i>N

iiit  ra koristi dolav-
ikefa ljudstva. Delav¬
ci »o  opravičeni do
rtega kar producirajo.

This paper is devoted
to the interests of the
ivorking ciass. Work-
,r$  are entitled to ali
what tKey produc«.

Entered a« aeoond-olaa« man«, D«o. S, 1907, at the post Office
at Chicago 111. uouer the Act of Oonfcress of March 3rd„187S.

Office; 4008 W. 31. Str,, Chicago, lil

“Delavci vseh dežela, združite se!”

PAZITE

na številko v oklepaju-
ki se nahaja poleg va¬
šega naslova, prilepijo-
nega spodaj ali

na ovitku, Ako (419)

Je številka . •
tedaj vam s prihodnjo
številko našega lista po¬
teče naročnina. Prosi¬
mo, ponovite Jo tako).

Štev. (No.) 418.

%

Chicago, 111., 14. Septembra (September) 1915.

Leto (Vol.) X.

delegatom S. N. JP. eJ

c ^o, 4

'me.

Posojilnic,.

'■4

i

^4%

V nedeljo se snide v Pittsburgh, Pa., Va. A %>
j 3 konvencija Slovenske Narodne Podporne Je,
r ote, da pregleda svoje dosedanje in se pripravi
jj  bodoče delo,

Z vso odkritosrčnostjo pozdravljamo ta zbor
njegove člane, želeči jim, da bi obrodil njih
•rud čim večji uspeh.

Bojujoči se za pravice, niapredek in v vsa¬
kem oziru boljše življenje našega delavstva po¬
pravljamo vsako delo, ki ima namen, da resnič¬
no koristi ljudstvu. Nasprotniki so pogostoma
socializmu, ki gia zastopamo, očitali bodisi iz ne-
' vednosti ali pa iz zlobe, da se veseli obubožanja
ljudskih, mas in da želi splošno proletariziranje,
češ da more dobivati svoje pristaše le izmed naj-
bolj siromašnih slojev.

Kjer to ni nlameravana hudobnost, je pa kri¬
čeče nerazumevanje nauka, za katerega se boju-
jemo. Socializem sicer konstatira, da goni kapi-
taKstični sistem množice v bedo na račun malo¬
številnih posameznikov; toda proti temu pavpe-
riziranju se bojuje z vsemi sredstvi, ki so mu na
razpolago in pozdravlja z zadoščenjem vse, kar

more podpreti ta boj. Kajti niti s stališča člove¬
koljubnosti, niti v svojem lastnem interesu ne mo¬
re socializem želeti mizerije in ljudskega propa¬
danja. Na tleh bede raste obup, preziranje sa¬
mega sebe in nedostojno hlapčevstvo; socializem
pa potrebuje spoznavanja, razumevanja in člove¬
škega dostojanstva.

Berači in lakaji niso socialisti. Da postane
delavec bojevnik svojega razreda in pionir lepše
človečnosti, mora imeti vsaj toliko gmotnega živ¬
ljenja, da more spoznavati vrednost ljudske eksi¬
stence in poleg zadoščenja najnujnejših materi-
jalnih potreb še kaj storiti za svojo kulturo,

S. N. P. J. hoče svojim članom pomagati, ka¬
dar so bolni in najhujše skrbi jih hoče rešiti za
tisto uro, ko se poslove od belega dneva in vrne¬
jo tja, odkoder prihajamo vsi. .To so naloge, ki
bi jih na pravičnejšem svetu morala izpolnjevati
družba. Ah taka pravičnost je v dobi kapitali¬
zma le teoretičen pojm, in S. N. P. J. si pridobiva
velike zasluge s pomočjo, ki jo daje svojim bra¬
tom, dJa jih ne p ogoltne tolmun naj umazane jše

bede.. Kot socialisti pozdravljamo z velikim za¬
doščenjem to delo in se ga veselimo. Temu delu
bo naravno v prvi vrsti posvečena tudi letošnja
konvencija, in čim plodovitejša bo, tem bolj se
bomo radovali njenih uspehov.

Zbor ima na svojem dnevnem redu tudi pred¬
loge in predmete, ki se tičejo v prvi vrsti pač nje¬
nih članov; važnost in pomen nekaterih vprašanj
pa sega preko društvenih meja in se dotika Slo¬
vencev v Ameriki sploh.

Tako je n. pr. vprašanje dnevnika. V Jedno-
tinem G-lasilu se že dolgo vodi debata o njem.
Mi se nismo vmešavali vanjo, dasi je velik del
naših sodrugov včlanjen pri S. N. P. J.; in zave¬
damo se, da tudi sedaj ne posegamo v njeno av¬
tonomijo, če izrekamo mnenje, da bi storila Jed-
nota res velik in za vse življenje ameriških
Slovencev važen korak, alco hi sklenila izdajanje
dobrega, ne le žumalistično, ampak v vsakem o-
ziru lepo, in sevedh resnično napredno urejeva¬
nega dnevnika. Ustanovitev takega lista je no¬
tranje vprašanje Jednote. Le sama ima pravico

sklepati, kaj hoče in more storiti na tem polju;
učinek tega sklepa bo pa zadeva vseh ameriških,
sčasoma nemara vseh Slovencev sploh, ako uva*
žujemo, da ostajajo med narodom v stari domvini
in njegovimi izseljenci navsezadnje vendar go¬
tove vezi, ki se ne dajo prekiniti

Vobče si bo Jednota pridobila največje za¬
sluge in hvaležnost ne le sedanjega rodu, ampak
tudi potomcev, ako posveti čimveč pozornosti
kulturnemu vprašanju, ki je z njenimi podpor¬
nimi in naprednimi cilji neločljivo spojeno.

V malem okvirju in z malimi sredstvi je Jed¬
nota pričela svoje delo. Težak je bil njen za¬
četek. Ali premagala je zapreke in krize ter se
je riazvila v veliko splošno priznano in spoštova¬
no koristno organizacijo. Pridobila si je ugled
in moč. Z močjo pa rastejo tudi naloge. Njeno
delo se je pomnožilo in se množi od dne do dne.
Mi pa ji želimo, da ne bi bilo tega ne konca ne
kraja; kajti v tem je dokaz njene potrebe, njene
vrednosti, njenega zdrtavja!

Naj živi in raste in cvete!

l>.

im, C
jeziku.

rni

NICAEJl!

> pa iadi
“managerp’

jstojna v is
tropiaontj -<
one pijaie

in Kranjsti

t, JOHR


Tam

Zopet se j<

Toliko dobrega ne more sedanja vojna splo¬
viti ra noben način, da bi bila vredna prestraš¬
ili človeških, materijalnih in kulturnih žrtev, ki
“jd jih zahteva. Povsem brez koristi pa vendar ni.

'e bi narodi odprli oči, pa bi se za svojo bodoč-
: 0 st prav mnogo naučili, in če bi iz teh naukov
bajati praktične posledice, bi jim življenje vsaj
itkaj tega vrnilo, kar jim sedaj jemlje smrt.

Vse sedanje države imajo diplomacijo; še
[jelo papež jo ima, dasi je njegova država le še
(Spominu na preteklost. Tudi Avstrija jo ima.
zdravi«,s I Ameriki zastopa dinastijo in vlado Habsbur-
o samoBiijjjov gospod Dumba.

0 njegovem “delovanju” doslej še ni bilo
baogo slišati. Nekoliko pogosteje je prihajalo
njegovo ime v časopise prve mesece vojne, ko je
Ameriki objavljal neslane Berchtoldove tele¬
grame o avstrijskih zmagah, ki so obstajale v
tem, da so se Avstrijci neprenehoma zmagovito
c sikali. Potem je bilo dolgo tiho o njem.

Zdaj se tiska ime Dumba zopet z debelimi
Irkami. Gospod veleposlanik se je namreč ne-
idoma spomnil, da mora v Ameriki zastopati in-
jerese avstrijskih državljanov. Nekam pozno se
minil in na nekoliko čuden način.

Brezobzirni Angleži so ustavili na potovanju
Sekega gospoda Archibalda, ki so ga imeli na su-
garantifi* da služi Nemčiji in Avstriji, pa so pregledali
^ )t) l pjegove papirje. To je sicer grda reč; ali v vojni
prakticirajo to vse države. Tn kaj naj človek
[iploh pričakuje od grde vojne druzega kakor gr-
reei?

Med papirji gospoda Archibalda so Angleži
r« rasli tudi pisma našega velecenjenega poslanika,
k Cll ;scelence Dumba. Visoki diplomat je v njih
govoril o načrtih, kako bi se z avstrijskim denar¬
jem uprizorile stavke v tovarnah za municijo.

Malo čudno je to na vsak način, kajti človek
:a  ju doslej ni bil vajen tega, da bi diplomatje aranži-
hljudijd rali štrajke. Spominjamo se avstrijskega konzu-
sluzujefl la v zapadni državi Amerike, ki je naše rojake
ledotd - asu  gfrajka naravnost gonil na delo, sklicu-

goro,

tiček vfel.

tam za goro .. .

Amerika ne mara Dumbe.

tva trpi

&

dstva ši ?:

abost ir*

Joe se na avstrijskega cesarja.

stilno sr^ Q 0S p O( j Dumba jih sedaj podi iz tovarn.

Lepo bi bilo, če bi imeli naši diplomatje to¬
liko srca za svoje državljane, da bi se redno bri-
gali za njih položaj in nastopali zanje povsod,
kjer zahtevajo to njihovi interesi. Ali lahko bi se
vprašalo, kje so bili g. Dumba in vsi njihovi kon¬
cil. ko je bil štrajk v Michigan, pa v Ohio, pa v
Colorado in v tolikih drugih krajih, ko so bili
delavci, med njimi tudi naši rojaki, po krivici
preganjani, oškodovani, ranjeni, ubijani? Takrat
nismo ničesar slišali o naših oficielnih zastop¬
nikih.

Sedaj je postal Dumba nenadoma sentimen¬
talen, pa hoče aranžirati štra jke pri Betlehem
Steel Co. in drugod. Srce ga boli, videč da delajo
! Jin češki, hrvaški, slovenski, madjarski delavci
Jelo po dvanajst ur.

Dumba se ne briga za tiste delavce iz Avstri¬
je, ki delajo drugod še po več kakor dvanajst ur
■b še za slabše plače kakor pri Selrvvabu. Ali
v ojni materijal, ki se izdeluje v Betlehem, se pro¬
daja zaveznikom, sovražnikom Avstrije.

Razumemo njegove avstrijsko patriotične bo.
«eine. Ali marsikdo mora molče trpeti, in če bi
Jospod Dumba hodil po ravni poti, ne bi bilo tudi
zanj nič druzega, kakor da bi se na tihem jezil.
Namesto tega pa je žugal delavcem, ki so pobeg¬
nili iz mizerije habsburških pašalukov, da bodo
kaznovani “zaradi izdajstva,” češ da pomagajo
sovražnikom Avstrije.

Ako ima dunajska vlada res take namene, te¬
daj je to nesramno kršenje vseh pravnih pojmov,
D katerih more biti obdolženec le tam sojen,

:o trpita ^
tl tesi-
io ne
i di
Ivo je

IŠKO

VINO'

in

oče in
io  v F

IJE,

.4

#

F

kjer se je izvršil zločin. V Avstriji lahko sodijo
Amerikanca, Turka, Kitaja, če je kaj zagrešil v
Avstriji. Čez njeno mejo p,a ne segajo njene po¬
stave; ako zagreši njen državljan kaj v Ameriki,
ga sme soditi le Amerika po svojih postavah.

Delavci, ki so se pripeljali čez morje, so pri¬
šli sem iskat dela. Kje ga dobe in sprejmejo, je
njihova stvar, ne pa Dumbova in ne Franc jožefo-
va. In če se zastopnik Avstrije še nikoli ni bri¬
gal za usodo teh delavcev, bi bil tudi sedaj lahko
mirno ostal pri svojih zabavah.

Seveda, za pravice delavcev iz svoje 'države
bi veleposlanik moral skrbeti. Ali če se zgodi,
da je njegovo posredovanje potrebno, tedaj so.za
to določena pota. Poslanik občuje z vlado, pri ka¬
teri je akreditiran. Tudi Zedinjene' države ima¬
jo svojega državnega tajnika, ki je sedaj Lan-
sing, in njemu morajo zastopniki tujih držav na¬
znanjati svoje pritožbe, želje, proteste ali kar
že je.

Francjožefov representant je ubral povsem
drugo pot. Kar je on storil, se imenuje po ame¬
riških zakonih zarota. Gospod Dumba je vtaknil
svoje prste v notranje zadeve Zedinjenih držav,
česar bi se moral kot oficielni uradnik še veliko
bolj varovati kakor kakšna privatna oseba..

Nič ni čudnega, da so v Mashington razdra¬
ženi zaradi tega. Vse kaže, da je gospodu Dumbi
odklenkalo v Ameriki, bodisi da ga odpokliče av¬
strijska vlada, ali pa da mu ameriška izroči nje¬
gove potne liste.

Če pa ima vlada razlog, da protestira proti
takemu početju, ga ima zavedno delavstvo še ve¬
liko več. Infamija je, da izkušajo nemški in av¬
strijski diplomatje s svojim zahrbtnim rovare-
njem korumpirati ameriško delavsko gibanje. Nič
manjša infamija ni v tem, da ga s svojim ponoč-
njaškim početjem diskreditirajo in dajejo na¬
sprotnikom orožje v roke.

Ne verjamemo, da so se Dumbi ali.pa kakšne¬
mu drugemu izmed teh gentlemanov posrečili na¬
meni. Ali da so imeli namene, je dokazano, in
avstrijski veleposlanik jih je priznal, rekoč celo,
da je delal v zmislu svoje vlade. Na to priznanje
se bodo sedaj vedno in novsod sklicevali podjet¬
niki, čim bodo delavci, zlasti tam, kjer se izdelu¬
je vojni materijal, zahtevali kakšno zboljšanje.

Vsaka stavka bo poslej osumljena, da ni po¬
vzročena od delavskih interesov, ampak da so jo
uprizorili agenti Avstrije in Nemčije.

Prav delavstvo ima največ razloga, da zakli¬
če tem črnim rokam: Prste proč od naših zadev!

Delavci imajo pravico, da se bojujejo za svo¬
je interese s tistimi sredstvi, s katerimi najlože
dosežejo svoj cilj. Med ta sredstva spada štrajk.
Ali delavci morajo sami odločati, za kakšen cilj
se bojujejo in kakšno orožje rabijo. Štrajk je
mogoč za gospodarske, mogoč je tudi za politične
namene, ampak vedno za delavske, ne pa. za tuje
namene. Delavci v Ameriki se lahko bojujejo za
boljšo plačo, za krajši delovni čas, za svojo orga¬
nizacijo, za priznanje zaupnikov, ampak ne za
Avstrijo ali Nemčijo, za Anglijo ali Rusijo.

Dumba ne razume tega. On misli, da nimajo
ljudje, ki jih je avstrijska beda pognala po sve¬
tu. nobenih drugih skrbi, kakor da pomagajo Av¬
striji — če se morejo vrniti čez lužo, s puško v
roki, če tega ne morejo, pa z zarotami, v vsakem
slučaju pa na svojo škodo. Tako mislijo večino¬
ma sedanji diplomati. Tako mislijo, ker ne za¬
stopajo ljudstva in narodov, ampak zastopajo
svoje vlade in monarhe.

Od tajne diplomacije do špionstva in zarot-
ništva je le en korak; zgodovina diplomacije ima
že celo zbirko dokazov, Dumbov slučaj jo je le
pomnožil.

Proč s tajno diplomacijo!

Predsednik Wilson ima navado, da. si pri¬
drži v vseh kočljivih vprašanjih zunanje poli¬
tike sam odločevanje. To je po ameriški ustavi
njegova pravica in v sedanjih razmerah je to
dobro. Ako bi imeli Roosevelta za prezidenta,
bi bila druga reč. Wilson pa je v raznih zaple-
t.Ijajih, v katere so prišle eZdinjene države vsled
evropske vojne, pokazal toliko previdnosti in
umirjenosti, da so vsaj doslej obvarovane krva¬
ve nesreče, pa je vendar s to politiko dosegel ne¬
koliko znatnih uspehov. Znal se je varovati džin-
govske pijanosti in tudi v lastni stranki si je ohra-
ni 1 precej samostojnosti.

Tako je tudi v slučaju avstrijskega veleposla¬
nik’>-gospoda Konstantina Dumbe nastopal sam. A

tukaj je prišel do radikalnega zaključka. Potom
ameriškega poslanika na Dunaju, Mr. Penfielda,
je pozval državni tajnik Lansing avstrijsko vlado,
naj odkliče svojega veleposlanika, ker ni več
sprejemljiv za vlado Zedinjenih držav.

Razume se, da je vlada Avstriji naznanila
tudi vzrok, o katerem ne more biti nobenih dvo¬
mov, ker je Dumba državnemu tajniku Lansingu
sam priznal, da je rovaril, hoteč povzročiti stavke
v Betlehem in po srednjem zapadu, ter da je po¬
rabil ameriškega državljana Archibalda, potujo¬
čega z ameriškim potnim listom, za prenašanje
pošte med sabo in avstrijsko vlado.

V noti, ki naznanja ta ukrep dunajski vladi,
pravi Wilson, da mora Avstrija spoznati, da ni
ostala Ameriki nobena alternativa, temveč da mora
odkloniti nadaljnje poslovanje gospoda Dumbe.
Sicer pa želi, da se ne poruši dosedanje prijazno
razmerje med Ameriko in Avstro-Ogrsko.

Zdi se, da bodo v Washingtonu tudi od Nem¬
čije zahtevali, naj odpokliče svojega vojaškega
atašeja kapitana von Papena, ker je tudi on za¬
pleten v afero in ga je Dumba v pismu, poslanem
avstrijski vladi, tudi imenoval.

Če ustreže Avstrija brez ugovora ameriški za¬
htevi, bo stvar s tem rešena. Ali nekatere točke
v tej aferi so še negotove. Gospod Dumba je nam¬
reč dejal Lansingu, da je ravnal po navodilih svo¬
je vlade. In tukaj je stvar zelo kočljiva.

Wilson bi bil lahko vprašal avstrijsko ministr¬
stvo za zunanje zadeve, če je res dalo svojemu za¬
stopniku take naloge. To bi bilo zelo kritično vpra¬
šanje; kajti tako navodilo bi bilo nedvomno ne¬
prijazno dejanje proti Zedinjenim državam. Če bi
ga Avstrija priznala, bi bil položaj s tem silno
kompliciran, in težko je ugeniti, kakšne posledice
bi nastale iz tega. Če ne bi priznala, bi morala
blamirati svojega veleposlanika, in Amerika bi lah¬
ko zahtevala, da pokaže to z dejanjem.

V Washingtonu niso napeli te strune, in Av¬
strija se lahko izvleče iz afere, če stori, kar zahte¬
vajo Zedinjene države in enostavno odpokliče Dum-
bo. Seveda, če ima ta prav s svojo trditvijo, da se
je ravnal le po navodilih svoje vlade, tedaj je on
žrtev Avstrije. Ameriki se za to ni treba brigati,
Dumba naj pa sam skrbi, kako se poravna z Du¬
najem. Posebno prijazno ga tam na noben način
ne bodo sprejeli, kajti če so mu tudi res priporo¬
čali take reči, kakor je pravil, mu ne bodo hvalež¬
ni, da je to izblebetal.

Vseeno —■ za Ameriko bo ta stvar končana,
čim dobi Dumba vabilo, da naj se vrne v svoje
črnorumene kraje.

Tako bi bila rešena stvar. Ali ubraniti se ven¬
dar ni mogoče raznim vtiskom, prihajajočim od
.afer, ki se množe kakor muhe poleti. Ne glede na
vprašanja, ki si jih dela Amerika večalimanj sa¬
ma, n. pr. Mehiko, Haiti i t. d., imamo, odkar se
je pričela vojna v Evropi, vsak čas kakšno diplo-
matično afero, zdaj z Nemčijo, pa z Avstrijo, in

nikakor se ne more tajiti, da smo bili nekolik-o-
krat že prav na robu nevarnosti.

Izmed vseh teh zmešnjav pa kaže Dumbov
slučaj najjasneje, kako lahko zabrede v takih kri¬
tičnih vojnih časih dežela, ki se sama nič ne briga
za tuje prepire in pretepe, v vrtinec, ki jo lahko
nenadoma potegne v krvavi ples. V vprašanjih
angleške blokade, Lusitanije, Arabica in Hespe-
riana, trgovine z municijo, in še v nekaterih dru¬
gih so bila mogoča razna mnenja, in vsako se je
lahko opiralo na kakšne argumente. V aferi av¬
strijskega veleposlanika more biti le eno mnenje,
če se ne vlačijo razlage za lase. Ameriška industri¬
ja je na vsak način notranja zadeva Amerike in
noben Dumba si ne more prisvajati pravice, da bi
za hrbtom ameriške vlade vtikal svoje prste v do¬
mače ameriške stvari. In noben diplomat ne more
spraviti v sklad s svojimi dolžnostmi in pravica¬
mi, da zlorabja potne liste države, pri kateri je
akreditiran, za zarotniško pošto.

Popolnoma je jasno, da je Dumba ravnal pri¬
bližno tako, kakor avstrijski vohun, ne pa kakor
avstrijski poslanik. In državljanom, katere bi mo¬
ral zastopati v Ameriki, je s svojimi mahinacijami
zelo škodoval, koristil pa prav nič. To sicer ni nič
novega v avstrijski diplomaciji. V Zagrebu se je
ob času bosanske aneksije vodil “veleizdajniški”
proces na podlagi “dokumentov”, ki so bili falsi-
ficirani s sodelovanjem avstrijskega poslaništva v
Belgradu. Zato je tudi država v drugem procesu
na Dunaju s svojo kronsko pričo, zgodovinarjem
Friedjungom vred, strašno pogorela. Tudi o diplo¬
matih drugih držav se ne sme misliti, da so sami
beli golobje.

Ali sedaj gre za enkrat za slučaj našega Dum¬
be, v katerem je povsem očitno, da leži vsa krivda
na strani Avstrije in prav nobena ne na strani
Amerike. Svoj prvi vir ima afera v evropski voj¬
ni, v kateri so Zedinjene države nevtralne.

In kljub temu se razvija stvar tako, da bi bilo
treba le male iskrice, pa bi se vžgala smodnišnica
in bi bojna tromba zapela tudi po Ameriki.

Taki so mednarodni stiki sedanjega sveta, ta¬
ko so interesi pa vsem svetu prepleteni, tako je po¬
polna izolacija in osamosvojitev nemogoča. In kdor
vpričo vsega tega še ne spozna, da postaja interna-
cionalnost problem, ki kriči po rešitvi, mora biti
slep na obe oči.

Ne le mali produkciji, mali ekonomiji, ampak
tudi mali politiki je odklenkalo. Zemlja postaja
enota, pa zahteva enotno gospodarstvo in enotno
politiko. Tisti, ki se upirajo internacionalni ure¬
ditvi, so podobni onim, ki hočejo z zakoni prepre¬
čiti velike tovarne in koncentracijo kapitala.

Neka žena v Chicago je prepustila svojega
moža drugi ženi za 500 dolarjev. Če se izpremene
zakonske zveze iz notranjih razlogov, na primer
če se je ena ljubezen končala, pa se je druga po¬
rodila, ni temu prav nič ugovarjati. Gotovo je
ločitev boljša., kakor hinavščina do smrti. Am¬
pak tukaj se je izprememba izvršila za denar. To
je karakteristika kapitalističnega sistema.

čudenja in zgražana pa n.i treba nič. Zakaj
se ne bi v družbi, v kateri se sklepajo zakoni za¬
radi denarja, tudi ločili zaradi njega? Eno daj’e
ljubezni enako klofuto kakor drugo.

Iz Denver, Colo, so poročali, da bo Rocke¬
feller z nekaterimi tovariši obtožen kot povzro¬
čitelj umorov ob zadnjem štrajku. — “Besede
slišim, vere pa mi manjka.”

Iiarry Thaw je vložil proti svoji ženi tožbo
za ločitev zakona. Mrs. Evelyn pravi, da se ne
bo nič upirala, pa naj jo dolži česar koli. Z ozirom
na ITarryjeve senzacije ni tega težko razumeti.

GOSPODIN FRANJO.

ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.

“Hm — da — dvoboj bo, no o takšnih stva¬
reh se ne govori. Onadva imata svojo častno
afero in mi se ne smemo vtikati vanjo,” je skriv¬
nostno odgovoril Bierkopf.

“Pri .Abrahamovi veri vaju rotim, povejta,
kaj se je zgodilo pod Konj-planino?” je ostrmel
Samojlo.

“Čakaj, Sami, vse zveš. Videl si gospodo,
kako vesela so se odpeljala včeraj od tukaj, Ži¬
dane volje, kakor bi se odpravljala na sijajno sva-
tovanje. Kolikor sva se trudila, da ničesar ne
pozabiva, česar treba gospodi za dobro življe¬
nje. Vi ste priča, gospod gozdar, ali vam nisem
napravila imenitne večerje?”

“Imenitno ste nam postregli, gospa! Se zdaj
čutim slast v ustih. ♦

“Očitala bi si, da je moja večerja zakrivila
tisto slabost gospe Ljubice —”*

“Vi ste nedolžni. Njena slabost je prišla
iz srca. Saj se poznamo, a-a-a!” Bierkopf je za¬
mižal z desnim očesom, z levim je strmo zrl na
prazne čaše.

“Kako obžalujem ubožico. Nu, da boš vse
vedel, kako je bilo! Odpeljala sem se za gospo¬
do in jih dohitela v hanu ob Oskovi. Vsi so me
radostno pozdravili, samo gospodin Franjo se
je držal kislo, kakor vselej.”

“Kdo je gospodin Franjo?”

“Naš inženir, tisti, ki bi nas rad spravil ha
beraško palico. Katica mi je vse povedala. Go¬
spodin Franja meri na neko hercegovsko punco,
ki postreže v hanu s kavo in z vsem.”

“Pusti te babje stvari! Povej, s kom se bo
dvobojeval Buzduga?”

“Z inženirjem. Kdo pa je tako neteeen, ka¬
kor on?”

“Kdo je dal zaušnico in kdo jo je prejel?
Ali sta si rekla osel in govednik, da more samo
dvoboj izravnati stvar?”

Bierkopf je hrknil, ker je začutil sušo v

grlu.

“Bog pravičnik, kako si nedočakljiv! Pe¬
ljali smo se pod Konj-planino, kjer sem prevzela
kuhinjski posel in ga tudi završila v slavo naji¬
ne hiše. Glej, Sami, ti včasi godrnjaš name, a jaz
se vedno trudim, da ostane najina hiša na do¬
brem glasu.”

“Idi, Etelka, v klet in prinesi še dve stekle¬
nici iz kota. Tačas mi prijatelj gozdar pove,
kaj je provzročilo poziv na dvoboj. Vse drugo
mi nič mar.”

Bierkopf je stvar pojasnil s kratkimi stavki.

“Kaj misliš, prijatelj, kdo bo zmagal v dvo¬
boju?” je vprašal Samojlo.

“Kdor bo imel večjo srečo in spretnost. Si¬
cer si pa v mnogih dvobojih nasprotnika niti la¬
su ne skrivita. Vse se godi formalno, niti kap¬
ljice krvi ne prileze izza kože.”

“Tako se bijejo magnati in poslanci, da sip¬
ljejo pesek v oči. če pa trčita skupaj častnika
— ej! Ti ljudje so navajeni krvi. Prelivanje
krvi je njih poklic.”

“Mogoče.”

“Gotovo je tako, le meni verjemi! Služil
sem tri leta pri sanitejcih v Temešvaru, tam sem
mnogo videl. Pripeljali so skoraj vsak drugi te¬
den v bolnico častnika, ki jo je izkupil v dvo¬
boju. Spomianjam se, da so nekoč pripeljali kar
oba nasprotnika, vsa krvava po obrazu. Pravili
so, da je bil eden izboren borilec, drugi, vojaški
uradnik, pa še nikdar ni imel gole sablje v roki.
Bil pa je silno močan v rokah. Dočim je prvi,
boreč se, stal v velikolepi pozitun izurjenega bo¬
rilca, je drugi prijel z obema rokama za sabljin
ročaj in mahal po nasprotniku, kar se je dalo.
Pa tudi oni ni lenaril in je začrtal uradniku mno¬
go krvavih prask na lice. Konec je bil ta, da
sta naposled ležala v bolnici oba v eni sobi in po¬
stelja pri postelji. Zdravnik jima je križkraž
prevezal obraza, tako da sta se gledala kakor
leva iz kletke. In nekoč so . pripeljali poročni¬
ka, ki se ga je odsekano uho držalo le še s tanko
kožico; bingljalo je ob glavi liki tisti kodri pri
poljski Židih! O, jaz vem, kako nevarni so čast¬
niški dvoboji!”

“Morda primeta za samokrese. Kakor se
dogovore sekundanti,” je rekel Bierkopf, izku¬
šajoč Samojlovo plašljivost.

Samojlo še' je bridko nasmehnil. “Tisto je
pa kakor v vojski, tisto je še hujše.” Vstal .je,
ter začel korakati po škripajočih deskah.

“Smrt je dosti bliže,” je potrdil gozdar z
prihlinjeno resnostjo.

“Nič se bati, gospod Buzduga zna dobro
streljati,” se je gromsko oglasila Etelka, ki je
• bila prinesla dve zaprašeni steklenici. Samojlo
je obstal pred njo, ter jo motril z neznanskim
sarkazmom v očeh in na obrazu, kakor bi izpra¬
ševal: Od kod ti to veš? Potem je nadaljeval
svoj izprehod po lopi.

“On že pokaže postopaču, da tukaj ne bo sa¬
movoljno rušil starih navad,” je rekla gospo¬
dinja ,ter nalila vina gozdarju v kozarec.

Bierkopf je odpil in mirno rekel: “Stvar z
znamkami postaja resna, Napisal je v svoj ra-
port na deželno vlado, da prosijo delavci za od¬
pravo mark, ako to ne izda — pravi — bo v pri¬
hodnji raport postavil, da se pritožujejo in gro¬
ze s štrajkom. Štrajlc je upravičen izraz nevolje
proti krivici — tako je rekel. Čemu se pase ta
nenasitni Samojlo ob znamkah? — je rekel. O,
ta človek je nevaren. Še žal jim bo, da so ga
sprejeli v službo.”

“Ako prodre s to prošnjo — kaj bo z na¬
ma?” jo poskrbelo Etelko.

Samojlo je vtaknil palca za telovnik ob paz¬
duhi in s prsti dremljajoč po prsih, je pošetal
po lopi. Mahoma pa je obstal pred gozdarjem,

ter zavpil: ‘ ‘ To se ne zgodi nikdar, nikdar, pra¬
vim ti! Po celem ogrskem kraljestvu so znam¬
ke v navadi.” Skrčil je pest in pokazal figo
proti Konj-planini. “Tu le gori naj sede gospo¬
din Franjo, pa bo'videl Arpada jahati čez Kar¬
pate.”

“Vse je mogoče, prijatelj Sami,” je podra¬
žil oni. “Pravijo, da bo novi načelnik — imeno¬
van je neki Hrvat iz Dalmacije — vse preobrnil
pri nas, vse bo preosnoval. Baje ne bo iskal po¬
pularnosti pri vojakih in uradnikih, ampak pri¬
kupiti se bo hotel domačinom. Prav tista strem¬
ljenja bo kazal navzdol kakor naš inženir. Skup¬
no se bota zaganjala toliko časa v varke, da pa¬
dejo. Tukaj ne veljajo ogrski zakoni in običaji,
tu nameravajo uvesti neke posebne zakone, ki naj
bi bili prikladni tukajšnjim posebnim razmeram.
Tako vsaj obetajo. Dokler so nemiri v deželi, se
ne bo izpremenilo; v kratkem pa jih hočejo po¬
tlačiti z vso strogostjo in uveljaviti nov kurz in
takšne zakone, da ne bo mogel nihče ribariti v
kalnem. ’ ’

“Kako boš izhajal ti, Čumurpaša?” je zlob¬
ne) vprašal Samojlo.

“Huje ne bo, nego je sedaj. Kaj pa tvoj
kontrakt, do kdaj je veljaven?”

“Do polovice prihodnjega leta.”

“E — majejo se tvoje znamke in pri obno¬
vitvi pogodbe gotovo padejo. Vse se ziblje v Bos¬
ni. V deželi je vse polno agitatorjev, ki pritiska¬
jo na vlado, da izpremeni dosedanji sistem. In
takšen pritiskač je tudi naš gospodin Franjo. Ta
ti skali vodo.”

Samojlo je razdražen zakrilil z rokama, po¬
tem je skočil k oknu in s pestjo je požugal proti
Konj-planini. “Naj ubije Buzduga tega prite¬
penca, odseka naj mu ušesi, ali pa naj ga ustreli,
da ne bo več pisal raportov.” Obrnil sc je k
mizi in z omiljenim glasom je nadaljeval: “Bog
naj me kaznuje, ako se nisem vedno potrudil, da
vestno in točno do zadnje pičice izpolnim vse
točke kontrakta. V vsakem oziru sem vršil svo¬
jo dolžnost, tako da sem dobil polno pohval in
priznanj. To stoji črno na belem na vsaki strani
protokola, kamor je zdravnik zapisaval izid in
uspeh svojega pregledovanja živil. Vedno je bi¬
lo Vse v redu, zdravo, nepokvarjeno, cenam pri¬
merno. Tudi v konaku so me pohvalili. Ni li
tako, Etel-leben?”

“Bog naj naju kaznuje, če nisva včasi dela¬
la v svojo škodo!’

Samojlo je priskočil. “In ko je ta mlado¬
letni postopač zahteval, naj drvarjem na ljubo
znižam cene, ali se nisem precej vdal, čeprav
sem mnogo izgubil in sem moral odščipniti.tudi
tebi, prijatelj, ki si prav za prav duša vsega pod¬
jetja!”

“Bojim se prihodnjega izplačevanja. Delav¬
ci mi pomečejo tvoje znamke pred noge —”

“Pošljiva Manojla, naj jih pobere,” je sve¬
tovala gospodinja.

“Tako jih je našuntal gospodin Franjo,” je
pristavil Bierkopf, zadovoljno zroč na prestraše¬
nega prijatelja.

“Kdaj pa se vrši dvoboj?” je vprašal go¬
spodar.

“Jutri zjutraj se popelje inženir v Tuzlo in
potem bo završalo.”

“Že jutri?”

“To se pravi — jutri še ne. Tako-le poju-
tršnjem se bodo vršila posvetovanja sekundan¬
tov, potem šele nastane klanje.”

“Kaj pa — zna li ta‘hujskač in šuntar kaj
streljati?”

“Zna, saj je rezervni častnik. In tudi uri se
v tem poslu. Videl sem ga, da je prinesel tarčo
na trato pred kolibo, jo obesil na drevo in začel
streljati vajno. Skoraj vselej poči v sredo.”

“Se mu nič ne trese roka?”

“Nič.”

“Pred tarčo se mu ne trese, a pred Buzdugo
se mu gotovo potrese.” Razmahoma se je okre-
nil k ženi. “Etelka, jutri se popelješ v Tuzlo,
pokličeš nadporočnika Buzdugo k Agularju in
mu naročiš, naj se vadi sabljanja in streljanja,
celo popoldne naj se uri in pojutršnjem še tudi,
ker nevaren je njegov sovražnik, zanesljiva je
njegova roka in oko. Vse mu razloži!”

Etelka je prikimala, vesela svojega preudar¬
nega in modrega moža. Stvar pa se je zasukala
tako, da se drugi dan ni peljala v mesto ona, am¬
pak Samojlo sam.

Proti večeru jc peljal Manojlo Bierkopfa na¬
zaj pod Konj-planino.

Samojlo se je valjal tisto noč v hudih dušev¬
nih mukah na postelji. Predmet njegovih skrbi
pa niso bile več znamke, ampak Buzduga. Krog
polnoči se je sklonil k nemirno speči ženi. “Etel-
leben, roža libanonska... ”

Žena je odprla oči.

“Kaj se tako premetavaš in cepetaš z noga¬
ma? Pravkar si zdrgetala kakor bolnik v hudi
mrzlici. ’ ’

“Oh, sanjalo se mii je, da je strašna zver na¬
padla Buzdugo in ga raztrgala. Bojim se, da ne
pride nič prida iz tega nesrečnega dvoboja.”

“Tudi jaz se bojim, tudi jaz mislim o Buz-
dugi in očesa ne morem zatisniti.”

“Ali se ti smili?”

“Sam sebi se smilim. O-o-o! Kaj bo z na¬
ma, ako zverski inženir s Konj-planine ubije nad¬
poročnika !”

“Ne bo ga. Buzduga imenitno strelja, sam
sc je hvalil. In še izpopolniti se mora v tej spret¬
nosti. Ga bom že jaz poučila. Zanesi se name,
Sami, in mirno zaspi!”

“Ne boš ga. Ti ne pojdeš jutri v Tuzlo, jaz
pojdem sam, precej za inženirjem se odpeljem.”

“Kaj boš pa ti opravil?”

“K generalu pojdem in vse mu povem. Po¬
vem mu, da je Buzduga v moji črni knjigi obre¬
menjeni za 3000 goldinarjev in da nikakor ne
privolim, da bi mi ubili najtežjega dolžnika. Vse
sem natanko premislil, čujoč kraj tebe. Glej, lah¬
ko se zgodi, da bosta žrebala za prvi strel, ta lah¬
ko pripade inženirju in — puf v moje tri tisoča¬
ke. Takšen pijanec in zapravljivec ne zapusti
niti toliko, da bi zadostovalo za dostojen pogreb,
kamo-li za poravnavo ogromnih dolgov. Ali naj
me plačajo iz njegovih posestev, ki leže neznano
kje na luni? Potem naj mi ustrele še Mika, Pa-
takija, Ivaniševiča i. t. d. Ne, na beraško palico
me takšni potratniki ne smejo spraviti.”

“Saj imaš za vsakega dolžnika tudi poroka.”

“Ti navihani mojstri denarnega prometa so
drug drugemu porok, pa vsi skupaj sede na su¬
hem. O, zakaj nisem tega prej izprevidel! Lah¬
komiseln sem bil, predober. No bili so dobri časi,
zaslužilo se je, in tedaj postane človek široke
volje, na stcžaj odpre mošnjiček in marsikaj iz-
pregleda. ”

“Pri Buzudgi ne izgubiš, on se ne bo dal kar
tako izlepa ubiti.”

“Previdnost ne škoduje. Tega ti ne razumeš,
ljuba. Častniki se ne bore za šalo in zabavo.
Služil sem tri leta v vojaški bolnici, zato vem.
Vozili so tja v dvobojih ranjene častnike s fia-
karji in na rešilnih vozeh. Vem dobro, kakšne
so posledice dvoboja. Zato ga preprečim, kakor
gotovo se imenujem Samuel Blaustift in imajo
moji predniki velike zasluge za državo. Kakšna
razvada! Zaradi razdraženega pogleda, poroglji¬
ve besede, umazane punce — alo na dvoboj! Mar
naj streljajo hajduke ali pa svoje pse, ako hoče¬
jo imeti takšne zabave! O, nekaterim ugaja^ če
se cedi človeška kri — toda prej moj denar sem,
potem naj teče v takšnih potokih, da bo gnala
mlinske kamne.”

V Etelkini glavi so nastale strašne slike.
Zdaj je videla svojega ljubimca mrtvega s prestre¬
ljenim srcem, zdaj ga imajo v bolnici razmrcvar¬
jenega, in ona ne more k njemu, da bi mu streg¬
la. “Buzduga je kavalir, ki bi se potegnil tudi za
naju, ko bi trebalo,” je govorila z elegičnim gla¬
som in stiskala obraz v blazino. “O tebi govori
spoštljivo, a drugi se norčujejo iz tebe zaradi tvo¬
jih krivih nog. Gospodje, ki si jim storil dobro,
zasmehujejo tvoj rod, on pa nikdar,”

“Kaj jim mar moji nogi? Za cesarsko služ¬
bo sta bili dovolj dobri. Ti se jima nisi rogala,
ko sem te snubil. Etel-leben, roža libanonska —
he-he-he! ’ ’

“Idi, Sami, in ga reši! Bodi mu hvaležen,
kakor je on tebi!”

“Naj me zasmehujejo, kolikor hočejo, to,
kar vlada svet, je pa le v mojih rokah. Denar,
denar!”

“On je pustil polovico svoje plače v našem
hanu,” je šepetala žena v dremavici.

“Takšnega ptiča ne pustim ustreliti. Treba
mi je samo zavrteti in oni začivkajo po mojih
notah, čeprav onesnažujejo moje gnezdo. Tudi
inženirju bom kos. Marke me nič ne skrbe. Naj
se zaletava vanje, kolikor hoče, kljub njemu pri¬
dejo v novi kontrakt. Pozimi pojdem v Saraje¬
vo ; tam se jim obnesem, in oni se mi obnesejo;
tam bom mazal, mazal —” Tu so se upehale nje¬
gove misli, izčrpale njegove besede. .Pogreznil se
je v trd spanec.

XXXII.

“Naposled sam in prost, prost!” je vzdihnil
Vilar, ko je odšla tuzlanska družba iz Mušičeve-
ga hana. Stopil je pod pristrešje, ter sedel, ker
je začutil veliko utrujenost. Mahoma je padla
na njegovo dušo globoka mržnja. “Ne, nisem
še prost in ne bom, dokler imam opravka s temi
ljudmi,” si je dejal. Tedaj je zagledal Danico
prihajati od Oskove. Ko je utihnilo ropotanje
vozov in topot konjskih kopit, je zapustila mlin.
Stopivša iz struge, je skrbno in boječe pogledala
gor in dol po poti, ni li več nadležnih tujih gotov
na obzorju. Zagledala je Vilarja samega, izginil
je njen strah in izdaleka se mu je posmejala.
Slast življenja je videl v tem nasmehu. “Tako
prileze cvrček na dan, ko začuti tišino nad svo¬
jim skrivališčem, prileze in se nasmehne božjemu
solncu,” je mislil, strastno zroč na deklico. “Ta¬
ko se prikaže po nočni nevihti, ko so se umaknili
hudourni oblaki za goro, sijajna zvezda na nebo-
sklonu, in zemljan jo pozdravi kot oznanjevalko
lepega vremena.” Razveselil se je obeh prispo¬
dob in prav čutil je, da sta se rodili iz ljubezni.
Toda dve minuti pozneje, ko jc sedela Danica, z
novim gunjičem v naročju, na svojem stolčku,
skromna in tiha, se je spomnil, da mu tako kma¬
lu še ne nastane lepo vreme. Ako se izvrši dvo¬
boj ugodno zanj, mu ostane vendar neka ost v
srcu, ki ga bo vedno opominjala, naj se ogiba lju¬
di, na katerih lepe madeži hladnega in brezsrčne¬
ga cinizma. Vedno bo osamljen na otoku, ker
nikdar se njegovo mišljenje ne bo ujemalo s temi
brezobzirneži. Zamislil se je v svoj položaj. Kakš¬
na neprijetna afera se je izcimila iz krutosti nad¬
poročnika Buzduge! Davno bi ga moral že kdo
poučiti, da mu tudi v Bosni ni vse dovoljeno. Zag¬
radi njegove pasje mrhe in bikovke mora nasta¬
viti prsi morilnemu orožju. Priznal je, da ni
ravnal po pravilih lažne olikanosti svojih gostov,
ko ni soglašal z njih nazori, morda mu je ušia tu
i tam preodkrita beseda, toda on se ne boji pove¬
dati resnico. Pogrela ga je zavest, da se je za¬
vzel za tepenega Vazka in je bil pripravljen s
svojim življenje ščititi Danico. Prešinila ga je
tista radost, ki navda naše bitje po storjenem
pravičnem delu, in toplo se je oziral na ti rev¬
ni osebici, ki sta mu po neljubi aferi še bolj pri-
rastli k srcu.

Tisto popoldne ni dolgo ostal v hanu. Ne¬
jasne slike so mu vstajale v glavi. Misel na pri¬
hodnje dni se mu je vedno vračala. Ni vedel, s
čim bi jo zaglušil, vznemirjen ni vedel, kaj naj
govori deklici, ki čepi na stolčku in uživa nje¬

£

ec

'K

govo bližino z vso dušo, pa ji sramežljivost ne
pusti, da bi razodela, kar čuti. Odhajajoč je re- x .
kel, obrnjen k Danici, da se popelje jutri zgodaj, ji, \
ko bo še spala, in bo Vazko spal, v mesto gradit 1  1
most. Tedaj je premagala tesnobo in boječnost.
vstala je in dvignivši oči k njemu, je zašepetala:
“Kdaj se povrneš, gospodine Franjo?”

Prijel jo je za roke in tiho je odgovoril:

“Brž ko bo mogoče, Danica. Zanesi se name!”

Za'hip so se strnili njiju pogledi, pričajoči, kako
je oba presunil meč ljubezni. Ta meč je tako
močno zavladal njegovemu mišljenju, da je, pic-,
toč se po prašni poti domov in iščoč senčnatih
strani, že čisto pozabil, kaj bo njegovo prvo delo
v mestu. Nič ni mislil tisti večer o dvoboju.

Ko je drugo jutro njegov voz drdral proti
banu, so segali solnčni žarki mestoma že do poti.

Iz Oskove in iz zraka je vela prijetna svežost y
njegov obraz. Kopajoč se v krepilnem hladu
avgustovega jutra, je čutil nekaj lepega in sa¬
njavega na duši. Sklonil je glavo in udobno se-j
dec kraj svoje prtljage, je mislil: “Škoda, daje
tako zgodaj še ne bo v hanu. Kaj naj počne v
jutranjih urah v dolini?” Čez hip je dvignil gla-
vo in glej — nekaj močno belega, od solnca ožar¬
jenega se je ločilo od skaline kraj poti prav na-
sproti liana. Zbodla ga je v oči ta intenzivna be¬
lina,, zableščalo se mu je od nje. Vzhit radostimo
je zaigral na licu. “Danica,, moja vila podgorJ ,prej'' m
kinja !” je kliknilo v njegovem srcu. Velel je voz
niku zapeljati v senco kraj hana. Skočil
voza in šel k deklici.

“Dobro jutro, Danica! Kaj si danes taki
zgodaj v hanu?" Navadno ne prideš dopoldne
dolino,” je govoril, držeč jo za roko. “Pojdivi
in hitro skuhajva kavo! Meni se mudi,” je pri
stavil, ter jo zavedel pod pristrešje.

pol

10,

VfON

# s

(fiiiM

; fi« dent

Krotka kakor jagnje je šla z njim. “Uranil

• s

!  S

jr. st. K
{itariua N
j Sheilcn
jr. št. 17
jr. št. 19.
jr. št. 20

dr. št. 3.

sem pred zasvitom, ” je tiho odgovorila.

“In si šla tako zgodnja na pot, da bi
enkrat videla,” je nadaljeval njeno misel.

Oklenila se je njegove roke, poljubila jo j
in položila na svoje prsi. Začutil je jabolko
njenih nedrjih. Obšla ga je vsa sladkost življirJirkovši
nja. Sklonil se je k njej in jo poljubil na rosn »» Mil11
oči. Sedel je na klop in Danico je posadil pole i
sebe.

“Slišala sem —” je zašepetala, položivši gli^;
vo na njegovo ramo.

“Kaj si slišala?” jo je mehko vprašal, ki
ji je bila utrgala beseda.

“Drvarji so pravili snoči v Pilieu —” Zo]
ni mogla dalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamir
glas, ali od grenkega ganotja ali od sladke n
burjenosti, no srečen je bil, da se je deklici raj
vezal jezik in da zaupljivo gleda k njemu. Obji
je z desnico njen obraz in dvignil njeno glavo
sebi.

“No — kaj so pravili?” ji je pomogel.

“So rekli: Grozni Birkov nam je zopet žage
spodaril in gospodin Franjo gre v mesto in se ve
ne povrne.”

“Potolaži se, draga! Drvarji ne vedo vsi
Reci jim, da jim Birkov gospodari samo do ®
jega povratka, potem pojde zopet vse po mojen
Nisem se poslovil od njih, ker vem, da se vrneu
Nisem slepar, povedal bi ti vso resnico, ko bi i.
ne nameraval vrniti.” Speklo ga je pri srcu,
tisti hip se je spomnil, kaj bo njegovo prvo del
v Tuzli.

“Vazko mi je pravil,, da imaš v mestu »fr
vražnika, tistega nasilnega človeka z grdil '

i jr, št. 9
t Kerne,
ja Tomc.
t št. 1
t Fram
Leban, 1

'. št. 13
Jota Trpii
a Ut. IG
in Tc
Siam
Dragi

fc št. 17

h* ih I

‘"Ut. 18
"Ut. It

John I
i'. št. 2G

*:

psom. '' ••ar Frank

‘Vazko je govoril resnico: Ako človek 22.

•H

zrastejo prevelika krila, mora vedno kdo prit
ki mu jih pristriže. Ne vem, ali bom strigel ji bobe
ali kdo drug. Glej, odkar sem tukaj, se mizd l 1
da sem zrastel, da se je razširilo moje srce. Cel
nebesa so v njem, odkar si ti v njem. Človek A

roke duše ima vedno sitnosti. Denejo njegov ,
srce v stiskalnico in ga stiskajo, dokler ne iztf'
zadnja kaplja krvi.”

Sanjavo ga je poslušala, pa ni vedela,

pomenijo njegove besede. On pa je dobro v
da so se tiste besede o zadnji kaplji krvi nehoto

ma prikradle iz dna zavesti, odkoder je dotlej n j

nila na površje sama boleča ljubezen. Častna afe

ra mu je stopila živo pred oči. “Madež bi s

>t 19.
št. 22 .

ostal na vesti, ko bi te hotoma prevari], madi
ki bi neprestano šel z menoj in bi se mi na smrti
dan pokazal v vsej svoj gnusobi,” je nadaljevi k
po kratkem premolku in tisti hip se mu je zazd*

lo, da ni povedal zadosti jasno. Zato. je popravilfL

_ , - J  _ J __ _ _ * • - _ulv v

I; *isko
(Sle

Samo tedaj se ne povrnem, če mi ugasne Ml h

%  ,
Uk ’ vs<

(tih

*Ci

za

n '■
%

H

:a -

<•«(

EC


življenja. Ako rečeni, to in to bo moje, onda®
ra biti moje. In če imam rad to stvar, ondaj-
imam rad do smrti. Res, Danica, do smrti, ki lak)
ho pride vsak dan.”

Slastno ga je poslušala, zroč v njegov obril
ki je bil poln strasti in žalosti. Po njenem li
se je razlil dih sreče.

“Samo smrt me bo ločila od tebe,” je go
ril v njene lepe oči, zrcalo nedotaknjene čisto
in stiskajoč njeno brado in polovico obraza
svojo desnico. “Oprosti, da govorim, kakor
stal pred grobom. V mislih se kaže vse drugač*
nego se dogaja v resnici.” Potresel je nje
glavo, kakor bi hotel iztresti iz nje vse dvome J
krive ra-zlage svojih besed. “Ali se ti bojiš
ti?” je hipoma vprašal.

“Ne bojim se je. Videla sem jo koraki'
po hercegovskih skalah in nisem se je bala. Tod"
tvoje smrti se bojim. Ni hip bi je ne mogla p rt
živeti. Boj se tistega strašnega človeka, gosp® , v
dine Franjo! Vazko je rekel, da se je včeraj z*
radi tvojega usmiljenja naeemeril kakor vrij ^ s h
na veliki petek. Boj se Birkova, i on ni tvoj P 11
jatelj!”

“Nikogar se ne bojim, duša draga! Z eni'

Bogom na sto vragov! — pravim po geslu tvoj 11
Hercegovcev. Česar se človek najbolj boji, ti
mu še najprej pade na glavo. Samo Allah ve,
bom umrl, čemu naj o tem premišljujem!”

— (Nadaljevanje.) -

s: “j
*

Sl

• M

iv

PROLETAREC

S

S*

"»la-

«

v ^ ir

0  Soft
1,1  hA
Je

l jo?>> e l\
^ °ito

le SN
L , J °'i 3

K;Š

'itia

, r ak

e ^em j?
lepe Ea ?

• ^oda i
' ■ na j Pok

■

*  <;

Poti

intenc!
■lit radost;,
1 vila  poj,
1 Vcle lje-!
Skočil >

si danes*,

ADVERTISEMENT

listr. Slovensko

^  """"

UiUnovljeno 16. januvarja
1894.

Sedež: Frontenac, Kaos.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan*
Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kana.

Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Muiberrj K
Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberr*

Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Fro ; >t*- &.

NADZORNIKI:

PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana.

MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.

POROTNI ODBOR:

JOSIP SVA TO, R. 4, Woodward, Iowa.

FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark.

MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.

Pomožni odbor:

tVILLIAM IIROMEK, Box 65, Frontenac, Kans.

ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans.
iprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.

Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gi. tajniku
Vie denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.

Bol. Pod. Društvi

Inkorporir&no 24. februva a
1903 v državi Kanaas-

uu P!l!]|
ko. Pojjj
mudi,” j e

»jim. ‘Trat;
porila.

3t, da bi j,
) misel,
roljubjla ji
1  jo jabolki
ladkost žij
j ubil nat«
■ posadil p|

, položivši (

vprašal, k

liču —" hi
akaj ji nit
od sladke q
je deklici^
; njemu. II
njeno »lin

po mogel
je zopet d
nesto iiH

re vedoii
i sama d
vse po
da se tH
snico, koki
je pri sreni
govo prvo«

iš v mestij
reka z A

Ako elol
dno kdo fl
mm strigdjj
kaj, se ni j
oje srce. "J
mi. Človetj
Venejo jjfl
okler ne 'A

g URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D.
Spremembe pri krajevnih društvih
v mesecu avgustu 1915.
Pristopili člani:

K dr. št. 20. Josef Laknar cr. 2066.

Zopet sprejeti član(ice):

K ilr. št. 3. Mihael in Marjeta Stel.
r  K dr. št. 9. Valentin Pirnar, Frank
Birk. Anton Bartol, Jacob Podlesnik,
Wac Sluga, Prank in Mary Potrpin.

K dr. št. 14. Jernej Štucin, John in
larv Jurkovšek, Louis in Ivana Enoch,
fetarina Mihevc.

r K dr. št. 16. John Prašnikar, Vinc.
i  Katarina Novak, Louis Koblar, Fer-
jbani Shedenik.

K dr. št. 17. Math in Uruša Pershe.
Kdr. št. 19. Urban Mesik.

K dr. št. 20. Frank Šeme.

Suspendirani član (ice ) :
j Pri dr. št. 3. Anton Wesovišek in Jos.
freponšek.

; Pri dr. št. 9. Mihael Skalet, Martin
a Ana Kerne. Drugi mesec: Frank in
Alojzija Tomc.

I Pri dr. št. 11. Frank Močnik, Anton
Innšek, Frank in Terezija Parkel,
Frank Leban, Frank in Terezija Lepej.
fr. in Brigita Paulič.

i Pri dr. št. 13. Jos. Smuk. Drugi me¬
te John Trpine in Joe Jeglič,
t Pri dr. št. 16. Ciril in Mary Šmavda,
Tomas in Terezija Škrbin ek, Frank
a Julija Slamnik, John in Mary To-
aašek. Drugi mesec: Jos. in'Jera

levstig.

■ Pri dr. št. 17. Jacob in Petronele Se¬
li, Frank ih Ivana Kastelic.

[ Pri dr. št. 18. Mihael Klucevšek. (
f Pri dr. št. 19. Ignac Košak. Drugi
■esec: John Božič.

Pri dr. št. 20. John Gačnik. Drugi
PKsec: Frank Auman.

! Pri dr. št. 22. Georg Werholz in John
iManfried.

Izobčeni član (ice):

I Od dr. št. 9. Louis Brate, John in Ma-
jr? Sluga.

[Od dr. št. 11. Krištof Klopčič, Frank
[Žoidani, Frank Kučar, Karl in Jera

Starina.

i Od dr. št. 14. Louis in Helena Sever.

! Od dr, št. 16. Andrej in Terezija Der-

i dr. št. 18. Mihael Zore in Blaž.

1 dr. št. 19. Frank Žagar:

Idr. št. 22. Jos. Hauptman.

URADNA NEMŠČINA.

jen (tl

r> je *

Kr

o  U' ,

av ?

N-?

J

,ir*

l;° f :

!  Avstrijsko železniško ministr¬
stvo je izdalo odlok, ki določa
med drugim:

I Vsi prosilci za kako uradni¬
co, poduradniško ali za mesto
uslužbenca morajo še preden so
sprejeti, nadalje vsi tisti delavci,
« pridejo v poštev za svoječasno
s ‘alno namešeenje, kolikor je to
'e mogoče, vsekakor pa pred ime¬
novanjem za poduradnika ali u-
dužbenca, dokazati znanje nem-
i f, ga jezika v besedi in pisavi v
t kliko, da odgovarja popolnoma
službenim zahtevam.

2. Delavcem, ki obvladujejo
Nemščino, naj se daje splošno pri
prejemu prednost pred takimi,
■d tega znanja ne morejo doka-
zati.

3- Vse službene izkušnje brez
'sake izjeme, kakor tudi predpi-
1an i pouk pd časa do časa, in iz-
iu šnje od časa do časa vseh usluž-
ttcev se morajo izvesti le v služ¬
beni'jeziku.

I Vsi razglasi, odredbe, napo¬
di, obvestila, odloki itd., ki so
določeni le osobju, se smejo izpol¬
ni le v službenem jeziku.

Vsi. vodilni činitelji ravna-
k|.istcv naj z vso strogostjo pa
na to, da se izvede službeno
1 eev anje med predstojniki in
Podrejenci, kakor tudi med usluž-

J



benci le v službenem jeziku. Kdor
bi drugače postopal, naj se naj-
strože kaznuje ...

Mi se ne čudimo. Od začetka
vojne smo trdili, da so vse tiste
sladke besede, da bodo avstrijski
narodi naplačani za velike žrtve,
ki jih sedaj doprinašajo, le lari-
fari. Upozarjali smo tudi na to,
da prihaja Avstrija od dne do dne
bolj pod vpliv in komando Nem¬
čije. Da so Nemci rešili Avstrijo
ruske invazije, bo Dunaj še dosti¬
krat slišal iz Berlina. In ta od¬
redba železniškega ministrstva je
le nov dokaz berlinske moči v
Avstriji.

In vse naše ogorčenje in vsi na¬
ši protesti ne bodo preprečili ru¬
kih ukazov. Pač pa je to: Noben
narod ne more biti germaniziran,
če sam noče. Tn fakt je, da živi
v Avstriji slovanska večina, da i-
majo torej Slovani dovolj moči
da se ubranijo germanizacije, če
— hočejo. Ampak rešiti se mora¬
jo predvsem svojih “narodnih”
voditeljev, ki so vedno politično
živeli od tega, da so vihrali narod¬
ni prepiri, ter so se vsi skupaj oa-
li tistega dne, ko bi bilo narodno
vprašanje pravično uravnano.
Kajti tisti hip bi izgubili ves po¬
men.

če ne bi bili narodi imeli takih
voditeljev v preteklosti, ne bi bi¬
le v sedanjosti take naredbe mo¬
goče. In naj.brže niti sedanja
vojna ne bi bila mogoča.

PRIMERJAVA PŠENIČNIH
CEN.

V vlogi, ki jo je podalo nižje-
avstrijsko obrtno društvo mini¬
strstvu za_notranje stvari, se na¬
haja tudi naslednja primerjava
pšeničnih cen. Koncem leta 1914.
so znašale cene za 100 kg

moke pšenice
na Dunaju K 67.85 K 43.55

v Berlinu K 47.02 K 47.02

v Švici fr. 43.50 fr. 43.50

Poleg tega omenja vloga, da
miorajo kljub temu, da je Avstri¬
ja kmetijska država, plačevati
vendar najvažnejše živilo za 25
do 45 odstotkov dražje nego ga
.plačujejo v Nemčiji. Švica mora
90 odstotkov žita, ki ga rabi, uva¬
žati iz inozemstva, ker ga sama
pridela le deset dohodkov, vendar
ima ta dežela najboljši in najce¬
nejši kruh.

•Vzrok temu dejstvu je, da so
v Švici še o pravem času uvoz
žita podržavili. Ker se je tudi
Avstrija odločila, da odtegne
oskrbovanje s kruhom zasebni
Špekulaciji in zaseže žetev, bodo
morebiti tudi tam doživeli, da
ijirn ne bo treba kruh draže pla¬
čevati kakor v Nemčiji.

To pa ne velja le za žito in
moko, marveč tudi za mnoga dru¬
gačna živila. Zakaj so cene za
raznovrstno sočivje in zelenjavo
tako visoke! Za primer navedi¬
mo črno redkev, ki je podzemelj¬
ski pridelek in ga vojna prav nič
ne zadeva, pa je 100 do 150 od¬
stotkov dražja kakor lani. O fi¬
žolu, leči, grahu bi mogli v opra-
vičbo navajati, da se porablja v
velikih množinah za čete, to pa
ne velja za redkev; zakaj torej
podražitev? Le odernštvo s cena¬
mi je temu krivo. Ta primera je
le malenkostna, zakaj tudi vsi
drugi pridelki in izdelki in blago

Nekaj časa sem, menda odkar
je vstopila Italija v vojno, imajo
na ljubljanskem Gradu vojne
vjetnike. Ondotni listi poročajo o
tem, in nekatere reči so zanimi¬
ve. Izrecno naglašamo, da se ne
strinjamo z načinom pisave, ki
prehaja mestoma v škodoželjnost,
v splošnem pa je nrilagodena se¬
danjim tiskovnim razmeram v Av¬
striji. Toda ker bo stvar sama go¬
tovo zanimala čitatelje, ki si zna¬
jo tudi sami napraviti pravo sod¬
bo, jo v naslednjem podajamo ta¬
ko, kakor smo jo našli.

Vojni poročevalci, ki so te dni
obiskali primorsko fronto, so se u-
stavili tudi v Ljubljani, da si o-
gledajo najnovejšo posebnost na¬
šega mesta — taborišče italijan¬
skih vojnih vjetnikov. Ljubljana
je za naše vjete južne sosede le
prva štacija, tu se jim nudi tako-
rekoč le prvi oddih, kar je zdra¬
vega, oddide po petdnevni karan¬
teni naprej. Le ranjenci ostanejo,
dokler niso izlečeni.

Zbirališče za italijanske vjetni¬
ke je naš eastljivi Grad. Vojni
poročevalci pravijo, da sc jim zdi
na Gradu vse jako primerno ure¬
jeno ter občudujejo lepoto razgle¬
da, snažnost prostorov, udobnost
obširnega dvorišča. Tudi marsika¬
teri Ljubljančan bi sc začudil, ko
bi si smel danes ogledati notra¬
njost starodavne stavbe. To ni
več naš stari Grad, s svojimi tem¬
nimi hodniki, s^svojimi od starosti
oglodanimi kotički ; vsi znaki pro¬
padanja so zginili. Vse je prenov¬
ljeno, čedno in snažno se belijo
sobe in hodniki, marsikatera stvar
je postavljena drugače — toda
povsodi se ozira na tebe nepopa¬
čeno starinsko lice častljivega
znamenja naše bele Ljubljane.
Povsndi je poznati sledove skrbne
roke in za umetnost vnetega sr¬
ca. Ne izdamo nikake tajnosti, a-
ko povemo, da so obnavljalna de¬
la na Gradu zasluga grajskega
poveljnika majorja Kerna, ki je
skoraj brez vsakih sredstev (z
malo podporo občine) izvršil prav
na tihem velezaslužno delo. Za
vojnega vjetnika, ki pride iz strel¬
skega jarka, je ljubljansko tabo¬
rišče pravcati hotel. Snažnost, vo¬
jaškim razmeram primerna udob¬
nost, in oskrba — vse mu doka¬
zuje, da se naša vojna uprava čim
najpazljivejše zaveda mednarod¬
nih načel, ki urejajo postopanje
z vojnimi vjetniki, onih načel, ki
jih naši sovražniki tako radi tep¬
tajo . . .

Častniki in vojaki skoraj vseh
italijanskih polkov so že gostova¬
li na našem Gradu. Skoraj vsak
dan se odprejo dobro zastražena
grajska vrata novemu krdelu v e-
nolienih rjavozelen-osivi-h unifor¬
mah. Mali ljudje so to, med kate¬
rimi se telesno odlikujejo iz cele
Italije izbrani bersaglieri s svoji¬
mi čudnimi, prav nevojaškimi
perjanicami, in pa alpinci, ki se
rekrutirajo iz planinskih krajev.
Večina vjetnikov pripada seve¬
da infanteriji, mnogo je bilo med
njimi zlasti v prvem času tudi
financarjev in celo eden pilot, ki
ie moral pri Gorici zapustiti zrač¬
ne višave, je že bil med njimi. Tu¬
di častnike vseh strok od podpol¬
kovnika do rezervnega poročnika
so naši vojaki že gostili na Gradu.

Vsako novo krdelo dobi novo
pobeljeno, snažno sobo, ima prili¬
ko, da se očisti in v miru prebi¬
je petdnevno predpisano karante¬
no. Ranjenci (med njimi je tudi
dokaj težkih, pridejo seveda takoj
v bolniške sobe, ki so higijenično
urejene in kjer je poskrbljeno za
izdatno pomoč. Našemu zdravni¬
ku sta prideljena dva vjeta itali¬
janska lečnika, eden Rimljan, pol¬
kovni zdravnik, drugi kirurg iz
Napolja, rezervni primotenente.

Strogo po vojaško je urejeno
življenje na Gradu. Moštvo je na¬
stavljeno v velikih sobah nekda¬
nje kaznilnice, v katerih vsaki je
“poveljnik” marescilo (štabni na¬
rednik), ki je odgovoren za mir

še od prej v zalogah se je silno
podražilo.

Avstrijska vlada je, kakor
znano zasegla tudi lečo, grah in
fižol.

Miljone in miljone bodo morali
konsumenti vreči po nepotreb¬
nem v žrelo nenasitnemu molohu,
ki ga sedaj v vojnem času časte
pisani brezvestni izkoriščevalci
kot svojega boga.

A, to ni greh; greha ni. Dobi¬
ček — oderuštvo ,to je vse!

skupaj svoje sobe.

Precej zgodaj zjutraj morajo
biti vse postelje v redu in ko
pregledajo naši častniki sobe in
dvorane, stoje na poziv “Atten-
to” italijanski vjetniki v strogi
vojaški pozituri.

Na' krilu “posadke” neke sobe
zapazimo začudeni visokega star¬
ca. Izpod čepice mu silijo redki
beli lasje, po prsih mu valovi.dol¬
ga krasna siva brada, orlovski
nos, živahne oči — kako pride ta
starček v uniformi laškega capo-
rala? Njegovi tovariši so takoj
pripravljeni obširno razložiti nje¬
govo biografijo. 67 let je star, no¬
sil je kot mladenič rdečo Gari¬
baldijevo srajco in ko so po Itali¬
ji naznanjali, da čakajo neodre-
šena Gorica, Trst, Dalmacija ne¬
strpno na svoje osvoboditelje, se
je odločil, da ponese tudi on staro
Garibaldijevo zastavo v provinco
Giulio. Siromak. Šc le prepozno
je uvidel, kako so ga varali oni,
ki so pripovedovali, da bo ‘ofenzi¬
va italijanske armade triumfalen
pohod v neodrešene kraje. Danes
premišljuje o svoji usodi, morda
ravno v isti sobi, kjer je spoznal
njegov brat, oče, prijatelj pred 50.
leti bridkost vojnega robstva, kaj¬
ti tudi 1866. leta smo imeli na
Gradu laške g-oste. V neki drugi
sobi se nahaja prostovoljec, ki je
54 let star. Tudi ta je mislil, da
mu bodo teden dni po izbruhu
vojne zvonili zvonovi pri Sv. Ju-
stu . . . Čudno se izjemata ta dva
“caporala” med ostalimi vjetni¬
ki, ki so vsi v najboljši možki
dobi. Sprva so prihajali le mla¬
di fantje do 26. let, sedaj pa se
pojavljajo tudi že starejši rezervi¬
sti — najboljši dokaz, kako je
vojna že oglodala italijansko voj¬
sko. — Dan vjetnikom ne mine¬
va baš neprijetno. Kdor hoče de¬
lati, lahko nasaja lopate in dobi
zato priboljšek na hrani. Sicer pa
sedijo Lahi kaj radi na dvorišču
na snlncu, dve uri dopoldne in
dve uri popoldne smejo celo na
vrt, oziroma v drevored, kjer i-
grajo svoje priproste narodne
igre. Ob 6. je apel, profesor zbe¬
re, svoje ljube ter kontrolira, ali
mu morda ne manjka kakšna
“draga glava”. Ob 9. mora biti
vse v posteljah. Luči ugasnejo in
na Gradu zavlada n-očni mir.

Le v sobah, kjer leže ranjenci,
je svetlo. Tam vršijo samaritan¬
sko službo tudi trije vjeti pod¬
častniki, katerih skrbno obriti o-
brazi in tonzure na glavi nam po¬
vedo, da so duhovniki. Dva sta
kapucina, eden je dominikanec-
prostovoljec. Vsi imajo dovolje¬
nje, da berejo v grajski kapeli
mašo in ljubljanski ordinarijat je
vsakemu nakazal po 35 mašnih
štipendij — da bi ne bilo zastonj.
V bolniški sobi leži tudi siromak,
ki se bo pa naših sanitejcev in
zdravnikov prav do groba z vročo
hvaležnostjo spominjal. Trinajst
dni je ležal na Krnu v nekem goz¬
diču s prestreljeno nogo in pre¬
streljenimi prsi, zaman je klical
na pomoč. Glad in žejo je pre¬
ganjal z borovnicami, jedel je
koreninice, vsak večer je obupa¬
val, vsako jutro je zatlela v njem
zopet iskra nove nade. In res, od¬
delek naših sanitejcev se je ne¬
kega dne približal skritemu gozd¬
natemu kotičku, čul slabotne kli¬
ce ter hitel ranjenemu sovražni¬
ku pomagat. Naši zdravniki so ga
skrbno obvezali in na Gradu se
mu polagoma vrača zdravje. Suh
in bled je še kakor smrt, toda o-
kreval bo. Piše se za Busicha, pr¬
vo slovensko ime, ki se je pojavilo
v seznamih italijanskih vjetnikov.
Slovensko ime, toda italijansko
čuvstvovanje, italijanska govori¬
ca; ubogi Busich je trd Italijan
in jezik njegovih pradedov mu je
tuj . . . Med njegovimi tovariši I
pa jih je nekaj, ki govorijo slo¬
vensko ; eden je hodil v lepih mir¬
nih časih po naših krajih, od sela
do sela, od mesta do mesta ter
brusil škarje. Morda je bil kdaj
tudi že v Ljubljani, ter se ni ozi¬
ral v Grad, o katerem ni slutil,
da postane njegova prva štaci¬
ja na potu v vojno robstvo. Mno¬
gi italijanski vojaki govore tudi
nemško — naučili so se nemšči¬
ne kot delavci v alpskih in ren¬
skih deželah.

Vjeti italijanski častniki po
večini nemško sploh ne razumejo,
pač pa govori vsak francosko in
mnogi tudi angleško. Pravijo, da
so se od izbruha svetovne vojne
sem pripeljali Italijani na svoje

i

Na ljubljanskem Gradu.

in red. Častniki imajo po 3 do 4

verolomstvo tudi s pridnim uče¬
njem slovenščine in hrvaščine, da
bi mogli občevati s prebivalstvom
okupiranega ozemlja. Dosedaj pa
še te prilike niso mnogo imeli.

Hrano imajo vojni vjetniki isto
kakor naši vojaki. Marsikateri
pač pogreša svoje ljube makaro¬
ne .. .

Vsak dan se odpirajo in zapira¬
jo vrata na Gradu. Krdelo za kr¬
delom odhaja dalje proti severu
(zdi se, da s prav otožnimi misli¬
mi) krdelo za krdelom prihaja z
bojišča. Grad ni nikdar prazen.

Pred kratkim smo videli na ko¬
lodvoru značilen prizor. Oddelek
ruskih vjetnikov je stal tam, da
odide na neko delo. V tem hipu
je prispel vlak z italijanskimi
vjetniki. Rusi so se spogledovali
in škodoželjno muzali “Itali.jan-
ci!”, Lahi pa so radovedno in
sramežljivo obenem zrli na svoje
zaveznike. Morda je bilo to prvo
srečanje ruskih in italijanskih za¬
vezniških čet na avstrijskih tleh.

NAJSTRAŠNEJŠE LETO ZGO¬
DOVINE.

“Nationaltidende” v Kodanju
je napisala sledeče vrste ob ob¬
letnici vojne: Nemčija je pribo¬
rila veliko zmag, a gigantski boji
še trajajo in pridružitev Italije

trosporazumu dokazuje, da so vse.
kakor koncem majnika v Rimu
verovali na končno zmago velesil
trosporazuma. V nekem trenut¬
ku so se bali v Parizu, da prične
Rusija omahovati in niso več po¬
polnoma zaupali francosko-rusko-
angleški izjavi s 5. septembra, ki
obvezuje tri velesile, da ne sklene
nobenega posebnega miru. Zdaj
ne kaže nič na to, da se mir, ki ga
želi papež, sklene v dogledni bo¬
dočnosti. L. 1870. do 1871. je bilo
strašno leto za Francijo, leto
1914.—1915. je strašno za Evro¬
po, strašno, pač najbolj strašno,
kar jih pozna svetovna zgodovi¬
na. Izgube vojskujočih se držav
štejejo na milijone. Beseda ‘ban-
kerot Evrope’ ni več prazna bese¬
da strahu.

Vse kulturno delo počiva. —
Evropa ne živi več v znamenju
prometa, sovraštvo in ljutost, ki
ju je povzročila svetovna vojna,
sta tako močni, da ne more nihče
umevati, kako naj bi se zopet ob¬
novile redne mednarodne raz¬
mere. Tako se končava strašno
leto, velikovojno leto. Nihče ne
ve, če drugo vojno leto, ki se
prične jutri, prinese konec straš¬
nih žrtev na krvi in na denarju,
ki grozi Evropo za nedogleden
čas popolnoma oslabiti.

^ V ^

2  «

ž

AMERIŠKI

DRUŽINSKI

KOLEDAR”

1

1

\

ZA LETO 1916

bo gotov za odpošiljanje te dni. Koledar je vezan v trde platnice, šteje
240 strani (naznanilo v zadnjem “Proletarcu”, da ima 224 strani, je
bila pomota) in ima sledečo vsebino:

SPISI.

Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in
zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov
1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna
mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko
metriško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela.
Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Največje stvari na svetu.
Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni
in razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav¬
ljanska pravica. Naturalizacijski zakon. Koliko je civilnih zveznih
vslužbencev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike
v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah.
Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava
z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila
sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne
dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). —
Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože
Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬
gih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin-
Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek:
Kaj ho po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬
volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje
slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬
ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore:
Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke.

— Oglasi.

SLIKE.

Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če hi se sovražni¬
ka zmenila ... — Stolp biser jev na razstavi v San Franciscu. — Pre¬
kucnjeni parnik Eastland. — Mladi RockefeUer. — Stari Rockefeller. —
John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬
hiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. —
Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬
liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — “Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬
kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični
duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. —
Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske
čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči
premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozaur “Corytho-
saurus”. — Lobanja dinozaura “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap-
neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi.

— Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬
kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda.

— Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna
vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. —•
Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta,
blazna “mehiška cesarica”. — Babilonska tablica s pravljico o prvem
grehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub
v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub
v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina
v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc.
klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc.
klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. —
Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. —
Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph
Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro-
driguez. — John C. Kennedy.

Skupaj 64 SLIK.

ZEMLJEVIDNI OBRAZCI.

Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko-nemško-avstrijski bojni
pas. — Avstrijsko-italijanski bojni pas.

CENA. 40 CENTOV

s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav.

Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ.
Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne
knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema

PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL.

!

I


PROLETAREC

PROLETAREC

LIST ZA INTERES E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.

IZHAJA VSA KI TOREK.

- Lastnik in izdajatelj: -

Jugoslovanska delavika tiskovna diužba
v Chicago, Illinois.

Naročnina: Za Amuriko $2.00 za celo
leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo
$2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta.

Oglasi po dogovoru. Pri spremembi
bivališča je poleg novega naznaniti
tudi stari naslov.

Glasilo »lovenike organizacije Jugosl.
— socialistične zveze v Ameriki. —

Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja
lista in drugih nerednosti, je pošiljati
predsedniku družbe

Pr. Podlipcu, 50119 W. 25. Pl. Cicero, 111.

PROLETARIAN

Owned and published every Tuesday by

South Slaviti Worl:men’s Pubishing Gompany
Chicago, Illinois.

Subscription rates: United States and
Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
year. Foreign countries $2.60 a year
$1.26 for half year.

Advertising rates on agrecment.

NASLOV  (ADDRESS);

“PROLETAREC” *

4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS

LABOR DAY.

Tudi to je minilo.

Prišel je ameriški “praznik de¬
la,” letos dne 6. septembra, in
minil je. Lahko pa se pravi, da
ni zapustil v delavskem življenju
in mišljenju niti trohice več sle¬
du kakor katerikoli praznik, u-
stanovljen od države ali pa od
kakšne cerkve.

Kaj pomeni Labor Day? Ta dan
se ne dela. Ge dopušča vreme, se
gre kam na izlet, žogo bit, ribe lo¬
vit, morda tudi kakšnega “mač¬
ka ’ ’ za drugi dan kupit... s tem
je pa tudi večinoma vse opravlje¬
no.

Kakšna razlika je med tem in
med praznovanjem prvega maja!

Ali Labor Day je določila vla¬
da, prvi majnik si je izbralo de¬
lavstvo samo. Zavednemu prole¬
tarcu pove to vse, in nič se ne
bo čudil razliki.

Celo način praznovanja zapove¬
danega praznika dela se je tekom
let popolnoma izpremenil, in si¬
cer ne tako. da bi bil postal po¬
membnejši, ampak narobe. Vse
je splahnelo, in če ne bi praznik
imel svojega imena, ga skoraj ni¬
kjer ne bi bilo mogoče ločiti od
predidoče nedelje. Včasi je bila
po Ameriki ta dan delavska para¬
da zlasti po večjih mestih; zdaj
odpada tudi to, in če se tupatam
pravi, da se opušča zaradi slabih
časov, je to večinoma pretveza, če
pa je kaj resnice na tem, je rav¬
no to najslabše izpričevalo za pa¬
rado in njen pomen. Glavni vzrok
je pač ta, da prevladuje že skoro
povsod občutek, da so te parade
prazne in brez smisla. Delavske so
bile le toliko, da so marširali de¬
lavci, sicer pa so bile le navadne
kopije raznovrstnih drugih pa¬
rad, ki se prirejajo enako tjaven-
dan. Povedali niso tako obhodi
ničesar; le da so zabavali buržva-
zijo, ki jih je prihajala gledat,
kakor vsak Spektakel. Delavci
so oblekli svojo najboljšo obleko,
po velikih mestih so posamezne
industrije dekorirale vozove in
kazale na njih bodisi izdelke,
stroje ali kaj podobnega, potreb¬
ne predmete so dajali podjetniki
sami na razpolago in so prihajali
na ta način do cenene reklame, in
sploh se je vse vršilo v znamenju
sloge med delom in kapitalom.
Bile so parade za oči in za ušesa.

Najmanjši obhod dne 1. maja i-
ma več pomena, ker je njegov zna¬
čaj demonstrativen. Tam se izra¬
ža milost vladajočih krogov, tu¬
kaj pa volja delavstva. Na La¬
bor Day novori delavcem vse: To
Vam dajemo! Prvega maja kaže
vse: To smo si priborili.

Drugače pa ne more biti, in raz¬
lika je jasna vsakomur, kdor se
spominja, kako različno sta nasta¬
la oba praznik^.

Delavsko gibanje ima tudi v A-
meriki precej staro zgodovino, in
čeprav je danes v unijah večino¬
ma zelo konzervativno, so bili
vendar časi, ko je imelo dokaj re¬
volucionarno barvo. Tudi para¬
de so delavci prirejali v takih
časih, pa niso bile tako lepo aran¬
žirane, ampak tudi ne tako po¬
hlevne, kakor dandanes na prvi
pondeljek steptembra. Hude kri¬
ze so večkrat pehale delavce v
veliko bedo, in tedaj so še slišale
zahteve iz delavskih ust. Več ka¬
kor enkrat je lomil gospodujoče
mogotce strah pred delavstvom, in

iz tega strahu se je porodil Labor
Day, ki naj bi služil kakor ven¬
til, skozi katerega bi uhajala de¬
lavska nezadovoljnost.

Tak obhod je bil n, pr. leta
1881. v Ne\v Yorku. Priredilo ga
je društvo Knights of Labor in u*
deležilo se ga je okrog 20,000 de¬
lavcev, kar je bilo za tedanje Čase
in razmere res veliko število. New-
yorška buržvazija se takrat ni
zbirala na peti aveniji, da bi si
napasla oči, temveč je trepetala
in povsod je vladal strah pred re¬
volucijo.

Potem je leta 1888. ameriški de¬
lavski kongres v St. Louis skle¬
nil, da naj se vsako leto praznuje
1. majnik, leto dni pozneje pa je
mednarodni socialistični kongres
v Parizu napravil iz njega sveto¬
ven delavski praznik.

Ameriški kapitalizem pa je u-
gibal, kako bi odcepil tukajšnje
delavstvo od mednarodne zveze
in oglodal njegovo moč, katere
se je čimdalje bolj plašil. V new
yorški legislaturi je 'bil vložen
predlog, da naj se določi prvi
pondeljek meseca septembra za
praznik dela. Predlog je bil spre¬
jet, in kapitalistom se je zdel ta¬
ko praktičen, da je kmalu sledilo
triindeset držav newyorškemu
zgledu, dokler ni naposled kon¬
gres v Washingtonu leta 1894.
razglasil Labor Day za nacionalen
praznik. Bil je torej dovoljen,
delavcem darovan dan, in o de'
monstraciji za kakšne delavske
zahteve in pravice ni bilo več go¬
vora. Sicer je bilo to izrečeno tu¬
di v kongresovem sklepu, ki je
dejal, da naj se tega dne podjet¬
niki in delavci združijo ter posve¬
tujejo o svojih skupnih interesih.

Nasprotje med delom in kapi¬
talom, nasprotje med interesi raz¬
redov je hotel ta sklep izbrisati,
pa na njegovo mesto postaviti so
lidarnost izkoriščevalcev in izko -

jrščanih.

če razume delavec, da je taka

solidarnost nemogoča, mora tudi
razumeti, da je bil Labor Day li¬
cemersko darilo, namenjeno, da
zatre revolucionarnega duha med
ameriškim delavstvom. Svoj na¬
men so pa kapitalisti dosegli vsaj
za nekaj časa;z zakonitim prazni
kom so razdrli demonstracijo, pa
jo izpremenili v — parado.

Brezposelnost je zlasti lani v
mnogih krajih preprečila tudi te
parade. Za mislečega delavca pa
ne more biti hujše obsodbe takih
prireditev. Saj bi morala dati
ravno brezposelnost delavskim
voditeljem povod, da bi poklicali
armade svojih trpečih tovarišev
na cesto in jih peljali po mestih,
da pokažejo laž o prosperiteti in
ljudski blaginji ter demonstrira'
jo resnični, bedni položaj. Tak ob¬
hod bi glasno govoril, tudi če se
ne bi izpregovorila nobena bese¬
da.

Ali to kajpada ne bi mogla biti
“lepa parada.” Kajti brezposel¬
ni delavci ne morejo igjtrši.ratt v
novih nedeljskih oblekah in se¬
stavljati poetično slikovitih ale¬
goričnih skupin. Tudi jim ni za¬
bava poslušati bando, ki igra
pred njimi patriotične koračnice
in gledati kapelnika, ki se produ¬
cira kakor žongler, premetajoč
svojo palico. Brezposelni delavci
so sami po sebi demonstracija; te
pa ne sme biti na Labor Day, ki
so ga kapitalisti milostivo posve¬
tili proletariatu.

Labor Day j» simboliziral dose¬
danje mišljenje ameriškega de¬
lavstva. Propadajoče zanimanje
za ta praznik in odvračanje od
praznih parad pa kaže, da se vrši
preobrat med tem delavstvom in
se njegova pohlevnost razpuhte-
va.^

Cim hitreje in energične j e se
izvrši ta preobrat, tem bolje bo
za delavstvo te dežele. Prej ali
slej se mora zgoditi, kajti tudi
najponižnejši proletarec mora na¬
posled spoznati, da so kapitalisti
radi dali delavcem en dan v letu,
da jim pa nočejo dati poštenih
plač, razumnega delovnega časa
in pravičnih delavskih zakonov.
Spoznati mora, da ni tisto, kar da 1
jejo kapitalisti svojevoljno, nie
vredno, tisto, kar bi bilo kaj vred¬
no, se pa ne dobi brez boja.

Kadar bo to spoznanje splošno,
postane Labor Day še bolj nezani¬
miv in nedelavski praznik, name¬
sto njega, se pa zablešči sijaj pr¬
vega majnika. Tedaj pa bodo de¬
lavci v proletarski zvezi vsega
sveta tako močni, da ne bodo po¬
trebovali nikakršnega dovoljene¬
ga praznika in ne bodo vpraševali
za darila kapitalistov, ampak si
bodo priborili svojo pravico.

Nekoliko jasnosti.

Preden se je pop Velimirovič, ki spada v Sr¬
biji med prav majhne luči, tako da so jo “Radnič-
ke Novine” že skoro upihnile, medtem ko je v
Ameriki avanziral kar do “največjega Jugoslo¬
vana”, odpeljal nazaj čez lužo, so napravili še v
New Yorku shod. Na vabilih je bil tudi predsed¬
nik Slovenske Lige, gosp. Frank Sakser, nazna¬
njen za govornika. Ali dasi je objavljal to vabilo
tudi njegov list “Glas Naroda”, je vendar tako-
zadnjo uro odpovedal.

rec

Napaden je bil od, dveh strani. Z ene ga je
prijemal “Srbobran”, kakor smo že zadnjič po¬
ročali, z druge pa duluthski “Narodni Vestnik”,
ki ga označuje za — Nemca. Mimogrede rečeno
razglaša N. V. nekoliko nevarno teorijo, učeč, da
Sakser ne more biti Slovenec, ker ni bil nikdar
avstrijski državljan. Potemtakem ne bi bil sin
slovenskih staršev, ki je rojen v Ameriki, na noben
način Slovenec.

Če bi bili mi ligaši, bi se nam vseeno zdelo,
da bi bil predsednik bolje storil, ako bi bil šel
na shod in tam zastopal stališče Lige. Tako pa
naj si njegova organizacija sama beli glavo s tem.

Gosp. Sakser torej ni šel na shod, zato pa je
njegov list objavil nekoliko kritike, osredotočene
v sledečem članku, objavljenem pod naslovom
‘ ‘ Jasno povedano ’ ’:

“Na nedeljskem zborovanju Jugoslovanov v
“Amsterdam Opera House” je profesor Pupin, ki
je obenem tudi kraljevi srbski konzul v New Yor-
ku, jasno povedal, da si Jugoslovansko državo
predstavlja kot federativno kraljevstvo ali monar-
hio sploh. Celih pet mesecev je bilo treba ugibati
•in čakati, da. se je nam jasno povedalo, da gre vsa
borba, pehanje in vpitje po svobodi za monarhijo.
Mi Slovenci smo se že preje izrekli proti taki na¬
meri, ker v njej ne vidimo nikake rešitve.

Vedeli smo pa tudi, da se z nami mešetari
kakor s živino na semnju.

Prvo mešetarenje za prodajo 'Slovencev v Pri¬
morju je pričela Nemčija, ko je na Avstrijo pri¬
tiskala, da odstopi Italiji Trident in nekaj Pri¬
morja, samo da bi Italija ostala nevtralna.

Drugo mešetarenje pa se je z nami vršilo v
Londonu, Parizu, Petrogradu in v Srbiji.

Pri tem mešetarenju se je nas Slovence na¬
ravnost zatajilo, kakor da ne bi prebivali v Pri¬
morju. Obetalo se je Italiji, za slučaj, da stopi v
vojno, ne le goriške Slovence, ampak tudi Trst in
del Dalmacije.

Ker so bile te obljube Italiji bolj povšeč, so
se pričele sline cediti. V Rimu so si napravili zem-
Ijevid in na njem je začrtano bodoče italijansko
kraljestvo notri do Logatca in deloma Primorje
in Dalmacija.

Seveda se zemljevidi laglje rišejo, nego pa ta¬
ka zemlja pridobi in podjarmi. Zato bode pa še
preteklo zelo mnogo vode po Soči in Savi predno
bodo nas ugrabili Italijani.

Na naše ozemlje nimajo Italijani niti Nemci
nikakega zgodovinskega prava, a dandanes se nih¬
če ne ozira na pravo narodov, — ampak vse voj¬
skujoče države so mnenja: “Dem Sieger die Beu-
te,” ali po naše: Zmagovalcu gre plen!

Sedaj se jasno prikazuje, da je bila balkanska
federacija le zgolj sen. Oglejmo si Balkan le malo
bližje. Bolgari se ne zmenijo za vojno, pridobiti
hočejo brez napora pokrajine, mešetarijo celo s
svojim najkrutim sovražnikom — s Turčijo in to
na škodo sosedov. Rumunska je Italiji svečano
obetala, da poseže v boj, ako Italija prične krvavi
ples, a sedaj jo je pustila na cedilu in se pustila
od nemških diplomatov pregovoriti, da ostane ne¬
vtralna, cena pa jc Besarabija.

Z Grško so mešetarili Nemci in Avstrijci na
eni strani, na drugi pa Angleži, Francozi in Rusi.
— Vsakdo ji je več obetal. a  tudi se ne gane.

Rumunska, Bolgarska in Grška bi že posegli
v boj, ako bi zagotovo vedele, da zmagajo zavez¬
niki, ker pa nimajo tega dokaza, pa raje čakajo
na obljube Nemčije in Avstrije, češ, nekaj bode
že, ako ne veliko pa vsaj malo.

Povedati pa moramo tudi, da so kralji Grške
Romunske, Bolgarske — nemški princi in'to po¬
ve vse v sedanjem času. Ako bi balkanski narodi
že pred desetimi leti, ali še preje zapodili te kralji¬
ce nazaj v rajh in si ustanovili republikansko fe¬
deracijo, bi bil sedanji položaj ves drugačen, —
najbrže bi celo ne prišlo do svetovne vojne, kjer
morajo zaradi par kronanih glav prelivati narodi
svojo kri in tem narodom so poteptana rodovitna

polja in vgonobljene rojstne hiše. Iz cvetočih na¬
selbin so nastali griči razvalin, namiljone krepkih
mož in mladeničev je postalo žrtev prezgodnje
smrti in na miljone je pohabljenih, samo da se
monarhije razširjajo in pridobe več podanikov.

Oporekal nam bode kdo, da je za federativno
republiko treba bolj izobraženega naroda, a mi mu
v tein slučaju pokažemo na Švico. Ali so bili Švi¬
carji pred več nego pet sto leti bolj izobraženi, ne¬
go so balkanski narodi sedaj? Edino kar je bilo
v njih srcih, je bila sloga in zavest; žrtve so bile
velike, toda nastala je zlata svoboda v državi, v
kateri govorijo tri jezike, nemški, francos., in ita¬
lijanski. Nikdar ne pride kakemu Švicarju na mi¬
sel, da bi trdil, da je Nemec, Francoz ali Itali¬
jan, ampak vedno pravi, da je Švicar in potem
še le pove ali francoskega, italijanskega ali nem¬
škega dela. Toda tak duh še ne veje na. Balkanu.
Vsak narod drži svojo staro tradicijo in meni, da
brez kneza, čara ali kralja mu ni obstanka. Ti kne¬
zi, čari in kralji se pa 'med seboj rujejo, čegavo
kraljestvo bode večje in se niti ne zmenijo za žrtve
naroda.

Dokler bode prevladovalo mišljenje na Bal¬
kanu in tudi pri izobraženih gospodih, ki uživajo
slobodo v tej deželi, da morajo tam doli vladati
vladarji, tako dolgo ne bode še svobode zlate,
ker to je najti le v federativni republiki.

Vsi ti vladarji v svoji trmoglavosti pa le
spravljajo vodo na nemški mlin. Nemški Mihel se
pa tem narodom smeje, ker so tako neodločni in
zaljubljeni v svoje kralje.”

čevalo od sovražnika unij in so¬
cializma.

Mrs. Osborne Rove najbrže tu¬
di ne ve, da so v Ameriki podjet¬
ja, v katerih gospodar sploh ne
pozna svojih delavcev, ker ne pri.
haja z njimi v dotiko. Tisti mali
predpostavljeni, ki občujejo i
njim, pa niso nič manj, ampak ne
mara še bolj maščevanja željni
ljudje, kakor včasi podjetniki sa¬
mi. Izpričevalo, ki ga zahteva
mrs. Osborne Rove, bo odvisno odi
takih ljudi. Ali si ne more gospa
predstojnica prav nič misliti, kak¬
šne krivice tedaj lahko napravi
človeške strasti?

Nam pa sploh ne gre v glavo,
čemu naj bi bilo tako izpričevalo!
potrebno. Kaj je treba mnenja
nekdanjega podjetnika, kadar i-
šče delavec dela? Ako delavec ne
bo sposoben za tisto delo, kateroj
mu hočejo mestni “dobrotniki”
posredovati, je itak gotovo, da ea
podjetnik ne bo obdržal. Torej je
vsa ta akcija le tedaj razumljiva,
če hočejo z njo služiti podjetni¬
kom, ne pa delavcem. In res iz-
gleda tako, da hočejo porabiti p
veeano brezposelnost za to, <
pribavijo podjetnikom delavce a
čim nižjo plačo.

Ali brezposelnost se sploh ne od-

X

s

m#’

U  P 1 *'

\  prej

J iiari

(” a  K

LcionaJ

nuji v '
Ji kul
"-dati s 1

0i,  v

ikapit

Poučen

jica mo
;e. ki t
Janje

jj izral

jtoducu

“Glas Naroda” se vsekakor razvija, in če bi
človek vedel, da pojde razvoj konsekventno v tej
smeri dalje, bi bil zadovoljen. Ali pri listu, ki je
še pred kratkim objavljal Goričarjeve caristične
članke o “moči in velikosti Rusije,” ne ve človek
nikdar, pri čem da je. Vendar vsaj za danes res¬
nici na ljubo radi konstatiramo, da se je raz¬
vil vsaj do republičanskega mišljenja. In glede
na Balkan zagovarja danes tisto, za kar so se do
slej borili .edino balkanski socialisti.

“Gl. Naroda” se je nekoliko zmotil s trdit¬
vijo, da “smo se mi Slovenci že prej izrekli proti
monarhiji.” Motiti se je po starem pregovoru člo¬
veško ; ali v takih rečeh je treba vendar nekoliko
več točnosti. Od začetka so se edini socialisti iz¬
rekali proti monarhiji, pa so bili zato preklinjani
in izobčeni iz naroda. Zdaj je tudi “Gl, N.” repu¬
blikanski. Ali držimo se resnice: To tudi še ni ves
slovenski narod; to niso še niti vsi Slovenci v A
meriki. Klerikalci n. pr. so francjožefovci, Trošt
in tisti ki brenkajo z njim, so karadžorževieevci
in bi bili eventuelno tudi obrenovičevci.

Niti o Ligi ne ve človek, na kakšnem stališču
da stoji, dokler ni v tem oziru nobene njene ve¬
ljavne izjave, njeni listi pa pišejo vsak po svoje.

“Gl. N.” pravi, da je bilo treba pet, mesecev
ugibati in čakati na pojasnilo. Tudi to se nam zdi,
da je zmota. Nam je bilo tisti dan vse jasno, ko je
bila. sprejeta lasallska resolucija, v kateri je bilo
popolnoma razločno povedano, da se pehajo Po¬
točnjaki, Grškoviči, Biankiniji itd. za povečanje
sedanje, torej monarhične Srbije — brez Črnego-
re 1 Zakaj tudi v Cetinju gospodari in molze narod
“dinastija” . . .

Še en stavek v članku “Gl. N.” zasluži pozor¬
nost. Tisti, ki pravi, da se dandanes nihče ne ozi¬
ra na pravice narodov, ampak da so vse vojsku¬
joče države mnenja “Dem Sieger die Beute 1” S
tc trditvijo prihaja Gl. N. več kakor pet mesecev
za nami; kajti davno preden je bil zbor v Chica¬
gu, že ko je Potočnjak objavljal svoj bombasti¬
čno zlagani razglas, da se bojuje krvolok na rus¬
kem prestolu za našo svobodo, smo protestirali
proti tenjji sleparstvu. Gl. N. je potreboval veliko
časa, preden je prišel tudi on do tega spoznanja,
da je tudi zaveznikom toliko za nas kakor za lan¬
ski sneg, in da se bojujejo za vse drugačne inte¬
rese. Davno smo že povedali, da se bojujejo za
moč svojih vlad, za interese svojega kapitaliz¬
ma, za trge, za gospodarsko hegenomijo.

Mi tudi ne verjamemo, da je v federativni
republiki že “svoboda zlata.” Zglede imamo v
Ameriki. Res pa, je, da je republika vsaj za korak
bližja svobodi kakor monarhiji, in zlasti kadar se
snujejo nove države, je smrten greh, če se grade'
na monarhični podlagi.

Skoraj bi se človek tolažil s tem, da je kri¬
čeči reševalci narodov itak ne ustanove.

Brezposelnost bo
odpravila.

Letos sicer v velikem delu A-
inerike sploh še ni bilo poletja; a
vendar je, pred koledarjevim do¬
voljenjem, že jesen tukaj, in na¬
enkrat bo potrkala zima na vrata,
pa ne bo čakala, da se ji reče, naj
vstopi.

Leto dni je zopet minilo, davno
obljubovana prosperiteta pa še ne
odda svoje vizitnice. Še vedno
hodijo brez posla ljudje po veliki
deželi, ki so bili že zadnjo zimo
brezposelni. In kakor ponavadi
je tudi letos po vseh znamenjih
pričakovati, da bo v najslabšem
času največja brezposelnost.

Vlada, države in občine so zo¬
pet pozabile na take reči, kajti
spomladi utihnejo glasnejši klici
brezposelnih, policisti nimajo več
prilike, da bi tolkli s svojimi koli
po njih glavah in konfiseirali za¬
stave z besedami iz svetega pisma.
Kadar mine splošna pozornost,

splahne tudi zanimanje odločilnih
faktorjev.

Vendar pa se najdejo še tupa¬
tam ljudje, ki niso tako brezbriž¬
ni, in jim sega žalostna usoda tr¬
pečih sobratov in sester v srce.

Predstojnica mestnega oddelka dati
za javno blaginjo v Chicago, mrs.
Louise Osborne Rowe je taka bla¬
ga duša, ki hoče za to zimo prepre¬
čiti brezposelnost v velikem mestu.

Najti hoče zaslužka za tiste, ki ta¬
vajo brez upa na delo po chikaških
ulicah.

Način predstojnične pomoči je
precej enostaven. In enostavne me¬
tode imajo nekaj simpatičnega na
sebi. Prevelike zapletenosti so ved¬
no nekoliko sumljive. Bojimo se
le, da je način uradne dame malo
preveč enostaven.

Predvsem hoče mrs. Osborne
Rowe sestaviti popis brezposelnih.

To je seveda dobro. Da se more
izvršiti, se mora vsak brezposelni
oglasiti na najbližji policijski po¬
staji. Mesto je dalo prostor v

Randolf St. na razpolago, da bo
tam posredovalnica za delo. Dan
še ni določen, pravijo pa, da se
to izvede nekako koncem meseca.

pravi s samimi posredovalnica«

dela. Saj tekajo delavci v svojih

stiskah itak od tovarne do tovar
ne, da bi iztaknili, kje se potrebuj
je kakšna roka. Veliko važnejše
je to, da se pomnoži delo, in za te
bi morale skrbeti vse javne i
tucije od vlade pa do občine. Aj
na tem polju niso nikjer po Ame¬
riki ničesar storili, zato se tudi
načrtu mrs. Osborne ne more pri¬
znavati nobena važnost.

Trempom hoče dobrotljiva da¬
ma priskrbeti dela v mestni dr*
varnici. Tam naj sekajo drva, za¬
to pa dobe pravico spati v mest¬
nem prenočišču.

Kakor je videti, imajo taki
važna, globoka, vprašanja v Chh
cago reševalce, ki nimajo o soci¬
alnih problemih niti najmanjšepj
pojma. -V uradih sede, pa niisB-j
jo, da velja tista nemška: “\Xm
Gott gibt ein Amt, dem gibt
den -Verstand” — komur da Boj
urad, mu da tudi pamet. Vidini
pa, da je v uradih mnogo, mnogtj
ljudi brez potrebne pameti.

; tein us;
Jea, ^
Usnje m
^ podje
K kapi'
j dovolj,
lik kup.
jo nas
»racije, i
tnoma i
[»e produ
teli korp
Slo induf
je izdela
jovalneg
pičilo on
korpori
ja moden
jen delni
i vpliva
njenih i
i se bri
zavodov

smo izv;
anjih

Utrinki.

Srbsko vojno poveljništvo ji
stavilo izdajanje našega bratskfrj
ga lista “Radničke Novine,”
se je ob izbruhu vojne preselil
Belgrada v Niš. To se je bi
zgodilo zato, ker je socialisti!®
dnevnik kritiziral generalni štab
Karadjordjevičevi agitatorji
pripovedujejo, da je v Srbiji *
ma svoboda doma. Da, za Pen*
in njegove “junaške” potomke-
Narod je pa tako svoboden, ki;
kor v sedanjih državah sploh-
Molčati sme, kakor se mu ljubij
Tudi neizrečene misli se mu m
konfiscirajo, ker še nimajo apand
ta, s katerim bi jih mogloi kontro-j
it-ati. Če pa odpreš usta, (!a Hi
zinil kakšno po svoji glavi, pa J*1
grmi komandant: Kuš! — prtfj
tako kakor v Avstriji ali pa Ji
Ruskem.

uporaci;
levilo n
,opravit
i. kato
iteljski s
mjšega
liji dobit
priznava,

a ljudje.

■ Koncei
va od
1 in divii
podati, ;

Org-:
'čilo raz
fe m pri
»jo dela
1  v moči
kakor s
v svoj
>®o pogl
Prav tal

Posam

lovarnišl

i°m vse
- kakor

t( o a  del

^ z zast
^cije.
■kilo

Toda sedaj prihaja nekaj čud¬
nega. Kdor se oglasi, mora pove-
svoje ime, svoj navadni po¬
sel, in pa — predložiti priporočilo
svojega delodajalca. Ur.adnki pre
iskovalnega urada se pa potem
prepričajo, če so navedbe resnic
ne.

Ruski car je osebno prevzel
hovno poveljništvo armade. Im
■usko armado je edina tolažba T  ^
tem, da so carji in kralji povsod
i za parado komandanti. Kajti
e bi Miklavževa ženi jalnost r®
odila ruske polke, bi si zadnji
avstrijski generaleek lahko prid« -
bil vojaško slavo.

' "dnima
;' av cu ot
,%i za
1 111  drug
1 e  stori :

oaje
•'* koleki
> m
in

Ne vemo, če pozna ta gospa kaj
delavsko .življenje. Usojamo se
pa dvomiti, kajti če bi vedela, kak¬
šno je razmerje med delodajalcem
in delavcem, se nam skoraj ne zdi
mogoče, da bi ji mogla priti na
misel taka zahteva, kakršno je
sprožila. Nemara misli, da so de¬
lodajalci v vsakem slučaju vtele-
šena pravičnost. Da bi kakšen go¬
spodar svojemu bivšemu delavcu
dal slabo priporočilo, ker ima pi¬
ko nanj, smatra ta dama najbrže
za nemogoče. Ali take reči se
zgode, posebno lahko organizira-

V državi Ne tv South AVales
veliki peki uganjali pravo odj
ruštvo s kruhom. To velja veči¬
noma po svetu za privatno prsni
co privatnih kapitalistov. Ta#
doli pri onih divjakih je <3rngW*j
Tam je vstala država, pa je usti?
novila — državno pekarno. P 5 "

mislite, ljudje božji: Državno 4

karno, da konkurira s privatnimi- i

?a  odsta
H v i,

Voj

‘ a  zavesi
^ a  se ■
lo

s! fte

5 a V0 c

tal

Prep r

*>%a

Ampak to še ni ves zločin. Ko j
bilo treba začeti z obratom. J*
prišel generalni državni pravdni
k eksekutivi nacionalne zveze, t fr
je naznanil, da. je vlada skleni®
vpeljati in strogo varovati
urno delovno dobo.

In delavci v teh od Boga zap a  .

ščenih krajih so menda tako Sj

[Sur

^olifc

? J 0r °či

EH

fcSkje,

k

>0 *t a

slepljeni, da bodo pri prihodnjih
volitvah zopet volili delavske k*®" , •

didate, dasi se jim ponuja toli» <l :
kapitalističnih, da lahko izbi:
po imenu, po figuri in kakor

State Building na Fiftb Ave. in nemu delavcu, ee potrebuje izpri- jim bilo najbolj všeč.

. -is ... .<


‘ e Vo

<S  N

\S

%

proletarec

Rezultati industrijske komisije.

(Konec.)


Korporacije.

posameznih bogatih ljudi ni še-
Di ša doba ustvarila. Bili so,
jr se piše zgodovina in najbr-
ludi prej; imena nekaterih so
• a la naravnost tipična, tako,
! - e  na primer Kresus takorekoč
' lacionalen izraz za označen j e
'ritega človeka. Vendar pa se
danji v posesti posameznika
jjaženi kupi imetja ne morejo

’ i*

dav ?p  ukazen.

jnierjati s pojavi modernega ka¬
rizma, v katerem je koncen-
, t ija kapitala redna, zakonita

prave pri strojih, zakaj ne bi sme¬
lo na enak način skrbeti za zadost¬
ne plače? Ni li zakon o zadovolji¬
vih minimalnih mezdah pravza¬
prav najpoglavitnejši varstveni
zakon za delavce, ker ga varuje
bede in stradanja vsaj tedaj, ka¬
dar dela in mu na ta način va¬
ruje moč za druge boje?

Prometna sredstva.

Poročilo se obširno bavi s pro¬
metnimi sredstvi, ki služijo javno¬
sti. Za železnice priporoča, da
naj se bolj razvije postopanje z
razsodišči, brzojave in telefone pa
naj prevzame vlada kot dele pošt¬
nega sistema. Delavske razmere
pri brzojavnih in telefonskih
družbah so neznosne, in pod njimi
ne trpe ne telgrafisti in telefon¬
ski delavci, temveč jtudi telefonist¬
ke.

) 01 'abitj. i

p, koncentracija je neizogibna
sklica moderne visoko razvite
knike, ki brezpogojno zahteva
{izvajanje v velikem. Da se
,ii čimbolj izplača, ga je treba
(bolj izrabiti. Čim več se z
B  producira, tem večji so do¬
ji, tem uspešnejša je tudi kon-« novo kompanijo zaradi škandaloz- ližem, bo tudi vplival na vse, kar

pa. tudi izsesavanja občinstva s
pomočjo visokih cen blaga. Po
pravici bi morale torej te usta¬
nove pripadati narodu Zedinjenih
držav.

Konfiscirajte bogastva!

Komisija se je mnogo bavila z
lažmi, s katerimi so šli Ivy Lee,
Mackenzie King in drugi veleslu-
žabniki kapitalistov v boj proti
njenemu delu. Našim čitateljem
so te reči že znane iz naših prejš¬
njih poročil.

Tudi kapitalističnim vplivom na

Potujoči delavci.

Razim sezonskih delavcev, ki i-
majo le ob gotovih letnih časih de¬
la, ker je odvisno od vremenskih
razmer, od mode i. t. d., je tudi
mnogo delavcev, ki so skoraj ve¬
činoma na potu, ker dobe v c-
nem kraju le za razmeroma krat¬
ko dobo dela. Za take delavce je
najslabše preskrbljeno; dasi so
vsak čas pripravljeni delati, če' le
dobe dela, jih navadno mečejo v
en koš s tistimi trempi, ki sploh
ne marajo delati.

Komisija priporoča, da naj u-


vseučilišča in izobraževalne zavo- j redi vlada za take potujoče pi;olc

de je poročilo posvetilo, pa pravi,
da skoraj ne more predlagati dru¬
gih ukrepov za odpomoč kakor to,
kar je priporočalo že v prvem de¬
lu: Da se konfiscirajo dedščine

nad miljon dolarjev.

V tem oziru ima poročilo zopet
Ostro prijema poročilo Pullma- prav. Dokler ho obstojal kapita¬

la to

■PtohuJ
' ci v Sf oj!

6  ^ tOh
se  POttpU
:0 v ažit t i
‘1°, in za,'
javne
občino .
er po v
ito s e  t,*'
e more p^..
1.

otljiva if
mestni k
i« drva,®,
ati v me#-;

mca, ki prehaja naravnost v
(jeevanje manjših proizvajalcev,
lika podjetja pa zahtevajo tu-
rolik kapital, in če ga v eni ro¬
si dovolj, se združi več kupov
•elik kup.

iako nastajajo raznovrstne
■pomije, ki gredo za tem, da
lolnoma monopolizirajo razne
loge produkcije.

I teh korporacijah govori tudi nin.e.
oeilo industrijske komisije, ka-i Poročilo priporoča:

naje tab
uja v Q
ajo o soc

nih plač sprevodnikov in strežni- mu je dostopno, torej tudi na šole
kov v spalnih vozovih, ter izvaja, in vseučilišča. Seveda vpliva na
da je predsednik ravnateljskega privatne zavode še nekoliko bolj
sveta Lincoln sam priznal, da kakor na javne; da pa pritiska tu-
sprejema napitnine pravzaprav di na te, kar le more. dokazuje
družba, ker plačuje ljudem komaj najbolje sedanji boj učiteljstva v
po $27.50 na mesec. Tudi delovni Chicagu. Šolstvo bo svobodno ta¬
čas je jako dolg. Razmere se po- krat, kadar ga ho svobodno ljud-
slabšajo še s tem, da ne dobe ljud- stvo imelo v svojih rokah,
je v dobi čakanja nobene odškod-

Obrtna sodišča.

Kadar potrebuje delavec zaradi
roje izdelal ravnatelj njenega' 1. Naj se sklene zakon, ki pre- razmeroma najmanjših reči po¬
tovalnega urada Manley. j pove dajati in sprejemati napit- moč sodišča, naleti na največje in
Poročilo omenja, da ne pomeni, nino; najneverjetnejše težave. To na-

teh korporacijah, ki so tipična' 2. Naj se dopolni obstoječi za- glasa tudi komisija, ter priporo-
ka modernega kapitalizma, po- kon, po katerem je. mogoče nrav- <-a, naj se ustanove posebna obrt-

lezen delničar nič; on nima. no-
lega vpliva na vodstvo družbe
pa njenih podjetij, in tudi rav-
itelji se brigajo le za finančno
ran zavodov.

Obširno izvaja poročilo, da ima-
v sedanjih razmerah delavci ta¬
li korporacij, ki štejejo velikan-
ijmanjšrd # število med delavstvom vse
®4j jele, opraviti z eksekntivnimi u-
ka: jlpiki, katere zopet priganja

un gibti imateljski svet, da iztlačijo iz
ijmanjšega vloženega kapitala
Pogostoma se
o priznava, da so uradniki in
ib ji povsem človeko¬

vi ljudje. Ali to je brez po¬
lna. Koncem meseca ali leta se
Seva od t.vorniškega vodje
rofit in dividenda, in če je ne
sre podati, je njegove karijere

faj-

mr aaibs

‘t. Vira ijveeji dobiček.
>go :
neti.

□stvo j;r
:a brat*
ovine, 1
prešel
se je Ml

ajo aP !
oi koal
sta,
svi, pa

i ' nrt fi
! — r \

ali pa 1

Organizacija.

Poročilo razbira podrobno te

ocialistii* izmere m prihaja do sklepa, da
ralniC- morajo delavci prav tako orga-
izirati y močni strokovni organi-
Srbiji ff Kiji, kakor so podjetniki orga-
Pei^ airani v svoji korporaciji,
potonik Dotično poglavje tudi poudarja,
ooden,^ i je prav tako nelogično, če bi
ah spl*i (hotel posamezen delavec poga-
mu ijdj iti s tovarniškim vodjem kot za-
ipnikom vse korporacije delni-
irjev, kakor je nelogično za po¬
teznega delničarja, če bi raz¬
bijal z zastopnikom delavske
anizacije.

Poročilo priporoča, da naj se
aeuje minimalna plača, ki zago-
'i delavcu obstanek in mn omo-
: i skrbeti za starost, za slučaj
dežni in drugih nezgod. To naj
a ne stori z zakonitimi določ-

1  bCfj

d:

s. **

alnosC;
si $
il;oP ri?

tValC

ravo
■elja
tD0
)V.

1

a j«'f

riiO'

■ivag

D- :
ra#J

M

1 S$J
vat'

Or 8  ” I K

m

nati delovni čas za železniške u- na sodišča, ki so v Evropi pokaza-
službence, tako da bo lahko ve- la. da so koristna in rrspešna. Tudi
Ijal tudi za uslužbence Pullmano- industrijski komisarji v posamez-
ve družbe. Enako naj se tudi nih državah naj bi podpirali de-
Nevvlandov zakon raztegne na to lavce, kadar iščejo svoje pravice.

družbo.

Poročilo kritizira tudi Taylor-
jev sistem in ga obsoja.

i

KAPITALISTIČNE SILE.

Tretji del komisijskega poroči-

f

Zakon in organizacije.

Poročilo spoznava, da imajo
strokovne organizacije povsem ne¬
zadostno zakonsko obrambo in da
ne najdejo pri sodiščih primerne
la obsega nekatera zelo zanimiva zaščite. Pogostoma se zgodi, da
poglavja. Sem spada vprašanje, jim vzamejo ravno sodišča naj-
kako se rabijo velikanska nabra- boljše orožje: Bojkot in stavkar-
na premoženja in ustanove posa- ske straže, medtem ko se odobra-
meznih multimiljonarjev in kor- vajo grda sredstva podjetnikov,
poracij. kakor črne liste, odpuščanje zara-

Življenje in -usoda miljonov de- di organizacije, uvoz stavkokazov
lavcev je odvisna od razmeroma i. t. d. Razuntega so dala sodi-
prav malega števila ljudi. Ne le šča podjetnikom še novo orožje v
da so v industrijah, ki jih kontro- obliki sodnijskih prepovedi v ro-
lirajo korporacije, sindikati, tru- ke.

sti, povsem pomanjkljive delav- Da se postavijo organizacije de¬
ske razmere; široko razpredena je lavcev in podjetnikov na enako
povrh tega tudi špionaža, ki ima podlago, se priporoča uvel j avl je-
naraen preprečiti organizacijo te- nje načel, ki jih obsega angleški
ga delavstva. Trades Disputes Act, po katerem

“Gospodstvo ljudi — pravi po- ima o strokovne organizacije de-
ročilo — ki imajo kontrolo veli- lavcev enake pravice kakor pod-
kega dela ameriške industrije v jetniki,
svojih rokah, se ne omejuje na

njih uslužbence, temveč se z veli¬
ko naglico razteza tudi na kon¬
trolo vseh izobraževalnih prilik in
“socialne službe” naroda.”

“Fundacije.”

Nasilstva.

O sili pravi poročilo:
“Redkokdaj, če sploh kdaj, se
rabi sila spontano (iz prvotnega
namena). Nasilstva izvirajo iz
prepričanja, da so temeljne pravi¬
ti raznovrstnih ustanovah kapi- ce poteptane in da ne vodijo mir-
talistov pravi poročilo: ne metode do cilja. Edina razli-

“Kontrolo še silno pomnožujejo ka se zdi. da je tam, kjer se opira
velikanski privatno upravljani močnejša stranka, pijana svoje
fondi za nedoločene namene, ki se moči, na silo, da bi zatrla slabej-
označujejo z imenom “foundati- šega.”

ons.” Taki vplivi se uveljavljajo V veliki meri — pravi poročilo
z ustanavljanjem visokih šol in — je kriva porabi sile prevzetnost
vseučilišč, z zakladi za umirov- podjetnikov, ki odrekajo delav-
Ijenje učiteljev, s prinosi za pri- cem pravico, da se organizirajo,
vatne dobrodelne družbe, ter s ker nočejo uvaževati opravičenih
kontrolo in pritiskom na javno delavskih pritožb, in ker nočejo
časopisje.” razpravljati s pooblaščenimi za-

Posebno se naglasa nevarnost stopniki delavcev.

Rockefellerjeve fundacije, ki se o-

pira na sto miljonov dolarjev in
je s to velikansko silo stopila na
industrijsko polje.

Poročilo priporoča glede na to ^Vokazom.
fundacijo sledeče:

Kongres naj prisili omenjeno u-

revzel

rade. h, ... . . .  V1 ..

tola®* ■ ’ k* baje niso priporočljive,

plaveč s kolektivnimi pogodbami,
penjenimi med organiziranimi
Njetniki in organiziranimi de-

Wi,

j Iz tega odstavka veje duh ame-
hskih unij, v katerih vsled reak¬
cionarnega vodstva še ni dozorela
predna zavest in ki nimajo spo-
Nnja, da se ne dajo gospodar¬
je razmere ločiti od političnih.

Mor pa je nepristransko pogle¬
di v sestavo sedanje družbe, se
F  moral prepričati, da je ravno
kapitalistična politika najhnjši
Se za delavce in da je delavstvu
pha delavskega zakonodajstva.

V tem oziru manjka tudi v tem
»ročilu nekoliko logike, kakor je
anjka v vsem ameriškem unio
Poročilo pravi' namreč
t sr <ialu nato, da naj ne iznaša de-
®rni čas nikjer več kakor osem
da ne postane škodljiv orga-
Ntm. Potem pa se zahtevajo
^ezni zakoni za delavsko var-
*tv 0 .

S to zahtevo se gotovo popolno- tika ustanove se zatorej vjema s
? a  strinjamo. "Vprašali bi pa ;I tisto taktiko, ki vlada v Rocke-
i i se sme  zakonodajstvo vtikati fellerjevih podjetjih. Sredstva, iz

katerih se je sestavila ustanova

Država.

Poročilo kritizira tudi nastopa¬
nje države napram delavcem in
Priporočati bi bi¬
lo, da bi ravnala država bolj pra¬
vično s stavkajočimi delavci in
stanovo. da si pridobi pooblastilo d& ge  np w dala rabiti le za Tar .

charter ^od z\ezne ilade, to stv&  stavkokazov; kajti delavec
pa na,j natančno določi namene je preprigan! da ima pravico d o

in funkcije fundacije. ; svo j e ^ a mes ta, dokler niso na-

Rockefellerjeva in Carnegieva sprotja poravnana. Industrijske
ustanova, ki znašata 250 miljonov razmero so se izpremenile, pa za-
dolarjev, ter najmanje 13,500.000 Vdevajo večjo zaščito stavkujoče-
dolarjev letnih dohodkov, imata ga  delavca, kakor v tistih časih,
dvakrat toliko denarja kakor k 0  ni mogel podjetnik tako hitro
vlada na razpolago za tiste name- izpolniti njegovega prostora.

tarče delavske hotele in naj na
pravi z njimi zvezo s poštno hra¬
nilnico.

Kolonije.

Poročali smo svojčas o kričečih
razmerah na Porto Rieo, kjer so
delavci prosili, naj pride zvezna
komisija preiskat njih položaj.
Čas, ki je bil komisiji določen,
je potekel ob delu v deželi, pre¬
den je mogla iti tja. Poučila se
je p,a o ondotnih razmerah, koli¬
kor je bilo odtod mogoče; zasli¬
šala je tudi nekoliko prič.

Poročilo ostro kritizira ondotne
razmere in priporoča kongresu,
naj jih preišče — ne le na Porto
Rico, ampak povsod, kjer imajo
Zedinjene države svoje posesti.

DELAVSKE ORGANIZACIJE.

Naposled daje komisija tudi
strokovnim organizacijam nekate¬
re svete, ki bi po njenem mnenju
pospešili interese unij in delav¬
stva.

Poročilo priporoča, naj razširi¬
jo organizacije svoje zavarovalno
in podporno delovanje; kar je do¬
slej storjenega v tem oziru, se o-
dobrava, razvije pa naj se iz tega
še kaj večjega.

Priporoča se tudi čim tesnejša
centralizacija.

Štrajkov iz simpatije ne pripo¬
roča komisija, deloma jih celo
graja. V tem oziru imamo drugo
mnenje. Pač pa priznava poro-< (
čilo, da poraja take štrajke duh
bratstva, katerega ni mogoče iz¬
trebiti, dokler ne bo vladala pra¬
vičnost v industrijskem življenju.

'Strinjamo se pa s stališčem ko¬
misije, ki obsoja politiko previso¬
kih prispevkov.

Tudi omejevanje produktivno¬
sti, ki se ne more včasi na noben
način zagovarjati, in spore zaradi
jurisdikcije obsoja komisija ter
priporoča American Federation of
Labor, naj jim napravi konec.

Da se iztrebi korupcija iz unij,
priporoča komisija članom, naj se
bolj brigajo za poslovanje in naj
ne prepuste vsega posameznim u-
radnikom.

NASELJEVANJE.

O naseljevanju ima komisija zo¬
pet mnenje, s katerim se ne mo¬
remo strinjati. Misli namreč, da
bi ga bilo treba omejiti in pripo¬
roča zato, da naj bi. se sprejel
Burnett Dillinghamov zakon, ka¬
terega je lani Wilson vetiral, ker
hoče zabraniti naselitev tistim, ki
ne znajo citati in pisati, četudi
je mnogo ugovorov opravičenih,
misli vendar komisija, da bi na ta
način prihajali boljši naseljenci v
Ameriko, in da hi se izobrazba v
Evropi dvignila.

Obenem pa priporoča državam
in občinam, da naj z vladno po¬
močjo skrbe, da se .bodo mogli na¬
seljenci — eventualno tudi ob de¬
lovnih urah — naučiti angleščine.

Kljub nekaterim pomanjkljivo¬
stim in nasprostvom mnenja je iz
tega poročila vendar razvidno, cla
je opravila komisija zaslužno delo
— na tem polju prva v Ameriki.

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

a

BOL V HRBTU

in v straneh se hitro
prežene z rabo

S

evera s

Gothard Oil

g. Štefan Plačko, iz Ma-
rietta, N,Y., nam je pisal
sledeče:

‘ Trpel sem vsled bolečin
v hrbtu in straneh več ne¬
go pet let ter sem med tem
časom poiskusal razna
zdravila toda brez uspeha.
Čital sem v Vašem Alma¬
nahu o Severovem Gothard-
skem Olju ter sem ga pre-
iskusil in so mi bolečine
kmalu izginile. Lahko tu¬
di rečem, da je izborno zo¬
per bolečine v nogah. Pri¬
poročam ga vsim, ki trpij«
vsled krajevnih bolečin.”

(Severevega Gothardskega Olja). Priporoča
se kot krajevno zdravilo zoper

revmatizem, nevralgijo, izvinjenja,
otolkljaje, otekline, otekle žleze,
okorelost v sklepih, krče,
bolečine in poškodbe.

Je mazilo preisRušene vrednosti.

Cena 25 in 50 centov.

RANE,

otiske, ureze, odprte
rane, tvori, bule, o-
pekline in ožganine
se hitro zacelijo, ako
se nadene

S EVERAS

Healing Gintment

(Severovo Zdravilno
Mazilo). Gena 25c.

E3

ES

H

E3

ES

ES

ES

ES

ES

ES

S

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

ES

S Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr- ES
3  nite nadomestitve. Ako vas ne more iekarnar založiti, naročite jih od nas. e:

S W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa p

POVSEM SIGURNO

SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NASE NICE,
KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL' 11  PLA¬
ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI
ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE.

Cene

v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče:

Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66

KASPAR STATE BANK

1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS.

Ak* nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko;

Nemčija se kuja.

Amerika je imela z Nemčijo
zadnje mesece nekoliko sporov.
Sukali so se največ okrog ladij,
ki jih je nemška mornarica poto¬
nila bodisi s svojimi podmorskimi
čolni, ali pa na drug način. De¬
loma je šlo za. ladje, ki so bile
ameriška last, deloma pa za dru¬
ge, na katerih so poginili ameri¬
ški državljani.

Zadnji čas je izgledalo, da bo¬
do ti spori mirno poravnani. Nem¬
ški veleposlanik grof Bernstorff
je dejal ameriški vladi, da ne ho
nobena ladja več potopljena brez
svarila in ne da bi dobili ljudje
na. njej časa za rešitev. To pa je
bilo glavno, kar je Amerika za-

zmotil, tedaj je njena dolžnost
povrniti škodo, ki je nastala iz
take zmote.

Ako se spomnimo na tiste iz¬
jave, ki so jih dali po katastrofi
Arabica njeni potniki, med nji'
n tudi Američani, o katerih ne
more Nemčija trditi, da so nje¬
ni sovražniki, na izjavej v katerih
ui bilo nobenih nasprotij, se nam
zdi. da se nemška vlada narav¬
nost laže. Ona pravi sedaj, da
je bil njen podmorski čoln nad
vodo in da je Arabic tako jadra¬
la, kakor da se hoče zaleteti vanj.

Čudno! Kako je vendar to, da
ni nihče izmed moštva ali izmed
potnikov opazil podmorskega čok

htevala. Resnični prijatelji miru na, če je bil nad vodo? Kako je
so si oddahnili. Za Ameriko ni tedaj mogel nastati dvom, da je

ne, katerim hočeta baje služiti.

Uprava Rockefellerjeve ustano-
,ve je v rokah Rockefellerjeve fa-
milije in njenih najemnikov; tak-

I ’ razmerje med delom in kapita-
, v prid delavcu, kadar gre za
l#'  | z '! r ave prostore in varnostne na-

in s katerimi se vzdržuje, so u-
speh izkoriščanja, prenizkih plač,

Komisija odločno nastopa pro¬
ti državnim konstablom in pravi,
da povzročajo nasilstva, ne pa da
bi jih preprečili. Na vse načine
se pa priporoča varstvo svobode
govora in zborovanja. Za primer
navaja komisija, da je dosegel po¬
licijski komisar Woods v New
Yorku najboljše uspehe z liberal¬
no zaščito svobode govora.

Delavsko ime za sleparstvo.

Zadnji čas je bilo precej govora
o novi organizaciji pod imenom
“United Labor Associatron.” Že¬
lezničarska organizacija izjavlja,
'da tiči za tem sleparija. Nekoliko
ljudi potuje po deželi in skuša do¬
biti denarja za oglase na progra¬
mih i t. d. Uradnik železničarske
organizacije C. H. Beaumont sva¬
ri ljudi z okrožnicami.

Železniška nesreča.

Pri pr-elazu Tennessee je trčil
dne 8. sept. iz Salt Lake City v
Denver vozeč osebni vlak železni¬
ce Denver in Rio Grande v tovorn
vlak. Dva železniška uslužbenca
sta ubita, 48 potnikov pa poškodo¬
vanih.

bilo nobenega povoda več, da bi
gnala konflikt do nevarne krize.

Naenkrat se je vse zasukalo, in
kaže se, da grof Bernstorff ni go¬
voril resnice. Nemška vlada
namreč izjavlja, da je bil potop
ladje Arabic popolnoma opravi¬
čen in da zato ne bo plačala ni¬
komur odškodnine. S tem je pa
tudi rečeno, da bodo nemški pod¬
morski čolni še nadalje potap¬
ljali ladje tako, kakor je bila po¬
topljena Arabic.

S to zadevo je nemška ladja od
začetka slepomišila. Obljubovala
je natačno preiskavo. Potem je
sumničila zaprisežene izjave ka¬
pitana in potnikov. Potem je iz¬
rekala mnenje, da ni bila Arabic
torpedirana, temveč da je nalete¬
la na angleško mino. Potem je
prosila Ameriko potrpljenja, da
more vse preiskati, potem jc pri¬
šel Bernstorff s svojo izjavo, ki
smo jo začetkoma omenili, zdaj
pa naenkrat pravi, da je bilo vse
v redu.

Po njegovem opisu j c bila stvar
taka:

Njen podmorski čoln je ravno

bila Arabic sploh potopljena od
submarinke? Kako je mogla na¬
stati povest, da je Arabic zadela
na mino?

Ali sumljivo ni le to, da izpre-
minja Nemčija svoje stališče. Še
bolj sumljivo je to, da ga izpre-
rninja prav tisti hip, ko je Ame¬
rika dobila afero z Avstrijo za¬
radi Dumbe. Tudi v Washington
že pravijo, da se ta zadeva ne bo
reševala na Dunaju, ampak v
Berlinu, ker je Avstrija le še pri¬
vesek Nemčije in stoji popolnoma
pod kajzerjevo komando.

Če je pa tako — in mi verjame¬
mo, da je tako, ker smo že davno
sami pravili, da je slana vzela sa-
mostalnost Avstrije — tedaj je
Dumbova in Papenova in subma-
rinska. zadeva vse skupaj ena reč,
in s svojo novo trmo v slučaju A-
rabica hoče nemška vlada odvr¬
niti pozornost od onih drugih a-
fer, v katerih je njena krivica ta¬
ko jasna, da je ni mogoče zakriti.

Priznati si je treba, da je po¬
stal pblo/aj zopet skrajno kriti¬
čen, in vrača se vprašanje, če ne

tapljal neko drugo ladjo, ko je želi nemška vlada v svoji prevzet*

p«*A eljnik zagledal parnik Arabic,
-i je baje vozil tako, kakor da
hoče potopiti nemški čoln. In za¬
to — pravi Nemčija — ne zadene
nje nobena krivica, tudi tedaj ne,
če je bil njen kapitan v zmoti.

To je popolnoma nova pravna
teorija, in če bi obveljala, bi mo¬
ral biti vsak zločinec prost kazni.
Le povedati bi bilo treba sodni¬
ku, da je bil v zmoti, ko je ubil
človeka, pa se mu ne bi smelo nič
zgoditi.

Ali take zmote še nikdar niso
bile opravičba. Vlada je odgo¬
vorna, da nastavlja za kapitane
ljudi, ki se ne motijo tako fatal¬

nosti sama, da bi skočile Zedinje¬
ne države v krvavi tolmun. Kajti
Nemčija računa, da bi imela A-
merika od tega nedvomno škodo,
koristi pa najbrže nobene.

Prav zato je treba v Ameriki
treznosti.

no

Če se pa je njen poveljnik Nemčiji.

V Berlinu je začel sodrug dr.
Rudolf Bretscheid izdajati kores¬
pondenco “Sozialistische Aus-
landspolitik”. — Vrhovno vojno
poveljništvo jo je prepovedalo.

Kdo pa bi smel pričakovati kaj
drugega? Vojno poveljništvo
vendar ne more trpeti, da bi se
tujini pripovedovala resnica o

6

proletarec

AD VERTISEMENT

SLOV. DELAVSKA

Ustanovljena dne 16. avrasta
• 1908.

Inkorpordrana 22- aprila 1909
v državi Penn.

Sedež: Conemaugh, Pa.

GLAVNI GRADNIKI:

Predsednik: FRAN PAVLOV&Č), box 705, Conemaugh, Pa
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, P*.
Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa.

Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Eiport, Pa
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohi*.

Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.

ZAUPNIK-

aNDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, Pa.

NADZORNIKI:

VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa.

TRAN TOMAŽIČ. 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston. Sta., box 73.
NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Cra 'ib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa.

POROTNIKI:

IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas.

JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O.

aLJOZIJ  KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86

VRHOVNI ZDRAVNIK.

J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
jl,AVN1 URAD v hiši št. 46 Main Street, Conemaugh. Pa

POMOŽNI ODBOR.

..pendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781.

Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa.
tabreaaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa.

Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstowu, Pa.
finhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa.
a»»ler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.

1  ^UPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ.

predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z.
iavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., član S. N. P. J.

Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z.

Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J.

Jiefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare.

•drank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. &  P. D-
Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D.

Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111.
uenjena društva, oziroma njih uradniki,' so uljudno prošeni, pošiljati vse
■M piše in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj
trn  pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ezpresnih; aii Bančnih denarnih
nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.

V »lučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika »ant
pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri
kuduje popravi.

PROFESOR MERHAR PADEL.

Slov. Narod v Ljubljani poro¬
ča: “Kakor smo že objavili, je
padel na bojnem polju rezervni
nadporočnik dr. Ivan Merhar, pro
fesor na državni gimnaziji v
Trstu. Z njim smo izgubili ne
samo vzornega šolnika in iskre¬
nega prijatelja učeče mladine,
ampak tudi delavnega moža na
polju naše kulture. Profesor dr.
Merhar je sodeloval pri različnih
revijah in listih in so na primer
njegove literarne kritike v ‘Ljub¬
ljanskem Zvonu’ vzbujale občno
pozornost. Deloval je pa tudi si¬
cer na polju prosvete in si prido¬
bil za razvoj slovenskega gleda¬
lišča v Trstu velikega zasluženja.
Smrt takega delavnega moža in
odličnega šolnika je za. naš narod
težka izguba. Pokojnik je užival
iskrene simpatije v vseh krogih
in mu je zagotovljen ljub spo¬
min.”

Temu žalostnemu poročilu je
treba dodati še nekoliko besed. S
profesorjem Merharjem smo nam¬
reč tudi mi izgubili pravega pri¬
jatelja. Daši ni bil član stranke,
je vendar nepritajeno simpatizi¬
ral z našo stranko in zlasti z nje¬
nim kulturnim delom. Večkrat
je v Trstu predaval v našem
“Ljudskem Odru”, odbornikom
društva je rad pomagal z  dobrim
svetom, in ko so nazadnjaki v
tržaškem Dramatičnem društvu
sklenili, da elani “Ljudskega
Odra” ne dobe znižanih vstopnic
kakor udje nacionalističnih dru¬
štev, je zaradi tega odstopil od
predsedništva.

Za naše kulturne organizacije
v stari domovini je njegova smrt
težka izguba. Čast njegovemu

rana potna, brezposelna in inva¬
lidna podpora. Normalni mezdni
cenovnik pa so uvedli tiskarji za
vso Avstrijo s 1. januarjem 1896,
dočim so imela prej posamezna
društva deželne cenovnike. Do¬
hodkov je imela organizacija Zve
za 705.392 K 45 vin., Zvezna dru¬
štva 20,615.595 K 99 vin., skupaj
21,320.988 K 44 viu.; stroškov pa
Zveza 691.573 K 31 vin., Zvezna
društva 19,735.738 K 31 vin., sku¬
paj 20,427.312 K 7 vin. On teh iz
datkov se je izdalo več nego 14
miljonov kron za podpore, več
nego en iniljon za naobrazbo in
toliko za agitacijo. Celoten pro¬
met je znašal 41.748.300 kron, v
katerem znesku pa niso navedeni
dohodki in izdatki tarifnega za¬
klada. v varstvo tarifne pogodbe.

Sandford, Ind.

Sodrug urednik!

Naj sporočim delavcem širom
Amerike, da je pri nas z delom
kot drugod — 99 stopinj pod nič¬
lo. Premogov rov Shirkyville, ki
je last Shirkey Coal Co., je začel
obratovati po 3 — 4 dni na teden;
doslej nič ni delal od 1. februar¬
ja 1915.

Drugi rovi pa delajo po 1 — 2
dni na teden, eni po 2 — 3 na me¬
sec, eni pa že več mesecev sploh
nič.

Kjer je kaj dela, je toliko de¬
lavcev, da smo eden drugemu na
poti in da se ne dobe vozovi za
premog na. dan pošiljati; brezpo¬
selnih je pa tudi več kot preveč.
Pa si vsak dela vzrok boga, da je
on kriv vojne, da je on kriv, da so
tako slabi časi, da je skoraj 7 me¬
secev vsak dan dež. Bog, ki ga
po enem dolže, da je on kriv vse¬
ga gorja, po drugem pa pravijo
la je neskončno dober.

V tej naselbini sta samo dve slo-
renski družini, pa še ti dve hoee-
a. posili biti nemški, povrh pa
n bečljar, ki je prav nevoščljiv
Terbovčevemu Tonetu, ki se radu-
Kansas med solncnimi roža-

-e v

mi.

Republika San Marino.

Velika država “San Marino”
katere armada šteje 950 mož, je,
kakor je znano, hitela Italiji na
pomoč.

“Oorriere della Sera” z vese¬
ljem poroča, da se je armada San
Marina pridružila vrstam itali¬
janske armade, Cadorna je nav¬
dušeno pozdravil pomoč dragih
bratov in dal jim je pet italijan¬
skih častnikov. Za notranjo ob¬
rambo države San Marino je osta¬
lo doma 50 mož in 2 častnika.

Vojna ima tudi svoj hum-or
svoje karikature.

m

spominu!

DVAJSET LET TISKARSKE
ORGANIZACIJE V AVSTRIJI.

Zveza tiskarskih in črkostav-
skih društev avstrijskih slavi le¬
tos dvajsetletnico svojega obstoja.
Zaradi vojne ni bilo mogoče pri¬
rediti posebne slavnosti. V letnem
poročilu Zveze opisuje tajnik so¬
drug Dvoraček postanek in raz¬
voj tiskarske organizacije. Naj¬
starejše društvo je bilo ustanov¬
ljeno leta 1842 na Nižjem Avstrij¬
skem ter opisuje potem važnejše
dogodke od leta 1848. in 1867. pa
•do leta 1894., katerega leta se je
vršil najbolje ODiskani shod
avstrijskih tiskarjev. Zveza se je
ustanovila na kongresu dne 23.
decembra 1894., in sicer na Du¬
naju. Takrat sta se tudi uvedli
(od 1. januarja 1895) centralizi-

Japonski oficirji inštruktorji,

Pariški list “L’Eclaire” je iz¬
vedel iz Petrograda, da so posla¬
ni japonski artilerijski častniki
od srede aprila prevzeli vežbanje
ruskih artileristov. Japonski čast-

Drugi naseljenci so Bošnjaki in
Italijani. Ti Bošnjaki so Srbi in
kdor ne hvali Srbije, je najboljše,
da pobere šila in kopita pa zapu¬
sti Shirkeyville, če hoče imeti
zdrave kosti. Dne 8. avgusta 1915.
so na cesti napadli nekega Nem¬
ca; dasi jih je bilo 60—70, mu ni¬
so Drišli do živega; eni so kričali
“drži ga,” drugi “udri ga,” tret¬
ji “šupi ga.” tako da je le bil
premagan Nemec brez poškodb.

Drugi dan, to je bilo 9. avgu¬
sta 1915. si je prišel njih rojak
dela iskat, pa je zašel med nje v
saloon. Pride do pogovora o
vojni; in se je izrazil, da mu je
ljubši en senič kot pa kralj Peter.
Nato so ga napadli in stepli do ne¬
zavesti; nogo so mu zlomili in tri
rebra. Ako jim pa rečeš, da ni
to človeško, ti rečejo, da si divjak,
ki ne hvališ svojega kralja. Med
10 je komaj eden, da zna pisati in
brati, pa še tisti ne čita diuzega
kot kako knjigo o kralju Petru.
Ako mu pa daš kak list v roke,
pa pravi, da laže; samo tisto je
res, .kar pop piše. Lahko je sodi
ti, zakaj so taki. Kdo je drugi
kriv tega kot pop'? Pri svobodo¬
miselnih ljudeh so ne Vidi kaj ta¬
kega, kot se tukaj godi vsak dan.

Naj omenim še sosedno nasel¬
bino Jacksonville; tam so trije
premogovi rovi, ki so tudi last
zgoraj omenjene družbe. Tam ni¬
si dobil in ga nc dobiš drugače
dela, kakor da kupiš loto od Co.
po 175 — 250 dolarjev. Eni i-
majo po 2—3, pa so še brez delg.;
med temi je, žalibog, dosti Slo¬
vencev. Ge pojde tako, ne bo
drugi dela imel,. kot tisti, kdor
bo imel toliko $, da bo kupil loto
za gotov denar.

iSocialistična stranka je proti
takemu početju. Ako si kupiš lo¬
to, ima gotovo vsak eno dosti, da
si postavi primerno hišo za par
let, dokler rov obratuje, potem ti
ne koristi nič, ker nimaš skupaj
lotov. 'S tem ne delaš druzega,
kot da revnejšim odbijaš kruh od

O napredku v naši mali sloven¬
ski naselbini tudi ne.morem žali¬
bog kaj poročati. Sicer smo vsi
člani napredne S. N. P. J. in smo
tako zavarovani za slučaj nesreče.
Ali da bi mislili kaj na bodočnost,
kakor da bi bilo juti vsega ko¬
nec.

Priporočal bi svojim rojakom,
da si ustanovimo vendar tudi tu¬
kaj socialističen klub in si tako
izkrčimo pot, ki nas privede do
boljše izobrazbe in naposled tudi
do zmage. Ne prepuščajmo vse¬
ga usodi in Bogu, zakaj že stari
pregovor pravi: Pomagaj si naj¬
prej sam, potem ti bo tudi Bog
pomagal.

Vem, da bi se še marsikdo pri¬
družil socialistični stranki, ker
Čuti, da je slabo, tako kakor je
sedaj. Toda ljudje iščejo izgo¬
vore, katerih ni težko najti. Tako
pravi ta in oni, da kaj 'bo sociali¬
stična stranka, ki je še majhna.
Res je* v primeri s starimi kapita¬
lističnimi strankami je še majhna;
ali ravno zato bi se ji moral tak
m6ž pridružiti, da postane večja.
Tako bi vsaj s svojo osebo pove¬
čal njeno moč za eno številko, na
drugi bi pa skrčil tudi za eno šte¬
vilko nasprotniško moč. Obenem
bi dal dober zgled dragim, ki bi
za njim lahko ravno to storili.

Mislim, da je izvzemši nekate¬
re, ki jim demokratična aii repu-
bličanska stranka na en ali.dru¬
gi način nese. že vsakdo sit teh
Zapeljivcev. V socialistični stran¬
ki pa delavec lahko najde, kar
je koristno zanj.

Rojaki, čitajte pravo delavsko
časopisje. Naročite si Proletarca
Iz njega se boste lahko veliko na
učili, in spoznali boste, kako mo
ramo delati, ako hočemo doseči
boljšo bodočnost. Marsikaj se Vam
zdi sedaj težko; potem bo pa vse
lahko. Samo vrzite proč take li
ste. ki Vas vodijo nazaj v sred
njeveško temo in Vas uče samo po
korščino in ponižnost.

Kristus je dejal ; Kdor ne de
la, naj tudi ne je. Kakšne članke
pa prinašajo njegovi nasledniki
sedaj v dvajsetem stoletju?

Ravno sedaj sem čital v nekem
časopisu, kako se norčuje znani
nadškof Ireland iz St. Paul, Min¬
nesota, iz svojih ovčic v članku
pod naslovom “Vojna in krščan
stvo.” V prvem stavku pravi,
da se ne hoji za ob§toj krščan¬
stva. menda zato ne, ker dobro
ve. da se ravno krščanski narodi
najbolj koljejo. Nadalje filozo¬
fira, da toliko časa, dokler bodo
ljudje na svetu in bodo ljudje
tvorili narode, tudi prepornih
vprašanj med ljudmi in narodi ne
bo zmanjkalo. Večkrat pa za po¬
ravnavo prepornih vprašanj ni
drugih sredstev, kakor odločitev
na bojnem polju.

Kakor strašna je taka razsodba,
je vendar potrebna, da se ne no-
gazijo najsvetejša prava; je po¬
trebna, da zmaguje pravica nad
krivico!

Seveda, tukaj mi ni prišlo na
misel, kako je, ako je krivičnik
močnejši, kakor je to dandanes.

Dalje piše: Samo človek, ki ne
pozna niti krščanstvo, niti njego
vega poslanstva, bo grajal kr¬
ščansko vero radi nemirov in voj

Na eni strani pravijo, da ima
prosto voljo in da mu jo je sam
Bog dal; in kadar jo hoče ljud¬
stvo uporabiti sebi v prid, takrat
pa lop po ustih, prvi oni hlapci
kapitalizma! Zatorej proč s takim
časopisjem!

S soc. pozdravom

Frank Žagar.

Miami, Ariz.

Cenjeno uredništvo!

Ker imam nekoliko časa, hočem
s par vrsticami razložiti te arizon¬
ske razmere, kar se tiče delavstva.

Tukaj se dela sedaj, ko ima ba¬
ker dobro ceno, bolje rečeno, zato
ker je za kapitaliste dovolj pro¬
fita, vsak dan. Delati se pa mo¬
ra tako. da nisem še nikdar v svo¬
jem življenju tako trdo delal, če¬
ravno sem bil tukaj pred sedmimi
leti.

Ljudi je mnogo brez dela in
prav težko se dobi delo. Če se pa
že dobi, je pa zopet tak prostor,
da bi skoraj rekel: Thanks, my

life is too sbort. Jame so tukaj
tri jako velike; v Globe je O. W.
D., na Miami pa dve; v Inspira-
tion in Miami ter tudi drugod je
Da nekaj malih. Te manjše pa
delajo sploh le tedaj, če ima ba‘
ker dobro ceno, drugače pa na¬
vadno ne.


,J e

"'> kC

•oje -

P ri^ sk '
jela P° ,
„ ki s01

Pred devetimi leti sem delal ta¬
ko, da smo še na roke vrtali, ali
sedaj so sami stroji. Prej sta na¬
polnila dva uioža po 4 do 6 vozič¬
kov, sedaj pa en sam po 15 do 25.
To je razloček, da skoraj ne bi
bilo verjeti. Prej so imeli bliž¬
nji vlaki v Colorado skoraj 100
milj, pa so še izhajali; sedaj pa
pravijo, da ne morejo. Tako je;
ne gre, pa ne gre, pa je konec.
Profita ni od nikoder in samo to
je za -dobrobit človeštva. Družbe
imajo same izgube; te so le de¬
lavcem toliko naklonjene, da i-
mamo dobre čase. Saj je Ilrvat-
ski Narodni list iz New Yorka od¬
govoril Franku Jagru v Mich., da
bi bil brez kapitalista jad in glad
na zemlji.

O, Lord! Da ga ni sram — last¬

nika lista tako neumao od
riti! Brez kapitalista bi bilo
mrtvo na zemlji. Potern
čudno, da ne morejo delavci
gledati. Da, delavec je res
ka ovčica za izkoriščevalce, ki
take klatijo po listih in m n
dajo videti.

Saj jaz jih ne moreni
Kdor je naročen na list Prol
rec, tisti vidi boljše in lepše
ke, kot je moj skromni
namreč za izobrazbo. Ali s:
glavno bi bil pa pozabil, in to
radi pijače. To skoraj vsakdo
da je država Arizona “dry. ::
je taka neumnost, da je ni veej
Slaba voda, trdo delo, vročina, ^ ’ jepteffl-br
okrepčilne pijače. Dobi se še« s ,ji so P 1
kaj pri tistih salonarjih, s h-.ri  1 pog a J aH
mi se že poznamo od nekdaj. A j  jrass C'
kakšno “nekaj” ti da, da sam f  idne od
vem kaj, pa še brž moraš potu -jjtt tov£

MŽb a *
L; placai
to

>i e

^ r Bridg

15c

ali right! Kako

strog zakon, za to povem en i  L ein enje

'avstro

čaj. Žena je zbolela; imela L patent
krč. Mož gre k zdravniku ia Capewe
mu naredi preseription alkohol* j ?  ^Ja,
‘ ‘ Več kot 2 procentov, pravi
karnar, ne morem izpolniti;
zakonu!” Mož vpraša;
pustil ženo umreti?”

naredi, kar hočeš.” mat
trovon lekarnar. ,

‘KajS

leturing
sep
jjibi je za

Mož je res naredil drugo. 1
no whiskey je šel. češ. bom pa;

“dal noter.” Ženo je res popu >
krč in sedaj je zopet dobra. 1 ^
družina je italijanska.

Delavci, kjer je mokro, por# 2  .
zso svojo moč, da ostani-tak ^'“ lce  '
ž osušitvijo se nrav nič ne prir ,!e ™ urj ’
ni. Kdor je pijanec, dobi _

IVldrS

te

no pijače, ako ne dobre, na sias r .
Kdor se ne zna sam kontrola ~- l[  ® fl 1
ga tudi prohibicija ne bo nauči - avgusta,
S pozdravom J (^ erellcl  F

John Pavlič. me d <h'i

ifuik in d’
so dobiva
s rna Rane

S stokanjem ne premakneš
slanice. Rokave je treba zavila ==
če se hoče kaj doseči.

Vab

Dobrodelnost, vera in morin
imajo enak učinek; človek
ampak ne ozdravi.

Vabilo na plesno veselico

ki jo priredi

SLOVENSKA “M0XHAM GODBA

DNE OSEMNAJSTEGA SEPTEMBRA V DVORANI “TRIGLAV

Cenjeni rojaki! Udeležite se te veselice polnoštevilno. Igrali bon*
lepe koračnice in mične valčke. Vabljena so vsa cenjena društva, kak#:
tudi posamezniki iz Johnstosvna in okolice.

VSTOPNINA ZA MOŠKE EN DOLAR. — PIVO PROSTO. -
ŽENSKE VSTOPNINE PROSTE.

Za sveže pivo in dobri prigrizek bode skrbel odbor.

Tora.j na svidenje!

(lx) FRANK BELIHAR, tajnik-

muli///////////,

ki

be 19 , sepl
dvori

, ka shodu bi
Štor soeializn
Mjii in širši

ust, ko lote dražiš, drugič pa, kerjske med kristjani. Seveda, seve-
dela ne dobi, kdor nima gotovega da bi Bog lahkotno preprečil vsak
dolarja. | greh in vsako krivico; če bi, če bi

V omenjeni naselbini se štejejo! hotel - ali noče llgračica bi bila

niki ne pojdejo na bojišče, am¬

pak bi kvečjemu vodili sestav¬
ljanje in ravnanje z japonskimi
topovi.

Pogrešan poslanec.

Čfeški listi javljajo, da se več
mesecev pogreša češki agrarni po¬
slanec Diirich. Nekaj tednov
pred izbruhom vojne se je odpe¬
ljal čez Ttalijo v Španijo, kjer sta
se nahajali njegpvi dve hčerki, ki
sta bili zbežali iz Francije. Hotel
ji svoje hčerki pripeljati. nazaj'
na češko — sedaj pa je sam iz¬
ginil.

Velikan v zraku.

Lonski “Republicain” poroča
iz Madrida, da se bo inženir Sal-
las dvignil v zrak s krmilnim ve¬
likanskim zrakoplovom, v kate¬
rem bo 50 pasažirjev, - ter poletel
iz Barcelone v Madrid. Pozneje
namerava poleteti iz Španije v A-
meriko.

tudi srečne, ker so od avgusta! prisiliti človeštvo, da živi

prvi teden trem skrajšali nit živ-

tako blago, obzirno in pravično,

Ijenja; gotpvo je bil vzrok po- da bi bil vsak prepir-nemogoč, pa

govor o vojni. Kakor slišim, «ta
bila 2 Italijana in en Anglež, ki je
bil napaden od zadaj, ko se je
vračal z avtomobilom domov.

Dokler se bodo ljudje hudiča
bali. tako dolgo bo le slabejše na
svetu; ko pa ne bodo verjeli v
hudiča, bo pa urejen tako, kot za-

tudi vsaka vojna! Toda Bog Je

odvekomaj sklenil, da se naj člo¬
vek svobodno odloči, kako hoče
uporabiti prosto voljo, ali v svojo
pogubo ali v svoj blagor.

Ali n,i to hinavstvo prve vrste?
Ali bi bila sploh vojna, da bi sme¬
lo 1  človeštvo uporabiti svojo vo-

Vabilo na veselico!

Društve od ‘Boja do Zmage’ šiv. 22 S.D.P.Z,

V LA SALLE, ILL.,

OBHAJA LETOS ŠEST LETNICO SVOJEGA OBSTANKA.

V ta namen priredi društvo veselico, na katero vabi vse društven*
člane, kakor tudi rojake drugih društev v La Salle in okolici, da se naš*
veselice polnoštevilno udeleže.

J Otvoritev vi
" ‘Marzeljeza
'Mir nama'
‘Savski val
Gablarie ’ ’
'Stric iz Ai

j 'MarzeljVza
Popotnica’
ples, pi

*•%> in toj

G

VSTOPNI

* ‘•tih blagov

VESELICA SE VRŠI DNE OSEMNAJSTEGA SEPTEMBRA
od pete ure popoldan — do polnoči
V DVORANI ROJAKA ‘ŠPICMILERJA’ (POPREJE PRI POTISKK”?]
Igrala bode slovenska godba iz La Salle.

Cisti prebitek je namenjen društvenej blagajni.

(lx) FERDINAND ARZENŠEK, tajnik.

‘hke

v Pit

bteva socialistična stranka, ki je.ljo, svoj najdragocenejši dar? Ali
prava stranka z.a delavce. j ne bi, lahko se reče, 97 odstotkov

S socialističnim pozdravom že- j glasovalo za / mir? Ali ne zapirajo
lim toliko naročnikov listu Prole- • jn celo streljajo tiste, ki hočejo

tareu, da bi bil lahko dnevnik.

Bečljar...

Wrdzina Hately.

svojo prosto 'voljo uporabiti? Se
daj se vedno čita, kako so in ho
čejo nekateri svojo prosto voljo
uporabiti za mir; ali niso prega¬
njani, ali niso nekateri listi pre¬
povedani, ki jih urejujejo ured
niki in razni pisatelji po-svoji vo-

Terre Haute, Ind.

Cenjeno uredništvo!

-Že dolgo $e nisem nič oglasil,
pa morda mislite, da sem šel tudi Ijj? Ali je že pozabil ta duhovni
jaz kot star Francjožetov zapri- ovčar na svojega kolega v Calu-
sežnik v krvavi ples. Pa ni ta- met,' M-ieh., Rev! Clopiea, kaj je
ko. Le delavske razmere so tako delal, ko je hotelo ljudstvo upo-
slabe, kakor povsod, pa si ne mo- rabiti svojo voljo in malo izbolj-
re človek nič pomagati in izgubi ga ti svoj položaj v Coloredo i. t.
tudi voljo in veselje do peresa. d. i. t. d.?

POZOR! Slovenci POZOR !

Vabilo na veselico in dramatično predstava)

“DOMEN”

pDslov

SI

V

igra v petih dejanjih s petjem,

e, %«»’■

Bi it “hKo”

-katero priredi-

SIov. Mlad. Sam. Pod. Društv. “DANICA

ISSS?’


i j 1  Borvs
JU <lal a >.

V NEDELJO DNE ŠESTINDVAJSETEGA SEPTEMBRA T. L-

Začetek ob 2 uri popoldan.

V “NARODNI DVORANI”,
vogal Racine-in’18. ulice.

Vstopnina po 25 in 35 ceB‘° f  j

L

> h d . elav ci

1  v n? bj

Ker

je to prva jesenska igra chicaških Slovencev, zato pri

čakuje* 0 * I


od slovenskega občinstva obilne udeležbe. — Igra “Domen” j e
skozi zanimiva in v svesti smo si, da bode vsaeega zadovoljila.

Toraj na veselo svidenje 26. septembra v “Narodni Dvorani .

(2x „ ODBOS-J

IV 1 ’: j.

■ lls ta i 'i

k J H

a *'ej 0  ;S S

, Hi

s

PROLETAREC

pELAVSKEGA GIBANJA.

^geport, Conn. — Dne 9.

>in bra je čez 1600 delavcev
jl^V^HiCTican Graphophon Go. u-
.-uk Kodelo, ker niso dobili odgo-

Q a svoje zahteve, ki so obse-
Hio r(1  ^ osemurni delavnik, 20 odsto-
'8 lin, » ' v  priboljška na .mezdah, ure-
^ f  dela po komadih in popravo

s kro
-izbo.

^ er , ki so nastale vsled tega,
^družba nastavila 400 delavk

Al' ^ r

Pozal)j| ■ *« i*jimi plačami namesto moških
s W<u 'ku To io, naivečia stav-

lli! °iia - , ■>
s h rh .• %

To je največja stav-
osem

,r v Bridgeport.

jvcev-

®knr jih je bilo zadnjih

• HN

'barjih ^

' da . d a }  _

t

>ght! JV”

■bolela- j*
2dra vn^
^ aii;

-tford, Conn, — Stavka pri
B jae Lamb Co. se je končala
ieptembra, ko so delavci iz-
jli, da so pripravljeni na di-
jo pogajanje z družbo. Pri
; ol Brass Co. je 300 nastavlje-
j opoldne odložilo delo. Pet
11  pngton tovarn je priznalo za-
ft  delavstva.

^izpremenjeno je stanje stavk

Golt Patent Pire Anus Mfg.

ceni"" 11  priCapeweil Horse Shoe Nail 1  - ,T- X

nt0v - ri fa  . *■" * ,. c , wt  i nehala zlorabljati sodisca

n , TO 'ii-,, ter v Atlantic Screw Works ,

" izpolnit;. ff’ , - — 1 -

P>'aša :  "bi , ;, y r>i,im '

>tif»  Hi jfaterourg, Conn. — Pri Noera
mifacturing Co. je šlo dclav-

Toledo, O. — AVarner Manu-
faeturing Co., pri kateri se izdelu¬
jejo avtomobilski deli, je nazna¬
nila, da se bo meseca oktobra de- Zedinjene države imajo zopet mehiško kon
lalo po 48 ur na teden, ne da bi Hrenco. Oziroma Amerika jo ima, kajti^ tudi
jse plače znižale. Družba je to sto- j takozvane A-B-C države se je udeleže. Kakor
rila prostovoljno in za poizkus, N e znano > je dala iniciativo za to sodelovanje la¬
tinsko ameriških držav naša vlada, hoteča s tem
zmanjšati svojo odgovornost.

Vsi mehiški voditelji so bili pozvani, da naj
ustavijo sovražnosti in se na skupni konferenci
dogovore, kako bi se naredil mir v sosedni repu¬
bliki. Villa, Zapata in drugi voditelji so odgo¬
vorili, da so pripravljeni udeležiti se take kon¬
ference. Carranza pa začetkoma sploh ničesar ni
odgovoril, medtem ko sedaj izjavlja, da je pri-
jpravljen odložiti orožje, toda le pod enim pogo¬
jem : Da ga priznajo vsi za predsednika. Ker se

EHIKO,

ter misli, da bodo ljudje vsled ve
like konkurence v 48 urah dosegli
enake rezultate kakor po drugih
tovarnah v 60 urah.

Albany, N. Y. — Stavka usluž¬
bencev na progah United Trac-
tion Co., vsled katere je bil u-
stavljen promet v A.lbany, Troy,
Cahoes, AVaterfliet in Green Is-
land, se je dne 10. sept. končala.

i' hočeš,” k.

re( lil druj
• češ,

io

j dne 9. septembra v stavko.

; družbi je zaposlenih 200 oseb.
V tj Petdeset težakov v lokalnih to-
1  h j pih skladiščih je šlo isti dan v
- 1 ; las  Popij ijk. Njih zahteve so osemur-
be (ohj, j jj]j vn ik in dva dolarja na dan.
slej so dobivali po $1.75.

1 m °kr°, pjm juvama Randolph Clowes Co.,
’ (ta  ° v stai >e tai delavnice A. H. AVells and Co.
a ' ffaterbury Rolling Mills so še

auee, dobi ^ m.

dobre, ja ^ O lyoke, Mass. Na cestni
' ara  Zdrobu fflici, kjer je trajala stavka
ja ne bo nanfj 26. avgusta, se je dne 9. avg.

konferenci pri županu dosegla
John Pavli; ,jdba med družbo in uslužben-

i premakneš a
je treba zav l4 s=

pa 'Villa, Zapata in ostali ravno zaradi tega voj¬
skujejo, ker ga nočejo priznati, je težko verjeti,
j da se. doseže na tej podlagi sporazum. In Car-
j ranzovi nasprotniki imajo toliko prav, da ne hi
bilo to pobotanje, temveč kapitulacija.

Konferenca se shaja torej zopet v nejasnem
položaju, ki je še nekoliko kompliciran s tem, da
streljajo včasi Mehikanci čez ameriško mejo in
prihajajo rokovnjaške tolpe na ameriška tla.
Uradne vesti .pravijo, da pomagajo pri tem ne¬
čednem delu v južnih državah živeči Mehikanci.
Zaradi toga je tudi generalmajor Funston ves

Vprašanje, kdo ima pravico od¬
puščati sprevodnike in voznike,
se predloži razsodišču.

Nepotrebne aretacije.

Vrhovni mestni sodnik Olson v
Chicago se je razjezil in dejal:

Cas je že, da bi mestna policija.

za sme¬
tišče vsakovrstnih malenkostnih
tožb.” Na to je odgovoril načel- obmejni okraj ob reki Rio Grande okrog Brovvns-
jiik policije: “Prisegli smo, da bo- v ille v Texas postavil pod vojaško oblast,
mo izvrševali zakon brez obzira. Razume se samo ob sebi, da mora ameriška
Če ne storimo tega, nas bodo dok vlada skrbeti za varnost svojih državljanov, in
žili gr.aftarstva. Mi nismo krivi, ,g e  prihajajo tolovaji čez mejo, ni treba mirno
da je na stotine ordinanc, ki za- trpeti, da bi tam kradli, ropali in morili, kakor
htevajo zapor in globo za malen- j-; m  srce želi. Za varnost prebivalstva morajo
kostne prekršitve.” ali bi vsaj morale skrbeti oblasti tudi tam, kamor

Zadnji mesec je bilo privedenih ne pride noben Mehikanec.

10,886 oseb zaradi prestopkov Dokler ne dela Funston nič druzega, mu ni
mestnih ordinanc. 5.565 jih je ugovaijati. Vpraša se le, če so civilne oblasti
bilo izpuščenih, 553 sploh ne soje- res tako  slabotne, da ne morejo opravljati poli-
nih, in 561 tožb črtanih. Vsega cijske službe tako, kakor zahtevajo razmere, in
skupaj je torej policija aretirala J ih  -1 e raoral  poveljujoči general nadomestiti
čez 7000 oseb brez potrebe.

Res je pa tudi, da je mestni za¬
konik. že zelo potreben revizije,
ker obsega vse polno zastarelih
nezmislov.

seči. -

/era in moti
k; človek

»elico,

rODBA

“TRIGLAV”.

Vabilo k veselici,

katero priredita

slov, soc. klub v Nokomis in nemški v Coalton, lil.,

DNE 18. SEPTEMBRA OB 7. DRI Z V EČER
V FRANK HUBENOVIH  PROSTORIH
V COALTON, ILL.

Za dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor.

[) J. MEKINDA.

s svojimi uradi.

Ce so res preslabe, bi se za nekaj časa še to
militariziranje pretrpelo, dasi je vsaka vojaška
uprava v deželi, ki hoče veljati za svobodno,
dvomljiva in se iz nje kaj lahko izcimi diktatura.
Toda bolje kakor biti najprej oropan, potem pa
ubit, je še vsekakor imeti vojaško komando nad
seboj.

Nevarnost je pa v tem, da je vojna za vojaš¬
čino poklic, ki jo mika; če se najde prilika za te¬

pež, jo rada porabi, če se pa prilika noče pokaza¬
ti, jo pa včasi tudi radi narede. Al^o je povrh še
po vsej deželi razvito časopisje, zastopajoče ka¬
pitalistične interese in hujskajoče na “interven¬
cijo,” je nevarnost še povečana.

Konferenca se torej shaja v kritičnih razme¬
rah. BiJo bi le želeti, da jo prepoji duh trezno¬
sti in zmernosti, kajti le malo neumnosti je tre¬
ba, pa dobimo lahko najnezmiselnejšo vojaško
ekspedicijo.

Vsaka vojna z Mehiko bi bila za Ameriko ne-
zmiselna.

Ena najboljših socialističnih
revii v angleškem jeziku v Ameri¬
ki je; “INTERNATIONAL SO¬
CIALIST REVIEW.” — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na leto. —
Naslov: Int. Soc. Review, 341 E
Ohio St., Chicago, 111.

V Wasliington, D. C., sta se dve sestri pro¬
stovoljno preselili na drugi svet, ker nista imeli
dovolj poguma, da bi bili v glavnem mestu naše
slavne in bogate republike umrli od lakote. Kdor
bi hotel k tej tragediji napisati le besedico ko¬
mentarja ali na označiti sramoto družbe, v kate¬
ri je to mogoče, bi se le osmešil.

Dve sestri sta se leta 1915. po Kristusu v
kapitolnem mestu Zedinjenih držav, v deželi
multimiljonarjev usmrtili, da jima ni bilo treba
od lakote umreti...

Vse je povedano s tem.

Član I. W. W. Joseph J. Ettor je bil v
Waterbury, Conn., obsojen na šest mesecev za¬
pora, ker je govoril v neki dvorani. Na cesti mu
je policija prepovedala govoriti. — “V Zedinje¬
nih državah je svoboda govora zajamčena.”

V sporu z Nemčijo zaradi torpediranja ladij
Lusit^nia in Arabic je zmagala Amerika. To je
za Amerikance v splošnem zadovoljiva vest. Le
Teddy se jezi. Kako naj agitira za barke in
kanone, če se zmaguje tudi s papirnatimi notami?

Zamorci v Ameriki so V zadnjih 50 letih zelo
napredovali. Toda o tem napredku nastajajo raz¬
ni dvomi, če pokazuje statistika, da so pridobili
ogromno število cerkev, pa malo šol, mnogo po¬
pov, pa malo znanstvenikov.

Na Nemškem se ne vnemajo več za samo¬
stojno Poljsko, češ -da ne bi imela Nemčija od
nje ne politične ne gospodarske koristi. 1 se¬
veda, sedaj, ko so okupirali Poljsko, se ni treba
več laskati narodu. Če se zgodi, da jih potisne¬
jo Rusi zopet nazaj, bodo gotovo zopet, goreli za
poljsko svobodo.


StranKp.

ČLANOM J. S. Z.!

o. Igrali boa
društva, kat*

ROSTO. -

HAR, tajnik.

WWmZZE2ZZZZZZZZZZ2ZZZZZZ2ZZZZZZ2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ

STANKA .

vse društveni
lici, da se naše

TEMBRA

I POTIM

šEK, tajnik-

VABILO!

iiM in veselico SLOV. SGG. KLUBI št. 27,

ki ga priredi v spomin petletnega obstanka

dne 19. sept. 1915. Shod In veselica se vršita v
dvorani g. J. Birk, 6006 St. Clair A ve,

Shod. se prične točno ob 2 uri pop.

Na shodu bosta govorila sodrug C. E. Ruthenberg, splošno znani
gitator socializma in kandidat za mestnega župana in sodrug E. Kristan,
jši in širši javnosti znan zagovornik in pisatelj socialist, nauka.

CENA VSTOPNICE NA SHOD lOc.
SPORED VESELICE:

Otvoritev veselice ob 7:30 zvečer.

“Marzeljeza”.svira tamb. zbor “Karl Marks”

“Mir nama”.poje pjev. zbor “Crveni Barjak”

“Savski valovi” (valček.svira tamb. zbor

5. “Gablarie” (koračnica).svira tamb. zbor

6. “Stric iz Amerike”, veseloigra, enodejanka.

7. “Radnički pozdrav”.svira tamb. zbor

S. “Marzeljeza” .poje pjev. zbor

9. “Popotnica” (koračnica).svira tamb. zbor

JO. Sledi ples, petje in prosta zabava.

Za hladno in toplo pijačo, kakor tudi za razna jedila bo vsestransko
preskrbljeno.

CENA VSTOPNICE 25c. DAME SO K VESELICI VSTOP. PROSTE.

Ker bosta shod in veselice vse skozi zanimiva, Vas uljudno vabimo,
ta se istih blagovolite ljdeležiti.

[h)  Slov. Soc. Klub, štev. 27, v Cleveland, O.

Član, ki zapusti kraj ali želi
j prestopiti v istem kraju v drug
klub, mora to naznaniti na klubo-
vi seji in poskrbeti, da mu klu¬
bov tajnik izpolni na zadnji
strani članske knjižice “transfer
record.”

V tem slučaju mora poravnati
tudi vse tekoče prispevke vštevši
mesec, ko prestopi.

To je potrebno radi točne jše
kontrole nad člani.

TAJNIŠTVO J. S. Z.


SEJA

Rojake v Pittsburghu in okolici se tem potom uljudno vahi na

VELIKO VESELICO,

-katero priredi---

Jcgoslov. Soc. Zveze klub št. 131

'KRANJSKO SLOVENSKEM DOMU NA 57ti CESTI t Pittsburg, Pa.,

V SOBOTO DNE 25. SEPTEMBRA.

Začetek točno ob 7. uri zvečer.

i

-SPORED-

‘Hrvatsko prelo” . igra hrv. tamburaški zbor

‘Ka saoniku” .. - igra hrv. tamburaški zbor

‘La Marseillaise ”. igra hrv. tamburaški zbor

‘Bura Slobode ”... . ..pojo pevsko društvo “Bratstvo”

'Ijesma o radu”.poje pevsko društvo “Bratstvo”

‘Slovenec i Horvat”.poje pevsko društvo “Prešeren”

E Kralj i Budala”, igra v enem dejanju. Spisal sodr. M. V. Lučič.

.prireja brv. diletantski zbor.

Kedavanje ..govori sodr. Etbin Kristan

-P L E S-

-IN PROSTA ZABAVA-

-PLES-

Rojaki
'jega, ker

r  isti hali.

delavci, kateri ljubite zabavo in izobrazbo, pridite do zad-
na tej veselici bode vsega. Pomozite) da bode to največja
Pittsburghu v času konvencije S. N. P. J., katera se vrši

Kdor še ni slišal govoriti sodr. E. Kristana, ima priliko zaznati, da
!  <>n eden najveščih slov. govornikov sedajnosti.

Veg p-ogram je jako zanimiv, zabaven in podučljiv; in se bode
®o izpeljal za kar bode skrbel strogo organizirani

VESELIČNI ODBOR.


EKSE.KUTIVE J. S. Z. DNE
7. AVGUSTA 1915.

Navzoči so Dubravac, Žokič, Krpan,
Polovina, Bajskič, Belamarich, Petrich,
Godina, Souza, Šaus in Hren Od ured¬
nikov sta navzoča sodr. Cvetkov od
“Radničke Straže” in E. Kristan od
‘ ‘ Proletarca. ’ ’

Zapisnik' zadnje seje se prečita in
sprejme. Prečita se tudi zapisnik iz¬
redne seje, ki se istotako sprejme so¬
glasno.

Prečita se dopis kluba št. 131 v
Pittsburghu, Pa., ki priporoča, naj izda
eksekutiva za bodoče leto, ko bo pred¬
sedniška kampanja, nekaj političnih
| letakov. Zaključi se, da izbere gl. taj¬
nik izmed letakov, ki jih ima stranka
v zalogi 6 najboljših in najprimernej¬
ših za to kampanjo, jih prevede na slo¬
venski in hrvatski jezik, in naroči od
vsakih 2000 iztisov.

Prečita se in vzame na znanje dopis
sodr. Jak. Miklaučiča, ki naznanja, da
se je zopet oživel klub št. 74, v VVillok,
Pa.

Prečita se dopis konferenčnega od¬
bora v Kansas. Ta odbor poroča o ne¬
delavnosti in netaktnosti angl. Cratv-
ford County organizacije in želi,'da se
resolucija, ki je bila v ta namen spre¬
jeta na seji konference, prevede in po¬
šlje tajništvu državne organizacije, da
stori ta potrebne korake in pozove
Crawford County organizacijo na delo
za organiziranje -angleških klubov. Za¬
deva se odobri, tajniku pa naloži, da
to v smislu želje, izražene v resoluciji,
izvrši in pošlje prevod na pristojno
mesto.

Prečitata in na znanje se vzameta pi¬
smi org. št. 27 in 71, v katerih se vpra¬
šuje glede na obdržavanje kongresa. O
zadevi obvesti klube tajnik v smislu
pravil in starih zaključkov.

Sodr. Petrič poroča, da je bilo v ju¬
liju razpečanih 1395 rednih in 19 iz¬
jemnih znamk. Nov klub se je osnoval
v Centerville, Iowa. Dalje, meni, je po¬
trebno, da se izdela za gl. tajnika
opravilnik. To se sprejme. V ta namen
sta izvoljena, da izdelata opravilnik,
sodr. žikič in Godina.

Z ozirom na priporočilo izvrševalnega
tajnika skupne stranke, ki je izšlo v
uradnem “American Socialist”, da se
z ozirom na slabo finančno stanje
stranke sproži predlog, ki bi omogočil,
da bi bila prihodnja konvencija zasto¬
pana samo po 100 mesto 300 delegatih,
se sprejme soglasno in gl. tajniku na¬
loži, ‘ naj v tem smislu poroča ekseku-
tivi skupne stranke.

Zaključek seje.

Alex. Dubravac, t. č. zapisnikar.

Chisholm, Minn.

Pozivam sodruge Jugosl. soc.
kluba štv. 22, da se polnoštevilno
udeleže prihodnje izvanredne se¬
je, katera bode 21. septembra
zvečer v Finski dvorani. Na tej
seji je na dnevnem redu zabava
in organizacija. Pridite vsi in ob
pravem času, da ne bode nepo¬
trebnega čakanja.

Math Rihter, tajnik.

Tajnikom soc. klubov, društev,
zastopnikom in drugim priporo¬
čamo, da naj koledarje kolikor
mogoče naročujejo skupno. Na
ta način so koledarji cenejši za
Vias, mnogo nepotrebnega delana
prihanjenega za vse. Klubi, ki so
že naročili koledarje, plačali jih
bodo pa pozneje, naj pri pošilja¬
nju denarja izrecno povedo, da
so koledarje že prejeli, ker dru¬
gače bi se znjalo pripetiti, da bi
jim iste ponovno poslali, za prve
jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da
se nam denar pošlje po “Money
Order”.

Upamo, da bo koledar vsake¬
mu všeč. Niti Angleži, ki imajo
ogromno literaturo, ne prodajajo
novo izišlih knjig za tako nizko
ceno.

Upravništvo.

Moderno urejena gostilna
VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete
MARTIN POTOKAR,
Ogden Ave., blizo cestno železni¬
ške postaje, Lyons, Ul.
Telefonska štev.: 224 m.

“Ako si nameravate naročiti
grafofon, ali importirane sloven¬
ske grafofonske plošče, obrnite
se name. Imam v zalogi tudi ur*h
verižice, prstane in sploh vs»*.»
vrstne zlatnino in srebrnino.

A. J. Terbovc«.

P. O. Frontenac, DhUoir»

Or.

Pairi Expsller

za revmatične bo¬
lečine, za bolečin®
otrpnelosti sklo¬
pov in mišic.

Pravi se dobi le #
zavitku, kot vam
kaže ta slika. N*
vzemite ga, ako
nima na zavitku
naše tržne znam¬
ke s Sidro.

25 in 50 centov r
vseh lekarnah, a-*
pa naročite si
ravnost od

F. Ad. Richter &, Ua.

74-80 Washingtosx
Street,

New York, N. Y.

ANTON MLADIČ!

' moderna gostilna.

Toči pilsensko pivo in vu—
Kegljišče. Tel. Canal 418«

2348 Blue Islnad Ave.

Chicago, Ul.

CARL STROVER

Attorney at Law

Zastopa sa vseh sodiščih,
bpecialist za tožbe v odškodnins¬
kih zadevah.

Št. so be 1009

133 W. VVASHINGTON STREH

CHICAGO, ILL.

Telefon: Main 3989

TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM
IN POSAMEZNIKOM.

V kratkem izide naš “Družin¬
ski Koledar”. Da ne bo nepotreb¬
nega povpraševanja in pisarjenja,
naj si vsakdo zapomni sledeče:—

Koledar stane 40 centov, za kar
ga naročnik dobi poštnine pro¬
sto. Kdor jih naroči več kot 10 j Vsega do danes $524.70

skupaj, jih dobi od 10 do 25 po __ '

38 centov; od 25 do 50 se dobe poj
37 centov; kdor jih pa naroči več j
Ikiakor 50, jih pa dobi po 35 cen-;
tov komad.

LISTU V PODPORO.

Wenzel Ritonia, Mihvaukee,
Wis., lOc. — Jugosl. soc. klub št.
63, ITerminie, štv. 2., Pa., $5.00.
— Tony Coš 25c. Louis Ambro-
zich 25c. Tony Noman 25e. John
Treelj 50c. Neimenovan 25c. Vsi
v Herminie št. 2, Pa. — Anton
Zornik, Herminie, Pa., 25c. Sku¬
paj $6.85. Zadnji izkaz $517.85.

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.

Zdravnik za notranje bolezni
in ranocelnik.

indravniika preiskava brezplačna—pit
iati je le zdravila. 1924 Blue Isias**
▲t«.,  Chicago. Ureduje od 1 do S p«
(tol.; »d 7 de 9 zvečer. Izven Chieags
iiveii bolniki naj piieje eleveneke.

J. A.

Ima

FISCHER

Bnffet

piv«

na razpolago vsakovrstno
vino, smodite, L t. d.

Izvrstni prostor za okrepčilo.
S7M W. 26 th St., Chicago, U>

Tel. Lavrndale 1761

VELIKE PREISKAVE.

Manjša naročila pošljemo po
parcelni pošti, večja pa po ex-
presu. Tudi letos bomo po expre-
su tako pošiljali koledarje, kakor
smo jih lansko leto, to je, da ne
plačamo takoj mi, pač pa tisti,
ki jih je naročil. To je zaradi
tega, ker expresna družba mnogo
bolje pazi, da se blago ne izgubi.
Naročnik naj nam potem nazna¬
ni, kobko je plačal expresa, na¬
kar mu stroške povrnemo.
Koledarjev se je tiskalo le gotovo
število, in kdor ga hoče dobiti,
naj ga takoj naroči. Lansko leto
bi jih bili lahko naj manj e en ti¬
soč več prodali, ako bi jih bili
imeli. Kakor hitro bo dotiskan,
bodo forme razdrte in svinec raz¬
topljen, tako da je ponovna izda¬
ja. nemogoča.

Lepo število koledarjev imamo
že sedaj naročenih. Ko bo vezan,
ga pričnemo takoj razpošiljati.
Vsem naenkrat ga seveda ne bo¬
mo mogli razposlati, ker ne more
knjigoveznica dela izgotoviti v
par tednih. Vsekakor pa bomo
gledali, da ga, bo tisti, ko ga bo
prej naročil, tudi prej dobil.

Zarotniško delo našega slavne¬
ga Dumbe je povzročilo v Zedi¬
njenih državah obširno preiskavo
proti celi vrsti ljudi, ki soTia su¬
mu, da so v poslanikovem smislu
hoteli provocirati cesarsko kra¬
ljevske štrajke v Betlehem in po
srednjem zapadu. Zdi se, da sta
i .li Cleveland in Detroit zadnje
tri ali štiri mesece glavni sredi-
- !  'Dumbovih agentov, ki so baje
upali, da poženo 50,000 avstro o-
grskih državljanov iz tovarn, v
katerih se izdeluje municija in o-
rožje.

Eazun dr. Dumbe in njegovega
pomočnika, ameriškega časnikar¬
ja Archibalda se je preiskavalo
početje sledečih mož; Dr. Ernest
Ludvig, avstrijski konzul v Cle¬
velandu in njegov podkonzul Ja-
uos Pelenyi; Viljem V/arm, bivši
urednik madjarskega lista “Cle¬
veland Szabadsag;” Z. Zalay, biv¬
ši urednik lista Toledo Herald, ki
je konferiral z Archibaldom; G.
Hoška, urednik lista Cleveland
Szabadszag;” Juli us Fodorf, u-
rednik lista “Magyar Ujsag” v
Del Ray. V mnogih madjarskih
listih je bil, objavljen naravnost
poziv na ces. kralj, štrajke.

Socialistične slike in karte.

“Piramida kapitalizma”, a slo¬
venskim, hrvatskim in angleškim
napisom.

“Drevo vsega hudega” s slo¬
venskim napisom.

“Zadnji štrajk” s hrvatskim
napisom.

“Prohibition Dope” z anglel
kim napisom.

Cene slikam so 1 komad 15«;

1 tucat $1; 100 komadov $7.00

Cene kartam: 1 komad 2c!

1 tueat 15c, 100 komadov 70e

Poštnino plačamo mi za v**
kraje sveta.

.INTERNATIONAL PUB. CO
1311 E. 6th St.,

Cleveland, Ohio.

rVELIKA PONUDBA

Spredli del Nebo škatljice Vreden Je. v gotovini
Celi knpon vreden J cent* v gotovini


10

Clgaretles

5c

Mam

Cdi UpoDi In sprednji deli škatljie imajo isto vrednost
Se jih lahko izmepja za gotovino ali vredne predmete.

(Ta pojjodba ugasne 31 decembra 1915 >

P. Lorillard Co.. lnc.. New York Est. 1750

61 žm.dol!

8

proletarec

NOVA USTAVA ZA NEW
YORK.

karji iz Philadelphije, Bostona,
Chicaga Pittsburgha, Cincinnati
in AVashingtona.

Država New York ima dobiti

novo ustavo. Od 6. aprila do 11. La Fontaine o militarizmu,
septembra je zborovala ustavna, *v New York je prišel belgijski
konvencija, ki je izdelala nov na-1 senator sodrug Henry La Fontai"

črt državne konstitucije. Na kon-j n e in je dne 11. t. m. govoril pred

venciji, ki je povzročila pol miljo-
nov dolarjev izdatkov, sta bili za¬
stopani republičanska in demo-

Intercollegiate Socialist Society,
Svaril je ameriško ljudstvo pred
militarizmom, ki je kakor mora

kratična stranka. Ker sta obe potlačil vse evropske narode. Pra-
kapitalistični, je lahko razumeti, j vi, da je gibanje militaristov za
da so se delegati večinoma sporaz-1 mednarodno vojno povzročil njih

vse začudilo. A zdaj se takim po¬
javom ne bodo več čudili. V Zvo-
lenevski na Češkem je postala
sedaj ženska občinska tajnica, to¬
rej prva uradnica v občini, ne-

da bi se tako pregrešili proti pre¬
svetemu kapitalu.

Letošnjo žetev pšenice v Zedi¬
njenih državah cenijo na blizu ti-

kje na Francoskem pa so, kakor jSog mil>ionov bugljev> to je za 90
smo že svoj čas javili, izvolili miljonov več kafcor lani / To po .
neko gospodično za županjo. ‘ men j 9 q  m jy onov  dolarjev več za
sprevodnic na cestnih g epe  f armar j ev  j n  špekulantov—

Ženskih

železnicah je že vse polno. ^ a " za špekulante še vsekakor več ka-

umeli o vseh točkah. Kar so skle¬
nili, ni nikakršen resen napredek,
zlasti delavstvu ne prinaša načrt
nobene večje svobode.

Dne 2. novembra pojde nova U'
stava na splošno glasovanje, in
konvencija izdaje apel, da naj jo
volilci potrdijo in s tem postavijo
v življenje uspeh mnogomesečne-
ga. truda. Temu apelu doda še
predsednik konvencijo Elihu Root
oseben oklic.

Tudi kapitalistični listi so že
začeli z vsemi harfami priporoča¬
ti to novo ustavo. Eni so še ne¬
koliko bolj skromni in pravijo, da
se v dogledni dobi ne more priča¬
kovati nič boljšega, drugi jo pa
povzdigujejo kar v deveta nebesa,
kakor da se ne bi moglo sploh na¬
rediti nič boljšega od tega načr¬
ta.

Če bi ljudstvo neodvisno misli¬
lo, si pa ne bi dalo sugerirati ta¬
kih laži, pa bi odklonilo ustavo,
ki zopet ni resnično ljudska.

RUDARSKE ZAHTEVE.

Wilkes Barre, Pa. — Konven¬
cija 3. okrožja United Mine Wor-
kcrs of America je dne 10. sep¬
tembra sprejela 10 zahtev', ki se
predlože lastnikom antracitnih
jam pred 21. marcem 1916., ko
poteče sedanja pogodba. Zahteve
so sledeče:

1. Dveletna pogodba;

2. Zvišanje plač za 20 odstot¬
kov ;

3. Osemurni delavnik; poldru¬
ga plača za delo čez čas in dvoj¬
na plača zq delo ob nedeljah in
praznikih.

4. Priznanje unije.

5. Boljši sistem za reševanje
pritožb kakar sedaj.

6. Noben kontraktni rudar naj
ne obdeluje več kakor enega pro¬
stora obenem.

7. Prodajne cene snovi za mini¬
ranje naj se enotno določijo.

8. Ves premog 'naj se v jami od-
vaga in obračuna na podlagi 2240
funtov za tono.

9. Preureditev lestvice za stroj¬
no miniranje, da se dosežejo pra¬
vičnejše razmere in boljši sistem.

10. Ureditev za unijske delega¬
te in operatorje v vsakem okrož¬
ju, da odločajo o podrobnostih
mezdnih vprašanj in o pritožbah
zaradi razmer.

Konvencija je sprejela tudi re¬
solucijo, v kateri izreka priznanje
profesorju Scott Nearingu, ki je
bil odpuščen s pennsylvanskega
vseučilišča. Resolucija pravi, da
je profesor Nearing bojevnik za
človeške pravice, vštevši delav¬
ske pravice, ter poziva guverner¬
ja Brunbaugha, da naj odreče
vseučilišču vsako državno podpo¬
ro, dokler ne postane res pred¬
stavnica pennsylvanskega ljud¬
stva.

La

No

strah pred socializmom. —
Fontaine je bil odlikovan z
belovo mirovno ceno in je pred
International Peace Bu-

stavljenih je 400 na Dunaju, nad kor za  f arma rje. Kdor pa misli,
2000 v Berlinu in v raznih dru- ( j a ko krub  cenejši, se bo urezal,
gih mestih opravljajo svoje služ¬
be jako dobro, a njih položaj je

sednik

reau.

Nov Fordov načrt.

Znani veletovarnar He'nry Ford
je izjavil, da dobi poslej vsak
kaznjenec, ki zapusti državnofje-
čo v Jackson, Mich., zaposlenja v
njegovih tovarnah.

Kriva prisega.

Ko je bila Lusitania potopijo
na, je neki nemški rezervist po
menu Gustav Stalil pod prisego
izjavil, da je videl na Lusitaniji
preden je zapustila New York
štiri topove. Njegov affidavit je
služil nemški vladi za opravičbo
potopa. Nasprotno je pa nadzor¬
nik carin v newyorški luki izjav
lja-1, da je po svoji dolžnosti pre
gledal ladjo, preden, je odplula, in
da ni našel na njej nobenih topov
ne postavljenih, ne razloženih
Ko so Stalila, ki se je skrival, do
bili, je priznal, da je po krivem
prisegel. Sedaj je bil obsojen na
osemnajst mesecev ječe in en do
lar globe.

To so posledice patriotične blaz
nosti, ki misli, da je “za domo
vino” vsak zločin dovoljen..

O ŠKODOVI TOVARNI.

iz

Sedem delavcev zgorelo.

Iz Winnipeg. Man., poročajo z
dne 12. sept.: Blizu Brandona je
izbruhnil požar v gospodarskih
poslopjih, in sedem delavcev, ki
so bili zaposleni z žetvijo, je zgo¬
relo. Tudi enajst konj je postalo
žrtev požara.

Požigalski trust.

St. Louis, Mo., 12. sept. — De¬
tektivi so tukaj razkrili največji
požigalski trust, ki je kdaj operi¬
ral v kakšnem mestu. Udeleže¬
nih je baje mnogo oseb, med nji¬
mi nekoliko kapitalistov. To .je
priznal eden izmed štirih mož, ki
so bili aretirani tisti trenotek, ko
so nameščali štiri sode gazolina
v tovarno, katero so nameravali
zažgati.

Konferenca finančnikov.

V knjigarni J. P. Morgana v
New Yorku se je sešlo več ameri¬
ških finančnikov s šestimi evrop¬
skimi delegati, ki so se prišli sem
pogajat zaradi posojila v znesku
500 miljonov dolarjev. V ponde-
ljek, ki bo trajalo stvarno pogaja¬
nje, ki bo trajalo dlje časa. Pr¬
ve konference so se udeležili ban-

Osrednje ravnateljstvo združe
nih tovarn za stroje v Pragi se je
obornilo na razna mesta na Ge
skem radi premestitve Škodove
strojne tovarne in kotlarnice
Plzna. Zahteva se brezplačen od
stop primernega zemljišča v izme
ri 25 oral, zgradba cest in kana¬
lov, preskrba potrebne vode za
ljudi in stroje iu popolni ali delni
odpust občinskih doklad. Investi
ralo bi se v podjetje 10 do 12 mi
ljonov kron; zaposlenih bi bilo
tovarni 200 uradnikov in do 2000
delavcev.

Praško soc. dem. “Pravo Lidu’
niše o Škodovih tovarnah: Pet
najsttisoč ljudi dela v Škodovih
delavnicah v Plznu tudi ob nede
ljah in praznikih, da se more za
dostiti velikim potrebam glede
vojnega materiala. Tovarno so
smeri proti mestu razširili
kompleksom novih modernih od
delkov, tako da so se morali iz
premen iti mestni regulacijski na¬
črti. Onstran železniške proge,
ki je preje proti zapadu obrneje
vala tovarno, bodo v kratkem go
tova poslopja za vrsto novih od
delkov. Vsak prazen prostor to
varniškega ozemlja se je v zad
njih mesecih zazidal, mnogim
starejšim zgradbam se je dozida
lo po eni ali več nadstropij, in ko
še vse to ni zadostovalo, so se od¬
ločili za zgradbo nove velike po¬
družnice Škodovih tovarn v bli¬
žini starega strelišča, kjer se ra¬
zen tovarniških poslopij gradi tu¬
di nova delavska kolonija. Reser-
voir delavskih moči v zapadni
Češki tudi ne zadostuje več in iz
cele Avstro-Ogrske in tudi iz so¬
sedne Nemčije vro delavci sem¬
kaj. V tovarni delajo Cehi in
Nemci. Madjari, Hrvati, Poljaki,
Slovaki, Nemci iz cesarstva; sli¬
šijo se jeziki vseh narodov v mo¬
narhiji. Baterija za baterijo se
prebira in odpravlja na železni¬
co, poškodovani topovi se poprav¬
ljajo z največjo naglico. Streli
šče ne zadostuje več za preizku¬
šanje novih in popravljenih to¬
pov, možnarjev in strojnih pušk;
ravnokar pripravljajo novo, veli¬
ko večje strelišče. V mestu se ves
dan sliši i grmenje topov, da
šklepetajo šipe v oknih; vmes
prasketajo tu in tam strojne
puške.

ŽENSKE V MOŠKIH SLUŽBAH

■Vojna je vzela mnogo moških
in posledica tega je, da so ženske
zavzele različna mesta, na katerih
so bili doslej moški. Ko je pred
nekaj časom na Nemškem postala
ženska začasna namestnica mo¬
škega mestnega uradnika, se e

potrebuje Prva Kranjska Ame-

kanska kmetijska pospeševalna in

L  '  delniška družba. Osebe, katere

redu, sprevodmee . ’

TT Afl A I l 4* A A C I AtTA VI T A A A O n T A A /V I O

jako težaven. Moški sprevodniki j
so se brigali samo za svoje službe;
žene so jim pripravljale hrano,
skrbele za obleko in perilo in
držale dom v
pa morajo poleg službe še vse to
same preskrbeti.

Sodeč po poročilih listov, imajo
iprevodnice najtežje stališče na
Dunaju, kjer ljudje prav radi
zbijajo šale in vedno okusne
in spodobne, doeim se priznava,
-•a se vedejo na Danskem moški
jako spodobno tudi napram kon-
d akterkam.

ZASTOPNIKE

veseli to poslovanje se lahko ogla¬
sijo za pojasnila na sledeči na
slov: First Krain Amer. Land

improv. and Stock Comp., 913 So.
Woodbridge St., S-aginav, Mich.

(3x Adv.)

James F. Stepina,

predsednik.

Christian R. VVal eck,

I. podpreds.

Emanuel Beranek,

II. podpreds.

Adolf J. krasa,

blagajnik.

Ravnateljski odbor;

Michael Zimmer, n Čehiik
Emanuel Beranek
Lr. Anton Biankini
Abel Davis
John Fucik
A. V. Ger nger
John C. Krast*

Frank J. Skal*
James F. Strti.

C. K, W*ii^ i

AMERICAN STATE BANI

1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.

Glavnica in prebitek . . . $500,000.00

ODPRTO:


Pon del j ek in v četrtek do 8i zveče
vse druge dneve pa do popolda

Star vojak.

Mr. Jacob Bitner iz Dayton, O-
ludi za pismonoše 1  Up, dobro pozna nevarnosti odla

o ponekod že vzeli ženske. Naj-| šanja v zdravljenju kake bolezni,
prej v Zagrebu, potem na tudi na^ On pravi sledeče: “Prejel sem

Dunaju iu na celem Nižjem Av- j Trinerjevo ameriško zdravilno
Uijsk' m ter na Češkem. V Lon-jg renko  vino in mi zelo dobro u-
Irnn imajo ženske policaje in J sraja . Pisal sem Vam, da imam
splošno jih hvalijo, da vzdržujejo j oteklino na hrbtu ter Vas prosil,

vzoren red in so jako energične, d

Prejel sem Tri-

mi pomorete

• Zdaj vežbajo v raznih avstrijskih nerjev liniinent. ki je izvrsten in

neprecenljiv,
moje bolečine
bi ga moralji

krajih ženske za gasilsko službo
in to na poziv dunajske osrednje
organizacije gasilskih društev. Pa
tudi v tovarne, kjer so doslej po¬
rabljali samo moške, so začeli
-.prejemati ženske. Na Angleškem

Zelo mi je olajšal
Vsaka gospodinja
imeti pri roki, ali
ljudje odlagajo istotako kot sem
storil jaz, in to je bila velika po¬
mota. Nisem vedel, da imate ta-

Vrejemcimo hranilne nni
i Vloge in dajemo  . . .J /0

obresti letno.

in!*

v-


’V pr<

;ie v '


X

pošteno izplača ali pa Vam vrne.

Uo' r °

ime

Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da prešle 1

Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico;
grebu in njenimi podružnicami.

Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Andbove ® ct01
in Francosko. it. ki nc 1

.  ja se J«
Najbolj

■/» lis ."
. pr-n ,v;i

Govorimo vse slovanske jezike.

Največja slovanska tiskarna v Ameriki je

dela 30,000 žensk v tovarnah za^ ko  močan, rekel bi, čudovit lini-
izdetovanje orožja in 20,000 žensk i uient. Jacob Bitner, Soldier’s Na-
v tovarnah za izdelovanje rnuni- tional Home, Djjyton, O.” Kdor-
cije. V Moravskih Ostrovicah koli potrebuje sredstvo za drgne-

Narodna Tiskarna

2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, I!..

Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cešken
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naši
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -

“PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni

porabljajo ženske za kopanje pre- n j e  bolestnih ali oteklih delov te-
moga (seveda ne v rovih) in v lesa, zanese se lahko na Trinerjev
Vitkovicah pri Pragi so v žele- Hniment. Poskušajte ga pri rev-1
žarno, iz katere je odšlo 15 tisoč matizmu in neuralgi.ji. Cena 25 in j
delavcev k vojakom, vzeli mnogo 5Q e p0 po g ti  35 in  g 0 c

žensk.

3 pristne pijače,
2 zdravilne.

Popisovanje živil v Sarajevu.

Te dni so oblastveni organi na¬
tančno popisali vse zaloge živil,
pijač, mila, lesa in premoga. Zad¬
nji čas je v mestu primanjkovalo
moke in špecerijskega blaga.

V boleznih želodca, jeter ml
čreves, ki so v zvezi z zapeko in |
slabostjo, priporočamo vsem Tri¬
nerjevo ameriško zdravilno gren-
,ko vino. Cena $1.00.

ZMES.

Na jugoslovanskem shodu v
Nevv Yorku je v odsotnosti Ligi-
nega predsednika g. Franka Sak -
serja govoril g. Slave Trošt. De¬
jal jf, da se zaveda, da ne govori
v imenu prostega ljudstva sloven¬
skega, pač pa v imenu inteligen¬
ce.

MODERNA KNIGO VEZNICA
Okusno, hitro in trpežno d<m
za privatnike in društva. Sprej*
mamo naročila tudi izven mest*

Imamo modeme stroje. Nizk*
cene in poštena postrežba.

BRATJE HOLAN,
1633 Blue Island Ave.,
(Adver.) Chicago, D'

:om, P a

t

vkateri ure-

objavi

^so °b
(t  jezi izgu
| smešili nje

■j je bil pač
t mogel k(
lahko sodi
, lahko s k
__ Ali sam;
ise z nasmcl
'orda ne pozi
gtjo presod
1 treba že s

in še tedaj

jlnoma nat

POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI:

Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranit« i
ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tep ■
jaz ne plačujem dragih agentov ali “manager
opravljam sam vse posle.

Moje tvrdka je prva in edina samostojna v
ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropino«« i
vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače :n
ki nosijo na steklenici napis: • ‘IMPORTE1)”, Tni
lujom iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjstl
čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, h
jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo naš
Pišite po cenik.

A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOLUt

i t

tor mislijo
individuahr
človeštva,
mer, in zat

ikor je mo;
1 nekoliko
litalist in 1

D

arna Hop’
Dn Pont
in turškili

u velikani

delavcev,
»č ljudi, v
je uspeli 1
a, Papo

J^ADAR potrebujete društvene po¬
trebščine kot zastave, kape, re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka

Bilo bi smešno, če bi se razbur¬
jali radi tega. Le zanimivo bi bi¬
lo nekoliko natančneje vedeti,

V Važno uprašanje!

SO

mi opravi

najbolje in najceneje

F\ KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.

CHICAGO, ILL.

-dala slovenska inte-

kaj je

ligenca gosp. S. Troštu mandat, j
da govori v njenem imenu, in ka- 1
tera je tista, inteligenca. Razun
tega se nam zdi, kakor da je lio
tel tisti shod manifestirati mišlje
nje jugoslovanskega ljudstva v
Ameriki, pa ic že zato izrek g.
Trošta nekoliko čuden. Kakšna bo
potem tista Jugoslavija, o kateri
deklamirajo gospodje? Carji m
kralji jo bodo baje ustanovili, ‘in¬
teligenca’ govori zanjo, “prosto
ljudstvo” bo pa peto kolo na vo¬
zu. Zelo demokratično!

Konzularne ^ j

Cenike prejmete zastonj.

ior se zaim
v, se ne
ra. Ravnati
Din plačan
upitalistov

Vse delo garantir u*j ® svoje gosj


Ampak tako se ne gremo. Za
nas je ravno ‘prosto ljudstvo’ Slo¬
vencev, Hrvatov, Srbov in Bolga¬
rov jugoslovanski narod, in brez
njega tudi jugoslovanske inteli¬
gence ne bi bilo. Tn to nam lahko
verjamejo: Če bo kdaj Jugoslavi¬
ja, bo ljudska, ali pa bolje, da je
sploh ni.

sodnijske
vojaške 807  *

< 3 lilwaukee,Wis.i

zadeve

Splošna napaka.

LOUIS RABSEl

moderno urejen salun

NA 460 GRAND AVE., KENOSHA. Wis

Telefon 1199

PHONE; CANAL SOH

POZOR! SLOVENCI! POZORU

SALOON

s modernim kegljščen
Bivši Martin Potokar plače I

V Avstriji imajo delavsko vla¬
do ; zato se pa tam tudi gode ta¬
ke strašne reči, kakršne bi bile
na primer v Ameriki hvalabogu
nemogoče. Tako je ministrski
predsednik Fisher pred kratkim
poslal vsem predstojnikom vlad¬
nih oddelkov okrožnico, ki dolo¬
ča, da se sprejmejo v vladne služ¬
be le taki prosilci, ki so člani kak¬
šne unije, seveda če obstoja za
njihovo stroko taka organizacija!
Ne! V Ameriki bomo rajši voli

Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in
druge raznovrstne pijače ter unijske
smodke. Potniki dobe čedno prenočišče
za nizko ceno.—Postrežba točna in iz¬
borna. — Vsem Slovencem in drugim |
Slovanom se toplo priporočata

JAZBEC &  OMAHEN

1625 S. Racine Ave., Chicago, lil

M. A. Weisskopf, M. D

Izkušen zdravnik.

Uraduje od 12 A. M. —3 P. N
in od 8—10 P. M. V sredo in n*
deljo večer neuraduje.

Tel. Canal 476.

1801 So. Ashland are.

1 r

epublikance. demokrate in bul-;Tel. residence: Lavvndale 899«

musarje! Od teh se ni treba bati, ■ ^

Edini slovenski pogrebnik

MARTIN BARETINČIC

324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. t

dobiček, z
da se bo t
sme pričali

w dela de
'Ogromne pi
:j se izdeluj
^0 nujno
^ Pogajati 7.1]
1  titanske

se zi

I(| sycev lahl

X Še več

č f d le ves <

še invoi

ze načrt
^ zrak. V
, ' Je i Sekater

ajno pr
kater

Na tisoče ameriškega ljudstva trp
teškoeah v drobu in najnavadnejša n
temi je konstipacija ali zapeka in nj
komplikacije. Večina teh trpečih ljudi dd ' .1
enoinisto napako, to je da se poslužuje to
glie in razne čistilne medicine, ne da bi*
prej prepričali, dali so taka sredstva škflf
Ijiva ali ne. Vsako drastično čistilno srti
stvo, katero povzroča telesno slabost in
človeka navadi na neprestano vlivanje
vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite«
zapeki ali na kaki komplikaciji t* testo udo, ce
vzemite sredstvo, katero vam bo ne ssrm
pomagalo temveč bo obenem tudi pokref
čalo prebavne organe. To sredstvo je

TRINERJEVO AMERIŠKO
ZDRAVILNO GRENKO VINO

Izdelano je iz rdečega vina in zdrs™
nih zelišč — labsativno, okrepčujoče in d*J
prijeten duh — ter je namenjeno v po®"
zoper sledeče teškoče:

ZAPEKA,

IN NJENE KOMPLIKACIJE,
NEPREBAVNOST,

VETROVI,

BOLEČINE V DROBU,

ŽELODČNE BOLEZNI,

NERVOZNOST
IN SLABOST.

Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali soJ  tog p^ 111  '’c] er
z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, j 0

se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah. 1 * f, ai-- r ' 'Ued

'

t , }H'

S

w ^ T e sme

C noma na

^ "apravit

i za zave

V J J nsi - z

! !l > ga e

: b

^asu dv

^. " nil) a u
' : Nelij ,

dri

'Esi

'zaval

JOS. TRINER

izdelovalec,

1333-1339 So. Ashland Ave.

t.

V>'drzave

O "omog 0
fa  utrdi

Ako vas muči revmatizem ali neuralgične boleo ID  .
skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomag 8 -
25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov.

4  'X 1  tisti

CIlj®J ^um,

tV Hlob » 0  i-


i-A . . ' - , iV‘

SČ* »K le sp(

"