Pa., V SOBOTO DNE 25. SEPTEMBRA. Začetek točno ob 7. uri zvečer. i -SPORED- ‘Hrvatsko prelo” . igra hrv. tamburaški zbor ‘Ka saoniku” .. - igra hrv. tamburaški zbor ‘La Marseillaise ”. igra hrv. tamburaški zbor ‘Bura Slobode ”... . ..pojo pevsko društvo “Bratstvo” 'Ijesma o radu”.poje pevsko društvo “Bratstvo” ‘Slovenec i Horvat”.poje pevsko društvo “Prešeren” E Kralj i Budala”, igra v enem dejanju. Spisal sodr. M. V. Lučič. .prireja brv. diletantski zbor. Kedavanje ..govori sodr. Etbin Kristan -P L E S- -IN PROSTA ZABAVA- -PLES- Rojaki 'jega, ker r isti hali. delavci, kateri ljubite zabavo in izobrazbo, pridite do zad- na tej veselici bode vsega. Pomozite) da bode to največja Pittsburghu v času konvencije S. N. P. J., katera se vrši Kdor še ni slišal govoriti sodr. E. Kristana, ima priliko zaznati, da ! <>n eden najveščih slov. govornikov sedajnosti. Veg p-ogram je jako zanimiv, zabaven in podučljiv; in se bode ®o izpeljal za kar bode skrbel strogo organizirani VESELIČNI ODBOR. EKSE.KUTIVE J. S. Z. DNE 7. AVGUSTA 1915. Navzoči so Dubravac, Žokič, Krpan, Polovina, Bajskič, Belamarich, Petrich, Godina, Souza, Šaus in Hren Od ured¬ nikov sta navzoča sodr. Cvetkov od “Radničke Straže” in E. Kristan od ‘ ‘ Proletarca. ’ ’ Zapisnik' zadnje seje se prečita in sprejme. Prečita se tudi zapisnik iz¬ redne seje, ki se istotako sprejme so¬ glasno. Prečita se dopis kluba št. 131 v Pittsburghu, Pa., ki priporoča, naj izda eksekutiva za bodoče leto, ko bo pred¬ sedniška kampanja, nekaj političnih | letakov. Zaključi se, da izbere gl. taj¬ nik izmed letakov, ki jih ima stranka v zalogi 6 najboljših in najprimernej¬ ših za to kampanjo, jih prevede na slo¬ venski in hrvatski jezik, in naroči od vsakih 2000 iztisov. Prečita se in vzame na znanje dopis sodr. Jak. Miklaučiča, ki naznanja, da se je zopet oživel klub št. 74, v VVillok, Pa. Prečita se dopis konferenčnega od¬ bora v Kansas. Ta odbor poroča o ne¬ delavnosti in netaktnosti angl. Cratv- ford County organizacije in želi,'da se resolucija, ki je bila v ta namen spre¬ jeta na seji konference, prevede in po¬ šlje tajništvu državne organizacije, da stori ta potrebne korake in pozove Crawford County organizacijo na delo za organiziranje -angleških klubov. Za¬ deva se odobri, tajniku pa naloži, da to v smislu želje, izražene v resoluciji, izvrši in pošlje prevod na pristojno mesto. Prečitata in na znanje se vzameta pi¬ smi org. št. 27 in 71, v katerih se vpra¬ šuje glede na obdržavanje kongresa. O zadevi obvesti klube tajnik v smislu pravil in starih zaključkov. Sodr. Petrič poroča, da je bilo v ju¬ liju razpečanih 1395 rednih in 19 iz¬ jemnih znamk. Nov klub se je osnoval v Centerville, Iowa. Dalje, meni, je po¬ trebno, da se izdela za gl. tajnika opravilnik. To se sprejme. V ta namen sta izvoljena, da izdelata opravilnik, sodr. žikič in Godina. Z ozirom na priporočilo izvrševalnega tajnika skupne stranke, ki je izšlo v uradnem “American Socialist”, da se z ozirom na slabo finančno stanje stranke sproži predlog, ki bi omogočil, da bi bila prihodnja konvencija zasto¬ pana samo po 100 mesto 300 delegatih, se sprejme soglasno in gl. tajniku na¬ loži, ‘ naj v tem smislu poroča ekseku- tivi skupne stranke. Zaključek seje. Alex. Dubravac, t. č. zapisnikar. Chisholm, Minn. Pozivam sodruge Jugosl. soc. kluba štv. 22, da se polnoštevilno udeleže prihodnje izvanredne se¬ je, katera bode 21. septembra zvečer v Finski dvorani. Na tej seji je na dnevnem redu zabava in organizacija. Pridite vsi in ob pravem času, da ne bode nepo¬ trebnega čakanja. Math Rihter, tajnik. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporo¬ čamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vias, mnogo nepotrebnega delana prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬ nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker dru¬ gače bi se znjalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ur*h verižice, prstane in sploh vs»*.» vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovc«. P. O. Frontenac, DhUoir» Or. Pairi Expsller za revmatične bo¬ lečine, za bolečin® otrpnelosti sklo¬ pov in mišic. Pravi se dobi le # zavitku, kot vam kaže ta slika. N* vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov r vseh lekarnah, a-* pa naročite si ravnost od F. Ad. Richter &, Ua. 74-80 Washingtosx Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ! ' moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vu— Kegljišče. Tel. Canal 418« 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, Ul. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa sa vseh sodiščih, bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. so be 1009 133 W. VVASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. V kratkem izide naš “Družin¬ ski Koledar”. Da ne bo nepotreb¬ nega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 j Vsega do danes $524.70 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po __ ' 38 centov; od 25 do 50 se dobe poj 37 centov; kdor jih pa naroči več j Ikiakor 50, jih pa dobi po 35 cen-; tov komad. LISTU V PODPORO. Wenzel Ritonia, Mihvaukee, Wis., lOc. — Jugosl. soc. klub št. 63, ITerminie, štv. 2., Pa., $5.00. — Tony Coš 25c. Louis Ambro- zich 25c. Tony Noman 25e. John Treelj 50c. Neimenovan 25c. Vsi v Herminie št. 2, Pa. — Anton Zornik, Herminie, Pa., 25c. Sku¬ paj $6.85. Zadnji izkaz $517.85. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. indravniika preiskava brezplačna—pit iati je le zdravila. 1924 Blue Isias** ▲t«., Chicago. Ureduje od 1 do S p« (tol.; »d 7 de 9 zvečer. Izven Chieags iiveii bolniki naj piieje eleveneke. J. A. Ima FISCHER Bnffet piv« na razpolago vsakovrstno vino, smodite, L t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. S7M W. 26 th St., Chicago, U> Tel. Lavrndale 1761 VELIKE PREISKAVE. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex- presu. Tudi letos bomo po expre- su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem nazna¬ ni, kobko je plačal expresa, na¬ kar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko naj manj e en ti¬ soč več prodali, ako bi jih bili imeli. Kakor hitro bo dotiskan, bodo forme razdrte in svinec raz¬ topljen, tako da je ponovna izda¬ ja. nemogoča. Lepo število koledarjev imamo že sedaj naročenih. Ko bo vezan, ga pričnemo takoj razpošiljati. Vsem naenkrat ga seveda ne bo¬ mo mogli razposlati, ker ne more knjigoveznica dela izgotoviti v par tednih. Vsekakor pa bomo gledali, da ga, bo tisti, ko ga bo prej naročil, tudi prej dobil. Zarotniško delo našega slavne¬ ga Dumbe je povzročilo v Zedi¬ njenih državah obširno preiskavo proti celi vrsti ljudi, ki soTia su¬ mu, da so v poslanikovem smislu hoteli provocirati cesarsko kra¬ ljevske štrajke v Betlehem in po srednjem zapadu. Zdi se, da sta i .li Cleveland in Detroit zadnje tri ali štiri mesece glavni sredi- - ! 'Dumbovih agentov, ki so baje upali, da poženo 50,000 avstro o- grskih državljanov iz tovarn, v katerih se izdeluje municija in o- rožje. Eazun dr. Dumbe in njegovega pomočnika, ameriškega časnikar¬ ja Archibalda se je preiskavalo početje sledečih mož; Dr. Ernest Ludvig, avstrijski konzul v Cle¬ velandu in njegov podkonzul Ja- uos Pelenyi; Viljem V/arm, bivši urednik madjarskega lista “Cle¬ veland Szabadsag;” Z. Zalay, biv¬ ši urednik lista Toledo Herald, ki je konferiral z Archibaldom; G. Hoška, urednik lista Cleveland Szabadszag;” Juli us Fodorf, u- rednik lista “Magyar Ujsag” v Del Ray. V mnogih madjarskih listih je bil, objavljen naravnost poziv na ces. kralj, štrajke. Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, a slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z anglel kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tueat 15c, 100 komadov 70e Poštnino plačamo mi za v** kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. rVELIKA PONUDBA Spredli del Nebo škatljice Vreden Je. v gotovini Celi knpon vreden J cent* v gotovini 10 Clgaretles 5c Mam Cdi UpoDi In sprednji deli škatljie imajo isto vrednost Se jih lahko izmepja za gotovino ali vredne predmete. (Ta pojjodba ugasne 31 decembra 1915 > P. Lorillard Co.. lnc.. New York Est. 1750 61 žm.dol! 8 proletarec NOVA USTAVA ZA NEW YORK. karji iz Philadelphije, Bostona, Chicaga Pittsburgha, Cincinnati in AVashingtona. Država New York ima dobiti novo ustavo. Od 6. aprila do 11. La Fontaine o militarizmu, septembra je zborovala ustavna, *v New York je prišel belgijski konvencija, ki je izdelala nov na-1 senator sodrug Henry La Fontai" črt državne konstitucije. Na kon-j n e in je dne 11. t. m. govoril pred venciji, ki je povzročila pol miljo- nov dolarjev izdatkov, sta bili za¬ stopani republičanska in demo- Intercollegiate Socialist Society, Svaril je ameriško ljudstvo pred militarizmom, ki je kakor mora kratična stranka. Ker sta obe potlačil vse evropske narode. Pra- kapitalistični, je lahko razumeti, j vi, da je gibanje militaristov za da so se delegati večinoma sporaz-1 mednarodno vojno povzročil njih vse začudilo. A zdaj se takim po¬ javom ne bodo več čudili. V Zvo- lenevski na Češkem je postala sedaj ženska občinska tajnica, to¬ rej prva uradnica v občini, ne- da bi se tako pregrešili proti pre¬ svetemu kapitalu. Letošnjo žetev pšenice v Zedi¬ njenih državah cenijo na blizu ti- kje na Francoskem pa so, kakor jSog mil>ionov bugljev> to je za 90 smo že svoj čas javili, izvolili miljonov več kafcor lani / To po . neko gospodično za županjo. ‘ men j 9 q m jy onov dolarjev več za sprevodnic na cestnih g epe f armar j ev j n špekulantov— Ženskih železnicah je že vse polno. ^ a " za špekulante še vsekakor več ka- umeli o vseh točkah. Kar so skle¬ nili, ni nikakršen resen napredek, zlasti delavstvu ne prinaša načrt nobene večje svobode. Dne 2. novembra pojde nova U' stava na splošno glasovanje, in konvencija izdaje apel, da naj jo volilci potrdijo in s tem postavijo v življenje uspeh mnogomesečne- ga. truda. Temu apelu doda še predsednik konvencijo Elihu Root oseben oklic. Tudi kapitalistični listi so že začeli z vsemi harfami priporoča¬ ti to novo ustavo. Eni so še ne¬ koliko bolj skromni in pravijo, da se v dogledni dobi ne more priča¬ kovati nič boljšega, drugi jo pa povzdigujejo kar v deveta nebesa, kakor da se ne bi moglo sploh na¬ rediti nič boljšega od tega načr¬ ta. Če bi ljudstvo neodvisno misli¬ lo, si pa ne bi dalo sugerirati ta¬ kih laži, pa bi odklonilo ustavo, ki zopet ni resnično ljudska. RUDARSKE ZAHTEVE. Wilkes Barre, Pa. — Konven¬ cija 3. okrožja United Mine Wor- kcrs of America je dne 10. sep¬ tembra sprejela 10 zahtev', ki se predlože lastnikom antracitnih jam pred 21. marcem 1916., ko poteče sedanja pogodba. Zahteve so sledeče: 1. Dveletna pogodba; 2. Zvišanje plač za 20 odstot¬ kov ; 3. Osemurni delavnik; poldru¬ ga plača za delo čez čas in dvoj¬ na plača zq delo ob nedeljah in praznikih. 4. Priznanje unije. 5. Boljši sistem za reševanje pritožb kakar sedaj. 6. Noben kontraktni rudar naj ne obdeluje več kakor enega pro¬ stora obenem. 7. Prodajne cene snovi za mini¬ ranje naj se enotno določijo. 8. Ves premog 'naj se v jami od- vaga in obračuna na podlagi 2240 funtov za tono. 9. Preureditev lestvice za stroj¬ no miniranje, da se dosežejo pra¬ vičnejše razmere in boljši sistem. 10. Ureditev za unijske delega¬ te in operatorje v vsakem okrož¬ ju, da odločajo o podrobnostih mezdnih vprašanj in o pritožbah zaradi razmer. Konvencija je sprejela tudi re¬ solucijo, v kateri izreka priznanje profesorju Scott Nearingu, ki je bil odpuščen s pennsylvanskega vseučilišča. Resolucija pravi, da je profesor Nearing bojevnik za človeške pravice, vštevši delav¬ ske pravice, ter poziva guverner¬ ja Brunbaugha, da naj odreče vseučilišču vsako državno podpo¬ ro, dokler ne postane res pred¬ stavnica pennsylvanskega ljud¬ stva. La No strah pred socializmom. — Fontaine je bil odlikovan z belovo mirovno ceno in je pred International Peace Bu- stavljenih je 400 na Dunaju, nad kor za f arma rje. Kdor pa misli, 2000 v Berlinu in v raznih dru- ( j a ko krub cenejši, se bo urezal, gih mestih opravljajo svoje služ¬ be jako dobro, a njih položaj je sednik reau. Nov Fordov načrt. Znani veletovarnar He'nry Ford je izjavil, da dobi poslej vsak kaznjenec, ki zapusti državnofje- čo v Jackson, Mich., zaposlenja v njegovih tovarnah. Kriva prisega. Ko je bila Lusitania potopijo na, je neki nemški rezervist po menu Gustav Stalil pod prisego izjavil, da je videl na Lusitaniji preden je zapustila New York štiri topove. Njegov affidavit je služil nemški vladi za opravičbo potopa. Nasprotno je pa nadzor¬ nik carin v newyorški luki izjav lja-1, da je po svoji dolžnosti pre gledal ladjo, preden, je odplula, in da ni našel na njej nobenih topov ne postavljenih, ne razloženih Ko so Stalila, ki se je skrival, do bili, je priznal, da je po krivem prisegel. Sedaj je bil obsojen na osemnajst mesecev ječe in en do lar globe. To so posledice patriotične blaz nosti, ki misli, da je “za domo vino” vsak zločin dovoljen.. O ŠKODOVI TOVARNI. iz Sedem delavcev zgorelo. Iz Winnipeg. Man., poročajo z dne 12. sept.: Blizu Brandona je izbruhnil požar v gospodarskih poslopjih, in sedem delavcev, ki so bili zaposleni z žetvijo, je zgo¬ relo. Tudi enajst konj je postalo žrtev požara. Požigalski trust. St. Louis, Mo., 12. sept. — De¬ tektivi so tukaj razkrili največji požigalski trust, ki je kdaj operi¬ ral v kakšnem mestu. Udeleže¬ nih je baje mnogo oseb, med nji¬ mi nekoliko kapitalistov. To .je priznal eden izmed štirih mož, ki so bili aretirani tisti trenotek, ko so nameščali štiri sode gazolina v tovarno, katero so nameravali zažgati. Konferenca finančnikov. V knjigarni J. P. Morgana v New Yorku se je sešlo več ameri¬ ških finančnikov s šestimi evrop¬ skimi delegati, ki so se prišli sem pogajat zaradi posojila v znesku 500 miljonov dolarjev. V ponde- ljek, ki bo trajalo stvarno pogaja¬ nje, ki bo trajalo dlje časa. Pr¬ ve konference so se udeležili ban- Osrednje ravnateljstvo združe nih tovarn za stroje v Pragi se je obornilo na razna mesta na Ge skem radi premestitve Škodove strojne tovarne in kotlarnice Plzna. Zahteva se brezplačen od stop primernega zemljišča v izme ri 25 oral, zgradba cest in kana¬ lov, preskrba potrebne vode za ljudi in stroje iu popolni ali delni odpust občinskih doklad. Investi ralo bi se v podjetje 10 do 12 mi ljonov kron; zaposlenih bi bilo tovarni 200 uradnikov in do 2000 delavcev. Praško soc. dem. “Pravo Lidu’ niše o Škodovih tovarnah: Pet najsttisoč ljudi dela v Škodovih delavnicah v Plznu tudi ob nede ljah in praznikih, da se more za dostiti velikim potrebam glede vojnega materiala. Tovarno so smeri proti mestu razširili kompleksom novih modernih od delkov, tako da so se morali iz premen iti mestni regulacijski na¬ črti. Onstran železniške proge, ki je preje proti zapadu obrneje vala tovarno, bodo v kratkem go tova poslopja za vrsto novih od delkov. Vsak prazen prostor to varniškega ozemlja se je v zad njih mesecih zazidal, mnogim starejšim zgradbam se je dozida lo po eni ali več nadstropij, in ko še vse to ni zadostovalo, so se od¬ ločili za zgradbo nove velike po¬ družnice Škodovih tovarn v bli¬ žini starega strelišča, kjer se ra¬ zen tovarniških poslopij gradi tu¬ di nova delavska kolonija. Reser- voir delavskih moči v zapadni Češki tudi ne zadostuje več in iz cele Avstro-Ogrske in tudi iz so¬ sedne Nemčije vro delavci sem¬ kaj. V tovarni delajo Cehi in Nemci. Madjari, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Nemci iz cesarstva; sli¬ šijo se jeziki vseh narodov v mo¬ narhiji. Baterija za baterijo se prebira in odpravlja na železni¬ co, poškodovani topovi se poprav¬ ljajo z največjo naglico. Streli šče ne zadostuje več za preizku¬ šanje novih in popravljenih to¬ pov, možnarjev in strojnih pušk; ravnokar pripravljajo novo, veli¬ ko večje strelišče. V mestu se ves dan sliši i grmenje topov, da šklepetajo šipe v oknih; vmes prasketajo tu in tam strojne puške. ŽENSKE V MOŠKIH SLUŽBAH ■Vojna je vzela mnogo moških in posledica tega je, da so ženske zavzele različna mesta, na katerih so bili doslej moški. Ko je pred nekaj časom na Nemškem postala ženska začasna namestnica mo¬ škega mestnega uradnika, se e potrebuje Prva Kranjska Ame- kanska kmetijska pospeševalna in L ' delniška družba. Osebe, katere redu, sprevodmee . ’ TT Afl A I l 4* A A C I AtTA VI T A A A O n T A A /V I O jako težaven. Moški sprevodniki j so se brigali samo za svoje službe; žene so jim pripravljale hrano, skrbele za obleko in perilo in držale dom v pa morajo poleg službe še vse to same preskrbeti. Sodeč po poročilih listov, imajo iprevodnice najtežje stališče na Dunaju, kjer ljudje prav radi zbijajo šale in vedno okusne in spodobne, doeim se priznava, -•a se vedejo na Danskem moški jako spodobno tudi napram kon- d akterkam. ZASTOPNIKE veseli to poslovanje se lahko ogla¬ sijo za pojasnila na sledeči na slov: First Krain Amer. Land improv. and Stock Comp., 913 So. Woodbridge St., S-aginav, Mich. (3x Adv.) James F. Stepina, predsednik. Christian R. VVal eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski odbor; Michael Zimmer, n Čehiik Emanuel Beranek Lr. Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Ger nger John C. Krast* Frank J. Skal* James F. Strti. C. K, W*ii^ i AMERICAN STATE BANI 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 ODPRTO: Pon del j ek in v četrtek do 8i zveče vse druge dneve pa do popolda Star vojak. Mr. Jacob Bitner iz Dayton, O- ludi za pismonoše 1 Up, dobro pozna nevarnosti odla o ponekod že vzeli ženske. Naj-| šanja v zdravljenju kake bolezni, prej v Zagrebu, potem na tudi na^ On pravi sledeče: “Prejel sem Dunaju iu na celem Nižjem Av- j Trinerjevo ameriško zdravilno Uijsk' m ter na Češkem. V Lon-jg renko vino in mi zelo dobro u- Irnn imajo ženske policaje in J sraja . Pisal sem Vam, da imam splošno jih hvalijo, da vzdržujejo j oteklino na hrbtu ter Vas prosil, vzoren red in so jako energične, d Prejel sem Tri- mi pomorete • Zdaj vežbajo v raznih avstrijskih nerjev liniinent. ki je izvrsten in neprecenljiv, moje bolečine bi ga moralji krajih ženske za gasilsko službo in to na poziv dunajske osrednje organizacije gasilskih društev. Pa tudi v tovarne, kjer so doslej po¬ rabljali samo moške, so začeli -.prejemati ženske. Na Angleškem Zelo mi je olajšal Vsaka gospodinja imeti pri roki, ali ljudje odlagajo istotako kot sem storil jaz, in to je bila velika po¬ mota. Nisem vedel, da imate ta- Vrejemcimo hranilne nni i Vloge in dajemo . . .J /0 obresti letno. in!* v- ’V pr< ;ie v ' X pošteno izplača ali pa Vam vrne. Uo' r ° ime Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da prešle 1 Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico; grebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Andbove ® ct01 in Francosko. it. ki nc 1 . ja se J« Najbolj ■/» lis ." . pr-n ,v;i Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je dela 30,000 žensk v tovarnah za^ ko močan, rekel bi, čudovit lini- izdetovanje orožja in 20,000 žensk i uient. Jacob Bitner, Soldier’s Na- v tovarnah za izdelovanje rnuni- tional Home, Djjyton, O.” Kdor- cije. V Moravskih Ostrovicah koli potrebuje sredstvo za drgne- Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, I!.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cešken Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naši posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. - “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni porabljajo ženske za kopanje pre- n j e bolestnih ali oteklih delov te- moga (seveda ne v rovih) in v lesa, zanese se lahko na Trinerjev Vitkovicah pri Pragi so v žele- Hniment. Poskušajte ga pri rev-1 žarno, iz katere je odšlo 15 tisoč matizmu in neuralgi.ji. Cena 25 in j delavcev k vojakom, vzeli mnogo 5Q e p0 po g ti 35 in g 0 c žensk. 3 pristne pijače, 2 zdravilne. Popisovanje živil v Sarajevu. Te dni so oblastveni organi na¬ tančno popisali vse zaloge živil, pijač, mila, lesa in premoga. Zad¬ nji čas je v mestu primanjkovalo moke in špecerijskega blaga. V boleznih želodca, jeter ml čreves, ki so v zvezi z zapeko in | slabostjo, priporočamo vsem Tri¬ nerjevo ameriško zdravilno gren- ,ko vino. Cena $1.00. ZMES. Na jugoslovanskem shodu v Nevv Yorku je v odsotnosti Ligi- nega predsednika g. Franka Sak - serja govoril g. Slave Trošt. De¬ jal jf, da se zaveda, da ne govori v imenu prostega ljudstva sloven¬ skega, pač pa v imenu inteligen¬ ce. MODERNA KNIGO VEZNICA Okusno, hitro in trpežno d ga e : b ^asu dv ^. " nil) a u ' : Nelij , dri 'Esi 'zaval JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. t. V>'drzave O "omog 0 fa utrdi Ako vas muči revmatizem ali neuralgične boleo ID . skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomag 8 - 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. 4 'X 1 tisti CIlj®J ^um, tV Hlob » 0 i- i-A . . ' - , iV‘ SČ* »K le sp( "