am Fi — *. Liß&o j	i ' v j u
^	/ofčfS/hUn ;	/ > l Nj r /
St. 49. klagen_________Maribor, dne 4. decembra 1913.	Tečaj XL V JI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
(shaja vsak četrtek in velja s poštaino vred in v Mariboru • M$iljanj»n? «a dom za c»t« Isto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina se Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske
**žele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: UnraTuiltvo .Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. IMovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnin«. — Posamezni listi stanejo 10 rlo. — uredništvo. Koroška cesta itev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
ccsta štev. 5, vsprejema narotnlno, inserate in reklamacije. Za isserate se plačuje od enostcpus petitvrute za enkrat IS »le, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vi k. Za v-"kratne oglas« primeren popust. InseraH se sprejemajo do torka opoldne. — N«
zaprte reklamacije so poštnine prost«
Današnja številka cbsega 8 strani.
Liberalci psujejo kmeta.
Sedaj, ko se bližamo novemu letu, bodo liberalni agitatorji zopet hodili okoli našega kmeta ter ga vabili, da sTJ naroči liberalne časnike. Na Štajerskem vsiljujejo, odkar sta zaspala „Narodni Dnevnik" in „Sloga", liberalci svoja še živeča lista „Slovenski Na^ rod" in „Narodni List", Marsikdo gre liberalcem na limanice, ker si misli, list je list, da le nekaj novega izvem. Toda temu ni tako. Liberalni časopisi na Slovenskem so tako propali in lažnjivi Tcakor pri nobenem drugem narodu. Da so veri nasprotni, tega niti nočemo povdarjati, ker bi se ponavljali. A tudi kmetu nasprotni so, kjer le morejo. Niti toliko previdni niso, da bi pisali vsaj navidezno prijazno o kmetu. Naravnost psujejo ga in žalijo njegovo Čast. List, katerega vsak zavedni liberalec na Štajerskem nosi v svojem žepu, je „Slovenski Narod". Kako grdo piše ta list o kmetu, je neverjetno. Cujmo! V tem listu najdemo sledeče klevete:
„Kmetje so zabiti kakor zamorec iz srednje Afrike, kanibalsko zabiti ljudje".
„Kmet je potuhnjene, pasje narave".
„Kmečki volilci ne vidijo dalje kot ▼ skledo".
„Mase našega naroda so zatelebane in zabite".
„Klerikalni občinski možje so kmetje z nabolj neumnimi obrazi".
„Vsaka druga ali tretja prisega med klerikalnim! kmeti je krira prisega in klerikalnemu kmetu je ii-jem> m* kaj verjeti'.
To so najbolj dišeče cvetke iz liberalnega vrta! In potem si še drznejo liberalci agitirati tudi med kmeti za svoje liste! Kmet, ki je ponosen na svoj stan, bo liberalnim agitatorjem in listom pokazal vrata. Kdor si naročuje liberalne liste, si redi strupenega, gada, na svojih prsih. Proč torej ob novem letu z liberalnim časopisjem!
Tujci nam gospodujejo.
(Dopis z Dravskega polja).
Pred kratkim sem dobil v roke „Koledar Slov. Kmečke Zveze", ki bi ga naj imel vsak kmet, saj ima zelo primerne gospodarske članke ter bo dobro služil tudi gospodarju, ki hoče voditi knjigovodstvo v svojem gospodarstvu. Mene je med drugim zanimalo poročilo o nekaterih podatkih ljudskega štetja 1910, zlasti o razmerju prebivalcev Slovenskega Štajerja glede narodnosti. Čudne, deloma zelo žalostne misli, vzbujajo te številke. Tako je bilo 1. 1910 v ptujskem okraju 49.020 prebivalcev; od teh je 46.876 Slovencev in 1475 „Nemcev"; med temi 1475 „Nemci" pa jih je gotovo dve tretjini ali pa še več, ki ne znajo nemški, ki jih je rodila slovenska mati, ki so izdali svoj ma-terni jezik, so torej samo na papirju „Nemci". Eden-intridesetkrat toliko je Slovencev v okraju kakor Nemcev, in vendar imajo okrajni zastop „Nemci" v rokah in par sto „Nemcev" gospoduje 46.000 Slovencem. Kako krivičen mora biti volilni red za okrajne zastope, ker omogočuje, da par, s slovenskim kmečkim denarjem obogatelih posilinemcev komandira cel okraj. A tudi kako malo mora biti pri nekaterih kmetih narodne in kmečke zavednosti, da rajši kakor slovenskega kmeta, volijo nemškutarske Štacunarje in krčmarje, mestne gospode, ki krnela navadno izkoriščajo in imajo zanj le zasmeh. Naj oni gospodarijo v mestu, a o-kraj, ki je ves kmečki, pa naj vodijo kmetje In prijatelji kmeta, in delavca. Ali imajo v mestnem zastopu kaj kmetov? Ali imajo tam Slovenci kakega zastopnika ? Seveda nobenega. Kmet je dober za ptujske nem-škutarje, da jih pri raznih volitvah voli in nosi denar v njihove štacune in krčme, drugih pravic pa po njihovih mislih nima. V mestu Ptuju je bilo 1. 1910 naštetih 4625 prebivalcev, in sicer 602 Slovenca in 3.672 Nemcev. Seveda je med 3.672 Nemci zopet okrog dve tretjini ali še več slovenske krvi, večina od teh so samo „na papirju" Nemci (ker papir je potrpežljiv), v resnici pa so slovenskega rodu. Vseh ptujskih Nemcev s „papirnatimi" vred je 9krat toliko ko Slovencev. v celem okraju pa je Slovencev skoro 31krat več ko Nemcev, pravzaprav nemškutarjev. Dasi pa v o-kraju Slovenci 31krat presegajo „Nemce", a so Nemci gospodarji okraja, v mestu tudi gospodujejo „Nem-
ci", dasi jih je samo devetkrat toliko ko Slovencev. Je pač pri nas narobe svet: domačinom gospoduje tujec, nemškutar Slovencu.
Vzdramimo se vendar in vrzimo s sebe sramoten in krivičen jarem nemškutarskega gospodstva! Kdor hoče veljati za poštenega, zavednega moža, kdor ima kaj kmečkega in narodnega ponosa, ne bo pri nobenih volitvah, ne občinskih, okrajnih, deželnih ali državnih, dal glasu nemškutarskim kandidatom, ker nemškutarski kmetje so samo pokorni sluge ptujskih mestnih škricev in šnopsarjev,
Bolgarija.
Na Bolgarskem se pripravljajo na volitve za državni zbor. Vse volilno gibanje stoji pod utisom zadnjih velikih dogodkov. Hrabra bolgarska armada je zmagovito prodirala proti Turkom. Pred Catalčo se je morala na rusko povelje ustaviti, ker Rusija ni dovolila, da bi bolgarski car Ferdinand na čelu svoje vojske vkorakal v Carigrad. Ko se je sklenil mir s Turčijo, je zahtevala Bolgarija v smislu pogodbe s Srbi turško pokrajino Makedonijo za-se. Toda Srbija je ni hotela dati in se je zvezžala za obrambo proti bolgarski zahtevi z Grčijo in si zasigurala pomoč Rusije. Začela se je nesrečna vojna Bolgarije s Srbijo in Grčijo, katero je Bolgarija končala, predno je prišlo do zadnje odločilne bitke, kajti na vseh straneh so ji vstali nasprotniki. Turčija se je zopet ohrabrila ter vzela Bolgariji velik del privojevane pokrajine Traki-je, Rumunija je prekoračili; bolgarsko mejo ter si tudi vzela kos bolgarske zemlje Rusija pa. je stala ob strani Srbije in Grčije. Zraven pa je BoVgarija uvidela, da ima tudi v lastnih vrstah ljudi, ki odobravajo rusko politiko, ki je merila na oslabljenje Bolgarije In na okrepljenje Srbije ter Grčije. Bolgarski državniki so izdali bolgarski vojni načrt Srbom in Grkom, ministri Gešov in Danev so se morali v^led tega umakniti. Prišlo je novo ministrstvo pod predsedstvom Radoslavovega in z zunanjim ministrom Genadievom, ki je proglasilo neodvisno bolgarsko politiko, neodvisno od Rusov, pa tudi neodvisno od svojih prejšnjih zaveznikov Srbije, Grčije in Črne gore. Z vojsko in z novim ministrstvom je bila balkanska zveza pokopana, Bolgarija osamljena. Zato je hitro sklenila mir v Bukareštu. Makedonija, ki je bila cilj bolgarske vojske, se je razdelila med Srbe in Grke, večji in važnejši del ob morju so dobili Grki.
Ko se je osnovala balkanska* zveza, je bilo tudi dogovorjeno, da se morata Bolgarija in Srbija boriti skupno proti Avstriji, ako bi ta hotela povečati svojo posest na Balkanu. Ko se je pokopala balkanska zveza, je stopila Bolgarija ob stran Avstrije in tako ima Bolgarija sedaj vsaj v diplomatičnem svetu svojega prijatelja. Na eni strani stojita torej Avstrija in Bolgarija, na drugi strani Rusija in Srbija. Rumunija stoji na sredi, to se pravi, da se je precej odmaknila od Avstrije. Grčija stoji seveda ob strani Rusije, ker od Avstrije ne more dobiti nobene podpore, dočim ji Rusija v naravnem nasprotstvu nasproti Turčiji lahko veliko pomaga.
Toda v Bolgariji je še vedno močna struja, ki noče nič vedeti o Avstriji, ampak želi, da Bolgarija dobi zopet z Rusijo prijateljske zveze. Vodita to stru-jo bivša ministra Gešov in Danev, Vso nesrečo v zadnji vojski pripisujeta carju Ferdinandu, kateremu očitata, da si ni znal ohraniti prijateljstvo ruskega carja. Ker je na Bolgarskem popolna tiskovna svoboda, zato vodita svoj boj proti carju Ferdinandu čisto odkrito. Samoumevno, da Rusija podpira njuni boj. Car Ferdinand in sedanje ministrstvo pa povdarjajo neodvisnost bolgarske politike, zraven pa iščejo zatočišča pri Avstriji. Car Ferdinand je v zadnjem času bival na Avstrijskem ter dvakrat obiskal našega cesarja, Ruska struja je razglasila, da si car Ferdinand ne upa več na Bolgarsko in da misli odstopiti. Rusija pa bi najrajši videla, da sploh izgine car Ferdinand z Bolgarskega in da se Črna gora in Bolgarija združita s Srbijo v eno državo, kojo bi vodili Srbi. Ost te politike je, kakor očividno obrnjena proti Avstriji, proti kateri hoče Rusija na Balkanu postaviti močno državo.
Ker se je vpdno bolj širilo mnenje, da si car Ferdinand ne upa več na Bolgarsko, se' je zadnje dni car Ferdinand zopet vrnil v Bolgarijo, da s svojo navzočnostjo postavi vse nasprotne vesti na laž. VkUjub
temu je gotovo, da je ruska agitacija na Bolgarskem proti sedanjemu carju zelo velika. Posebno sedaj ob volitvah. Saj vemo, kako se ob volitvah vsiiko sredstvo uporablja, samo, da se zadobi zmaga. Zato bo po volitvah, ki se vršijo že prihodnje dni, agitacija gotovo veliko manjša, toda izginila ne bo. Bodočnost Bolgarije je gotovo v veliki nevarnosti.
Politični ogled.
—	Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je
mudil te dni "na oMšku -pri belgijskem kralju v Bruslju. Kakor na Angleškem tako v Belgiji je bil visoki gost preprijazno sprejet, kar pr:ča, da uživa naš bodoči cesar ne samo pri kronanili glavah, ampak tudi pri ljudstvu, veliko spoštovanje.
—	Državni zbor. Kakor smo že zadnjič poročali, je sprejel državni zbor davek na žganje. Slovenski štajerski poslanci so govorili in glasovali proti. Nato se je začela razprava o osebno-dohodninskem davku. VeČina predlaga, da ostane davek na osebno dohodnino do 10.000 K čistega dobička kakor dose-daj, čist: dobiček čez 10.000 K naj se pa višje obda-či.
Za slovenske poslance je predlagal poslanec Roškar, naj se začne davek od osebne dohodnine pobirati še-le, ko se je dokazal čisti dobiček 2000 K ali vsaj 1600 K, ne pa kakor dosedaj že s k200 K. Ob tej priliki je krepko ožigosal postopanje davčnih uradnikov, ki nalagajo davek tudi ljudem,'ki .nimajo dohodkov kakor jih zakon predpisuje. Davčna oblast pokliče zaupnika, ki je dostikrat nasprotnik tistega, čegar razmere naj bi pojasnil, ali pa je še celo druge narodnosti, in tako obvelja navadno mnenje davčnega nadzornika. Ti pa o razmerah na kmetiji nimajo pravega pojma, Davčni nadzornik ima napisano n. pr. koliko živine ima kmetovalec. Ker je Čital, da se dobe krave, ki imajo do 4000 litrov mleka, misli, da mora i-meti vsaka krava toliko mleka. In ker mora v mestu sam morebiti plačevati liter mleka po 20 vin., zato lahkomiselno naračuna, da dobiva kmetovalec do 800 kron za nflefco. Ne ve pa, da mleko porabi v gospodarstvu in da ni dobil zanj niti vinarja/ Tudi stroškov za živinorejo ne zaračuni. V vinskih pokrajinah kar naravnost predpisujejo, koliko je ta ali oni vinogradnik moral vina pridelati, češ, saj ima toliko in toliko vinogradov. Ali je bilo vsled letine kaj vina ali ne, ga ne briga, on računa po hektarjih in ne po letini, po pravem donesku.
Davčni nadzornik se razgovarja s posestnikom, ga vpraša, koliko ima ojtrok. Odgovori mu: 9. Potem govorita nadalje, koliko stane prehranjevanje enega otroka, A'ko reče davčni nadzornik gotovo izdatke za enega otroka na leto 200 K in mu ta pritrdi, ga ima že vjetega, češ, 1800 kron mora imeti dohodkov, ker sicer bi ne mogel preživeti 9 otrok. In plačati bode moral 15 K 20 vin. osebne dohodnine. Davčni nadzornik poizveduje za najmanjšimi dohodki kmetovalca. Od enega je zahteval, da mora napovedati 150 K kot dohodek bika, katerega je spuščal na krave sosedov. Pri drugem je naračunal od mrjasc- 70 K skoč-mne. To se je zgodilo v Parižljali pri Braslovčah.
Reklo se bode, naj se pritoži, če se mu predpiše krivična osebna dohodnina. Glede tega rečem, da se veliko rekurzov zavrne, ker niso pravilno sestavljeni. Kdo naj bi znal vsa postavna določila, če dostikrat še davčni uradniki za-nje ne vedo! Jaz imam tukaj pred seboj plačilni nalog, s katerim tirja davčna oblast 3 K od nekega kmetovalca, ker ni svojega re-kurza zoper osebno dohodnino kolekoval, dasiravno so po zakonu rekurzi kolka prosti. Da bi vsaj toliko kmetovalcev in malih obrtnikov ne nadlegovali z zahtevo, naj predlože svojo davčno napoved, predlagam sledeče: Pri paragrafu 155. naj se določa: da so o-sebne dohodnine prosti oni, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 2000 K. Ako bi pa ne bilo sprejeto, predlagam nadomestni predlog: osebne dohodnine so prosti oni, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 1600 K. Država bi izgubila samo 4 milijone kron pri dohodkih od osebne dohodnine. Mnogim kmetovalcem in obrtnikom pa bi bilo ustreženo. Slovenski poslanci bodo še ta teden poslali v boj dva govornika za RoŠkarjeve predloge in proti krivicatm ki se gode kmetu.
—	Kranjsko. V ponedeljek, dne 1. decembra, so se vršile volitve za deželni zbor iz splošne skupine. Izvoliti je bilo 11 poslancev, 10 na deželi in 1 v Ljubljani. Danes, v torek, ko to pišemo, smo dobili poročilo, da je vseh 10 kandidatov naše Slovenske Ljudske Stranke izvoljenih. Natančne številke objavimo med najnovejšimi novicami. V mestu Ljubljani, kjer so liberalci skoro z gotovostjo pričakovali, da bo njih kandidat Turk zmagal že pri prvotni volitvi, je prišlo med liberalcem Turkom in našim Kregarjem do ožje volitve, ki se vrši dne 0. novembra. Kregar je dobil 1526, Turk 2684, socialni demokrat Kristan 842 in Nemec Brandt 444 glasov. Torej liberalci niti v Ljubljani nimajo več večine. — Prihodnji torek, dne 9. t. m., volijo kmečke občine. V tej skupini se voli 14 poslancev.
—	Hrvaško. Cesar je s posebnim pismom dne 27. novembra odstavil barona Škrleca kot komisarja na Hrvaškem in ga je imenoval za bana. S tem je proglašena tudi Časnikarska ter zborovalna svoboda. Volitve za hrvaški sabor se bodo v kratkem razpisale. Hrvaške stranke se že pridno pripravljajo na nove volitve. Koalicija, v katero so združeni srbski in hrvaški liberalci, bo v mnogih okrajih pomagala mad-žaronom proti drugim domoljubnim hrvaškim strankam, posebno proti stranki prava in kmečki stranki, katero vodi znani Stjepan Radie, Take so razmere na Hrvaškem. V stranki prava, katera je glede političnih nazorov sorodna z našo Slovensko Ljudsko Stranko, je hud razdor. Stranka je razcepljena v pristaše voditelja Starčeviča na eni in frankovce na drugi strani. Kakor pa poročajo listi, bo glede saborskih volitev najbrž prišlo med obema skupinama do sporazuma in bosta obe struji skupno nastopili. — S tem, da je odpravljen komisarijat in se odpravijo vsaj za silo ostre odredbe, ki so pogazlle svobodo, se je hrvaško ljudstvo zopet oddahnilo. A Bog ve, kako dolgo bo zopet trajala „svoboda" na HrvaŠkem. Ubogi Hrvatje ječijo vsled svoje needinosti v madžarskih kleščah.
—	Ogrsko. V deželah, kjer vladajo liberalci, I-ma pravica zavezane oči. Tako je posebno na Ogrskem. Te dni je bilo objavljeno povišanje pri najvišjih budimpeštanskih sodiščih. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bil zapostavljen izborni sodnik BaIonyi, ki je bil v procesu Lukacs-Desy poročevalec in je zahteval dopustitev popolnega dokaza resnice. V opozicionelnih krogih se zatrjuje, da se je ogrska vlada z zapostavljenjem sodnilka Balonyja hotela samo maščevati za razsodbo v Lukacs-Desyjevem procesu. — V ogrskem državnem zboru pritiska vlada in večina s kruto železno roko na opozicijo. Kakor hitro se cglasi kak poslanec opozicije k besedi in pove kako bridko resnico v obraz liberalni vladi in večini, že ga izključijo iz zborničnih sej. Liberalcem resnica v oči kolje! — Znani Košut je že ozdravel in se je bogato oženil z neko grofico,
—	Italijani v Avstriji postajajo zadnji čas silno nemirni. Kakor znano, bi Italijani radi prisilili našo vlado, da jim ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Italijanski študentje v Gradcu so si mislili, da kar ne gre mirnim potom, s pomočjo poslancev, bo šlo s silo. Uprizorili so v Gradcu dne 27. novembra pred vseučiliščem in na ulicah burne kravale ter kričali na ves glas, da jim mora dati vlada vseučilišče. Mladi Lahi pa so klicali vmes tudi: Zivio Italija, proč z Avstrijo! A skupili so jo. Med Nemci in Italijani je nastal pred vseučiliščem hud pretep. Vmes je posegla tudi policija ter je hotela pretepače razgnati; a bilo je že prepozno. Nemci in Lahi so se tako zdelali, da je bilo 8 Nemcev hudo, 9 pa lahko ranjenih, nekateri so bili ranjeni celo z noži. Lahi so dobili le bolj lahke poškodbe. Iz tega se vidi, da so Lahi bolj bojeviti. Nemcev je bilo 450, Lahov pa samo 250. Policija je nekaj Lahov zaprla. Predavanja na vseučilišču so bila prekinjena. Korajža italijanskih vseuči-liščnikov je tudi ojunačila učence na srednjih šolali v Trstu, da so nekega dne kar začeli štrajkati, Češ, mi se nočemo učiti, dokler Italijani ne dobijo svoje vseučilišče. Nismo nevoščljivi in privoščimo Italijanom njihovo visoko šolo, toda Italijani naj pomislijo, da sami hočejo vseučilišče, desettisočerim tržaškim Slovencem pa niti ljudske1 Šole ne privoščijo.
—	^emčiia^ V francosko-nemškem obmejnem mestecu Zabern, kjer se nahaja močna vojaška posadka, je nasvetoval poročnik Forstner v podučni uri rekru-tom, naj se nikar ne družijo s civilisti, posebno pa ne s francoskimi prebivalci mesta. Med drugim se je izrazil Forstner: „Cevam pride pod roke kak „•vvackes" (pruska psovka za lotarinške Francoze), ga pošteno premlatite ali pa kar naravnost pobijte. Ves dogodek je prišel v javnost, na kar se je francoskega prebivalstva, ki je v mestu v veliki večini', polastilo silno ogorčenje. Izbruhnili so takoj nemiri, ki jih je pa policija kmalu udušela, Že par dni je bilo sedaj popolnoma mirno. Dne 29. novembra se je poročnik Forstner sprehajal z nekaterimi tovariši po mestu. Srečala ga je skupina francoskih rokodelskih pomočnikov, in nekdo je zaklical: „Glej, Wackeslieutenant!" Forster je takoj ves divji potegnil za sabljo in skočil za fantom, ki je izgovoril imenovane besede. Ostali oficirji so šli med tem v vojašnico, alarmirali vso posadko in poslali večje Število patrulj po mestu, ki so z nasajenimi bajoneti preganjali prebivalstvo in aretirali vsakogar, kogar so našli na ulici. Kako brezvestno in naravnost neumno je bilo postopanje vojaštva, priča najbolj dejstvo, da so bili med drugimi tudi aretirani: predsednik sodišča, višji državni pravdnik, 2 sodnika in več uglednih državnih uradnikov in meščanov. O-ficirji so zaprli vse aretirane osebe, ki jih je bilo nad 300, v kleti za.premog v vojašnici, kjer so morali vsi
ostati do 30. novembra dopoldne, ko so jih izpustili. Viharni nemir: so se dne 30, novembra zopet ponovili. Na povelje nekega poročnika je neka patrulja aretirala več meščanov, češ, da so zasmehovali čast pruskih oficirjev. Civilne oblasti se sicer trudijo, da bi pomirile ljudstvo, a ne morejo proti drznosti teh nemških oficirjev ničesar doseči. Elzaško-lotarinški poslanci so že vložili v berolinskem državnem zboru ostro interpelacijo radi dogodkov v Zabernu, na katero je vojni minister Falkenheim takoj odgovoril in zagovarjal poročnika Forstnerja, češ, da ni mislil tako hudo. Obljubil pa je, da hoče odrediti strogo preiskavo. Umevno je, da je francosko časopisje takoj pograbilo za celo stvar in vso zadevo silno zapletlo. Nemška vlada je radi tega sedaj prisiljena, posvetiti celi stvari večjo pozornost in vojni minister je bil že poklican k cesarju, da mu natančno poroča o protivojaških izgredih v Zabernu, — Cela zadeva nam predoči zopet jasno sliko pruske predrznosti in oholosti,
—	Italija. Dne 27. novembra je otvoril italijanski kralj Viktor Emanuel na slovesen način novoizvoljeni državni zbor. Kralj je imel prestolni govor, v katerem se je dotaknil tudi razmerja med cerkvijo in državo. Povdarjal je, da bo vedno najstrožje branil prostost države, da bo pa tudi vedno Čuval svobodo cerkve. — Katoličani v severni Italiji so si po zadnjih državnozborskih volitvah svoje stališče povsod močno utrdili. Sedaj so se začeli brigati tudi bolj vneto za občinske volitve. V milanskem okraju je katoliška stranka pretečeni teden zmagala v 20 velikih občinah proti združenim svobodomiselcem in socialnim demokratom. Kjer se dela, tudi uspehi ne izostanejo. Lenarenje katoliških mož pri volitvah na je najboljša pomoč liberalcem ob volitvah, najsi bo v državni ali deželni zbor, občinske ali okrajne zastope.
—	Balkan. Albanija bo torej vendar dobila že v kratkem svojega kralja. Sest evropskih velesil se je že izrazilo, da so zadovoljne s kandidaturo vidske-ga princa. — Črnogorska kraljica Milena je nevarno zbolela na vnetju ledvic. — Sloveči albanski vodja, Isa Boljetinac, katerega so listi že večkrat proglasili za mrtvega, leži težko bolan v Skadru. Boljetinac je rodom Srb, a se je poalbanll ter se je v zadnji vojski bojeval proti Srbom. Na Kosovem polju ima Boljetinac obširna posestva. Ker je Kosovo sedaj srbska last, izgubi Boljetinac posestva, ako ne pride tja prebivat. Ako bi pa prišel tja, bi ga pa Srbi kaznovali kot upornika. Boljetinac v svojem življenju — sedaj je nad 70 let sstar — ni bil nikdar bolan. — Francozi in Angleži so poslali nad 50 vojnih ladij v Jonsko morje (ob južni grški obali). Obisk francosko-angleŠ-kega brodovja ob grški obali pomeni za Italijane migljaj, da bi se Angleži In Francozi potegnili za Grke, ako bi hoteli Italijani Grkom delati glede Egejskih o-tokov kakp zgago. — Dile 1. decembra je potekel rok, da se določi končna meja med Albanijo in Grško. Rusija, Francija in Anglija pa rešitev te meje vedno dalje zavlačujejo z namenom, da bi se razvili med Bal-kanci zopet novi spor;. Za vsak meter zemlje se vrše prepiri.
—	Francosko. V severneim delu države je izbruhnil velik štrajk rudarjev. Delavci so začeli štrajkati zaradi tega, ker je vlada zopet vpeljala 31etno vojaško službo. Ali bodo socialni demokratje, kateri vodijo štrajk, v tem boju kaj dosegli, je zelo dvomljivo. . Sicer pa je vlada sama kriva, da vlada med delavci nezadovoljnost. Francoski liberalci kakor tudi liberalci drugih dežel, imajo prvo skrb, da preganjajo katoliško cerkev in njene naprave, a za dobrobit ljudstva se ne zmenijo. Francoski delavci zahtevajo že leta in leta spremembo delavskega reda, ki je do-sedaj urejen tako, da zamorejo bogataši uboge delavce po svoje izrabljati, kakor se jim ljubi. Liberalna večina državnega zbora spremembo delavskega reda in zmanjšanje delavskega časa vedno zavlačuje. Od tod nezadovoljnost med delavci. — Prihodnje leto se bodo vršile na Francoskem volitve v državno zbornico. Katoličani se nameravajo z vso vnemo udeležiti volilnega boja in bodo večinoma v vseh okrajih postavili svoje kandidate. Dandanes za katoličana ne zadostuje samo osebna pobožnost, ampak vsak se mora brigati tudi za politiko ter se udeleževati vseh volitev.
—	Mehika. Za predsednika Huerta so prišli hudi časi. Pri mestu Juarec so ustaške Čete vladno armado popolnoma porazile. Bitke se ,ie udeležilo nad 10.000 mož, Vstaši so vjeli nad 2000 vojakov vladnih čet. VstaŠem je poveljeval general Vila. Vladne čete se povsod umikajo pred ustaši. Združene države Severne Amerike podpirajo ustaše z orožjem in denarjem. Japonci pa so na strani mehikanske vlade. Po celi deželi vlada grozen nered. Temu se je Še pridružila splošna draginja.
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
7.	nedelja: 2. adventna, Ambrozij, škof; Agaton.
8.	pondeljek: Brezmadežno spočetje Device Marije.
9.	torek: Peter For., škof; Sirij, škoj; Valerija.
1<>. sreda: Loretanska Mati Božja; Melhijad, papež in muč.
11.	četrtek: Damaz, papež; Trazon opat.
12.	petek: Sinizij, mučenec; Epimah, muč.
13.	sobota: Lucija, devica in muč.; Otilija, devica.
Osebna vest. Dne 27. oktobra t. 1. je obhajal naš prevzvišeni knezoškof 25. obletnico Škofovskega posvečenja. Ta dan je občina St. Peter v Savinjski dolini imenovala ekscelenco za častnega občana in dne 27. novembra je prinesla deputacija šentpeters-kih občanov, obstoječa iz župana gospoda poslanca
Terglava, dveh gospodov svetovalcev1 ter župnika častitega gospoda dr. Jančiča, knezoškofu lepo častno diplomo.
*	Naš cesar Franc Jožef je letos dne 18. nov. nastopil 1000. mesec svojega življenja. Po Čudnem naključju je dopolnil prestolonaslednik Franc Ferdinand svoje 50. leto starosti 18. decembra 1913.
*	Iz učiteljske službe. Učiteljska suplentinja v Olimju, Irena Film, je imenovana za stalno učiteljico istotam; provizorična učiteljica pri Sv, Miklavžu pri Ormožu, Marija Šalamun, je imenovana za stalno u-čiteljico istotam; v stalni pokoj je stopil nadučitelj na Blagovni, Jakob Stante, Na lastno prošnjo je premeščena stalna učiteljica Em. Zoreč iz Sv. Vida pri Ptuju v Šele. Na 3razrednici v Kostrivnici (2. plač. razred) je razpisano mesto učitelja; prošnje do 25. decembra.
Iz poštne službe. Poštna aspiraintinja A. Sut-ter je imenovana za poštno oficijantinjo v Ptuju. — I-vana Žager je imenovana za poštno oficijantinjo v Šoštanju. Trgovec Jakob Dernač v Artičali je imenovan za poštnega ekspedijenca istotam.
*	Naši poslanci. Govor poslanca Roškarja o osebni dohodnini prinašamo v poročilu o državnem zboru. Poslanec dr, BenkoviČ se je v pravosodnem odseku pritoževal, da se godijo slovenskemu ljudstvu krivice od strani nemških sodnikov. V delegacijah ;e delegat dr. Korošec govoril o razmerah v Bosni ter končno zahteval upravno združenje Jugoslovanov.
*	Vsi ziij^v»™ 1 fitlift» g.« vsR? To je bil pred 100 leti bojni klic vojskovodje Svarcenberga v vojski proti Napoleonu pri Lipskem. Naj bi ta "klic v vojski, ki nam jo je vsilil naš nasprotnik Nemec in nemškutar, in ki jo bojujemo za našo last, rodno zemljo in jezik materni, veljal tudi nam! Kolikokrat se sliši: „Jaz ne grem volit nikamor, ne na ta, ne na drugi ¿raj. Torej ne Nemcev in tudi ne Slovencev." Ali: „Jaz ne maram čitati političnih listov, torej tudi ne naročiti „Slovenskega Gospodarja", glasila štajerskih Slovencev." Kaj mislite, ko bi rekel vsak tako? Ali .ni rekel sam ZveliČar: „Kdor ni z menoj, je proti meni"! ? Tu čir Ta "nal^rofirtka podpira, kdor stoji ob Času vojske na strani, namesto, da bi pomagal ob potrebi svojim četam. Med tem ko bi doma Čital gospodarske liste in opravljal krave, bi mu izvolil nasprotnik svojega župana, svojega poslanca itd. Ravno tako je glede lista: Ce ga ne bomo podpirali z naročili in dopisi, tudi od njega ne bomo mogli kaj zahtevati. Kdor ne bere, kako se naj potem pouči o resnici, ko je v nasprotnih, pa tudi v nemških gospodarskih listih, ki so tudi vsi v rokah nasprotnikov, nakopičenih toliko napadov in neresnice proti nam! Posledica vsega tega pa bo, da bodo nasprotniki lahko in povsod lepo dosegli svoj namen, namen namreč, nas zasužnjiti tujemu narodu in nas narediti za hlapce na lastni zemlji. Torej! Ni lepo in tudi ne pošteno, pustiti delati le druge, sam pa uživati dobrote, ki mu jih priborijo drugi, ali gledati ob strani, kako omagujejo v boju lastni pristaši. Naše geslo mora biti: „Vsi za enega, eden za vse!" Pod tem geslom agitirajte za nove naročnike „Slovenskemu Gospodarju"!
*	Polh v slovenski politiki se lahko imenuje dr T-r " ovec. Ko se je delal davek no, pivo, — je spal. Ko so se dale učiteljem draginjske doklade, je — spal. Liberalci lahko pri prihodnjih volitvah izvolijo polha za svojega poslanca, bodo ravno toliko imeli od njega kakor sedaj od dr. Kukovca.
*	Politična dostojnost. V Trbovljah se je liberalni general dr. Kukovec hudoval tudi nad tem, da se je v zadnjem deželilozborskem zasedanju sklenil davek na pivo. Zakaj v Trbovljah, zakaj ne v Gradcu? Naši poslanci so govorili proti davku (dr. BenkoviČ) in glasovali proti. Kje pa je bil dr. Kukovec, ki sedaj grmi proti davku na pivo? Kakor nam poročajo deželni poslanci, je t u d i t o p r i 1 i k o dr. Kukovec zaspal ravnotako kakor učiteljske plače. Ko bi dr, Kukovec moral v deželnem zboru glasovati in govoriti proti, takrat je — spal. Sedaj po toči pa zvoni. Dr. Kukovec je res zavidanja vreden, da ima tako po' trpežljive poslušalce. Z mokro cunjo bi morali odgnati poslanca, ki vse važnejše prilike zaspi, V Žalcu je svoje spanje pri davku na pivo dr. Kukovec previdno zamolčal.
*	Kmetje, na noge! Piše se nam: Prosili smo naše poslance, da nam pomagajo zaradi postopanja dimnikarjev in zaradi pomanjkanja zidarskih in tesarskih mojstrov. Zdaj pa se drzne vodja celjskih liberalcev, kojega ljubezen do kmetov smo spoznali pri šoštanjski posojilnici, hujskati na shodih zaradi tega proti našim poslancem. Kmetje, sedaj se postavimo kakor en mož ob stran svojih poslancev. Ali bi ne bilo umestno, da se skliče kmečko zborovanje, na katerem bomo vsi kmetje brez razločka stranke povedali političnemu „fušarju" dr. Kukovou svoje pošteno kmečko mnenje. Liberalec ne razume naših želj, zato proč ž njim iz naše politične javnosti!
*	Liberalci -- lažniki. Zadnji „Domoljub" je naštel nič manj kakor 21 mastnih laži, katere trosijo sedaj pri volitvah za kranjski deželni zbor liberalci po deželi. Liberalna stranka je zares najbolj ostudna politična stranka. Svoje kandidate ponuja liberalna stranka zopet s staro lažjo, da so „neodvisni" kandi-datje!
*	Kako sramotijo liberalci pošteno mladino.
Med vsemi cerkvenimi družbami so slovenskim liberalcem najbolj zoprne Marijine družbe. Ce bi človek zbral vse psovke In nesramnosti, s kojimi je že slovenski liberalizem osmradil našo mladino, bi jih bila že velika knjiga. Tn vendar nimajo Marijine družbe z liberalno politiko ničesar opraviti. To so cerkvena
društva, v katerih se zbirajo dobri slovenski fantje in dekleta, da bi se obvarovali nevarnosti mladih let, se utrdili v lepem krščanskem življenju in si poiskali primerne druščine in prijateljstva, Zato nam je nerazumljivo, da splahuje slovenski liberalizem nad to mladino svoj žolč. Ker liberalci za Marijine družbe ne marajo, zato jih imenuje „Narod" „Marijino armado, k' se rekrutira iz slojev, ki so na najnižji stopinji človeške kulture. Po svoji duševni izobrazbi so zaostali ti ljudje za 500 let. Kar se tiče umstvenega stanja, se ti ljudje skoro nič ne razlikujejo od zamorcev. Vera teh ljudi je čisto navadno paganstvo." Tako piše „Slovenski Narod", „Narod" dela iz Marijinih družb „zamorce in pagane", Pride še hujše. „Narod" pošteno mladino tudi nesramno obrekuje. „V Marijinih družbah se zbirajo kravje dekle in falirane device." („Narod" 1905, št. 202 in št. 13.) Tako sramoti list pošteno mladino na nesramen način samo zato, ker se noče držati liberalne vere in išče v Marijinih družbah opore in pomoči proti razbrzdanosti sveta. Ali si more izmisliti človek večjo podlost? Namesto da bi mlade ljudi, njihovo dobro voljo in plemeniti namen pohvalil, pa zmerja poštena dekleta s „faliranimi devicami", „kravjimi deklami" itd., samo, da bi Marijine družbe pristudil in osmešil. „Slovenski Narod" je glasilo liberalnih učiteljev, advokatov, uradnikov.
*	Kmečke posojilnice na Sp. Štajerskem so večinoma vse starejše ko 4 leta. Radi tega morajo vsi posojilojemalci, kateri so pred 4 leti dobili posojila, podpisati nove zadolžnice. Ker se tuintam slišijo glasovi, da je ta zahteva nepotrebna In da s tem sitnarijo odborniki, zato je umestno, da se poudarja, da je to zahteva postave in ne more noben načelnik in noben odbornik posojilnice tozadevno dati ljudstvu kakih olajšav. Pač pa bi se znalo zgoditi, če dolžnik ne upošteva poziva posojilnice in bi prišla finančna oblast kakemu takemu slučaju na sled, da bi morali plačevati dolžniki precej občutne kazni. Dolžnost vsake kmečke posojilnice je, da skrbi z'a red in za to, da se vrši vse poslovanje po določbah postav, dolžnost vsakega dolžnika pa je, da pride, ko mine 41et-na doba, z ženo in poroki k posojilnici in podpiše novo dolžno pismo.
*	Štrajk v vseh tiskarnah na Avstrijskem? Leta 1905 so bile sklenile avstrijske tiskarne s stavci, to je z delavci, ki stavijo časnike, knjige in drugo, natančno pogodbo glede plače, delavnega časa itd,Ta pogodba letos z novim letom poteče in skleniti bo treba novo. Pogajanja glede nove pogodbe so se sicer že vršila, pa so se razbila. Na eni strani zahtevajo stavci povišanje plače in razne druge stvari, posestniki tiskarn na drugi strani pa se zopet branijo, zahteve delavcev izpolniti. Pogajanja se bodo gotovo še enkrat pričela in upati je, da pride do sporazuma, Ako pa se pogajanja končno razbijejo, potem bodo naibrž delavci v vseh avstrijskih tiskarnah delo odložili in stopili v „štrajk". Kakor poročajo listi, se je v Inomostu na Tirolskem „štrajk" že začel. V kakem obsegu, nam ni znano. Ako pride do splošnega štrajka v vseh avstrijskih tiskarnah, potem noben list ne bo mogel izhajati. Kako dolgo bi trajal štrajk, se še ne more vedeti naprej. Kakor piše goriški „Novi Cas", so stavci dobro organizirani in imajo bojda za štrajk pripravljene 3 milijone kron. Vendar pa je upati, da se končno doseže sporazum m se tako nevarnost Štrajka odvrne.
*	Iz deželne kmetijske šole v St. Juriju ob j. žel. Razstreljevanje z dinamonom je obudilo mnogo zanimanja in :>z raznih strani se nas je naprosilo, da bi se isto zopet pokazalo. — Globoko obdelovan je zem-l:e (rigolanje) igra dandanes sploh veliko vlogo ne samo v vinogradih, temveč tudi za sadno drevje, za hmelj, da, tudi za polje. To težavno delo se deloma olajša z dinamonom, včasih pa še bolje, temeljiteje in mnogo ceneje s pljugi, posebno v zvezi z Gerstlnovo vinto. Tozadevnemu zanimanju se bo ustreglo v četrtek, dne 11. decembra t, 1. z demonstracijami, ki se bodo začele na kmetijski šoli ob 1. uri popoldne, in sicer le pri lepem vremenu. Udeleži se lahko vsak, ki se za to zanima.
*	Sprememba bosanskega vojaštva. Iz Dunaja poročajo: Z novim letom bo vojna uprava reorganizirala (preustrojila) bosanske Čete, Dosedanji posebni regimenti bodo odpravljeni in dobijo številke 103 do 100 v skupni armadi. Odpravljene bodo tudi posebne uniforme. Pehota dobi običajne unilorme s ča-kami, le mohamedanci bodo imeli še vnaprej fese in bodo tvorili posebne bataljone. Lovci dobe št. 103 c. kr. lovskega pešpolka.
*	Pozni sad. Blaž Urbas, veleposestnik na Slemenu pri Selnici ob Dravi, nam je poslal 2 zapozneli hruški. Cvet se je razvil meseca oktobra, a hruški je g, Urbas utrgal dne 1. decembra,
*	Današnji številki smo priložili prilogo „To-masova žlindra". Naj se naši naročniki pri naročeva-nju umetnega gnoja blagovolijo ozirati na znamko „zvezda". — Priložili smo tudi stenski koledar za leto 1914.
*	Cenj 5ltate'je opozarjamo, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro božičnih jaslic in okraskov za jaslice in božična drevesca v zalogi. Tam bodo dobili tudi krasne božične in novoletne razglednice, raznobarvni papir in listje, sploh vse potrebščine za izdelovanje umetnih cvetlic in vencev. Istotako tudi priporočamo njeno veliko zalogo krasnih molitvenikov, rožnih vencev, križev, kipov itd. kot primerna božična in novoletna darila. One so nizke, izbira velika 1
*	Proste službe. Neka nakupovalna zadruga bi takoj sprejela veščega nakupovalca za živino. Zahteva se spretnost v govoru in pisavi. Nadalje se išče za neko občino na Sp. Štajerskem občinski tajnik, ki bi ob enem opravljal tudi tajništvo pri posojilnici. Pisma, katerim je priložiti znamka za odgovor, se naj pošljejo na urfdništvo lista
*	Knjigovodski teSaj za kmečke posestnike. Od 27. do 30. dec. t. 1. se vrši na štajerski deželni kmetijski šoli v Št Jurju ob juž. žel. peti knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Udeleženci dobe na za-
vodu prosto stanovanje. Nekateri manj premožni si izprosijo lahko deželne podpore po 10 K. Tečaj traja štiri dni. Pouk se začne vsak dan ob 8. uri zjutraj. Prijave naj se vpošljejo do 10. decembra t. 1 na ravnateljstvo štaj. dež. kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel.
*	Ako Vam je drago zdravje, čitajte današnji Lysot'ormov inse-rat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena"? zastonj od kemika Hubmanna, Dunaj XX., Petraschgasse 4.
*	Za Di|. kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Ogrizek Fr., župnik 4 K; posojilnica na Slatini 30 K; gostje na gostiji Reš—Sterger pri Sv. Urbanu A2 K; za kruh sv. Antona 1 K; Okrajna hranilnica v Slov. Gradcu 70 K; Glasbeno društvo iz preostanka od nabire, ki se je vršila za mali koncert 10. oktobra 1913 v Narodnem Domu 14 K; Kosi, nadučitelj povodom poroke hčerke gdč. Rafaele 20 K; okrajna posojilnica v Ljutomeru 40 K; neimenovan (Amerika) 100 K; mohorjani pri Sv. Križu pri Ljutomeru, K 3 42 vin.; Weixl Jož., župnik 3 K; Fišer Andr., župnik 10 K; Lon-čarič Jož., kaplan 10 K; Janžekovič od Sv. Marjete 1 vrečo krompirja; Kramberger od Sv. Urbana 2 vreči repe, 4 vreče krompirja; Lorbek iz Jarenine 1 vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
*	Gradec. Slov. kat. izobr. drnštvo ,.Kres" v Gradcu vabi na Miklavžev večer ki ga priredi v soboto, dne 6 decembra 19 3 v dvorani restavracije „Gold. Stern", Sparbersbachgasse 65. Spored: Tam-buranje, petje, šaljiv pozdrav, „Mož in žena" šaljiv dvospev, „Krojač in čevljar" komičen dvospev, nastop Miklavža in razdelitev daril. Prosta zabava s šaljivo pošto in šaljivimi nastopi med drugimi: „Der Bauernschreck". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin., v pred-prodaji 40 vin. Predprodaja v Kresu.
Ženi odsekal glavo.
V Smičeviču pri Reki je pred dnevi odsekal s sekiro glavo svoji ženi Barbari delavec Ivan Flah, ker se je spri ž njo. Morilec je pobegnil. Zdaj so pa našli Flahovo truplo blizu Cirkvenice na Hrvaškem. Mrlič ni imel desne roke. Poizvedbe so dognale, da je skočil s skale v globino Sn da mu je bila roka med padcem odtrgana. Čuden slučaj je, da mu je odtrga-na ravno ista roka, s katero je odsekal glavo svoji ženi.
Dne 28. novembra pa so potegnili ribiči odsekano žensko glavo iz morja in ni izključeno, da je to glava Barbare Flah.
Železniška nesreča.
Brzovlak, ki vozi iz Rima v Napolj, je zadel skupaj s tovornim vlakom. Vlak je bil takozvani „vlak parlamentarcev" (vlak poslancev), s katerim so se poslanci in senatoriii vračali domov. Nesreča se je zgodila vsled napačno postavljenega premikalnika, 7 o-seb je ubitih, 20 ranjenih.
Mariborski okraj.
m Maribor. V c. kr. moški kaznilnici se je pre-tečeno nedeljo, v ponedeljek in torek, obhajala 3dnev-nica v proslavo Konštantinovega jubileja katoliške cerkve. Pridige je Imel profesor g. dr. Josip Hohnjec.
m Maribor. Umrl je vpokojenl polkovnik pl. Cir-hCimb, star 77 let. Rajni je služil skoro vso svojo vojaško dobo pri našem domaČem pešpolku, št. 47 ter se je udeležil 1. 1878 tudi okupacije v Bosni-
m Gor. Sv. Kungota. V jeseni 1. 1911 se je od Sv. Antona v Slov. goricah v tukajšnjo župnijo, in sicer na prej Mali-jevo posestvo na Vrtiču, priselil Janez Kolmanič z družino. Iz katerega vzroka da je od tam odšel ter si tukaj nakupil, tu seveda ni znano. Dne 15. novembra t. 1. pa so tega Kolmaniča tukajšnji orožniki prijeli in ga odvedli v zapor c. kr. okrožne sodnije v Mariboru. To pa zavoljo tega, ker je osumljen udeležbe pri umoru viničarja Janeza Beljak, katerega so spomladi 1. 1909 v Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. goricah našli mrtvega, In ravno isti dan, 15. novembra t. 1., so orožniki iz ravno i-stega vzroka aretirali in oddali v zapor tudi hlapca pri Krenu v Svečini, Janeza Repič, ki je tudi od tam doma. Kolmaničev sin, Franc Kolmanič, slikarski pomočnik v Kapfenbergu na Zgornjem Štajerskem, in Janez Verlič, viničar pri Sv. Antonu v Slov. gor., sta pa kot tudi osumljena udeleženca umora Janeza Bezjak, bila naslednji dan, dne 16. novembra t. L, vsak v svojem kraju prijeta ter izročena sodirji. Ne ve se še pa, kaj vse bo v tej zadevi dognala sodnij-ska preiskava, ki je že v teku.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 28. novembra je bil naš bivši župnijski upravitelj, preč. p. Nikolaj Meznarič, odlikovan s kolajno za 401etno službovanje. Odli kovancu, ki je že mnogo delal v Gospodovem vinogradu in je še sedaj kljub 401etnemu zvestemu službovanju in napornemu delu zvest in marljiv Gospodov delavec, želimo prav iz srca, da bi mu častna, a tudi zaslužena kolajna, Še mnogo let dičila prsa,
m Sv. Martin. V sv. zakon sta stopila F. Bau-man in mladenka .M. Termet. Obilo sreče!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne BO. novembra smo imele članice Dekliške Zveze poučen shod, katerega so se udeležile tudi matere. Voditelj nam poda nauk za domače razmere glede izseljevanja, ki povzroča ogromno škodo naši državi, sveti cerkvi, našemu narodu, posameznim družinam in izseljencem samim, ki navadno zapravijo v tujini dušno in telesno premoženje ter postanejo verski in narodni odpadniki. Ostanimo doma na lepi domaČi zemlji, katera i-ma dovolj kruha za svoje prebivalce, ako imajo le pridne roke pri delu in srce pri Bogu! Apolonija Schvveiger nam je s krasno deklamacijo: „Slovenski svet — Marijin dom", dokazovala ljubezen našega naroda do Marije. Marija Brezočnik nas je z „Dekliško budnico" vspodbujala k srčnosti v bojih in nas vnemala za ljubezen do Boga in Marije, starišev in naroda. Nato je predsednica Marija Medved v daljšem govoru prvič pozdravila svoje članice, ki so se v jubilejnem letu v tako lopem številu (58) združile pod prapor najmogočnejše Kraljice. Po tem govoru, ki je
izzval splošno navdušenje, zaključi g. voditelj shod. Prihodnji sestanek se je določil na dan 20. decembra.
m Hoče. Igro, katero so priredila naša vrla dekleta, se je zelo dobro obnesla. Igralke so izvrstno dovršile svojo nalogo. Nam igralcem ostane ta igra živo v spominu. Ne pozabimo pa tudi krasnega govora in deklamacije ter lepega petja.
m Studenice pri PoljČanah. Dne 30. m. m. je bilo po večernicah blagoslovljenje križa na pročelju nad vhodom poslopja starodavnega studeniškega samostana po preč. g. dekanu Francu Bohak iz Slov. Bistrice.
m Maribor. (Slov. gledališče). Na Miklavževo nedeljo, 7. decembra 1913 točno ob 4. uri popoldne se uprizori vsestransko zanimiva za otroke in za odrasle jako zabavna igra „Pogumni krojaček".
m Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. (pri Arnuš-u) naznani, da uraduje v letu 19)3 dne 12. decembra zadnjikrat. Prvi uradni dan v 1. 1914 je dne 2. januarja. V času od dne 12. decembra 1913 do dne 2. januarja 1914 pisarna ne bo odprta.	(1392)
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Za Slov. Stražo so nabrali gg. duhovniki, zbrani pri Sv. Benediktu, 18 K, ter gosti na gostiji Šuen — Čeh v Bišu K 6 40. Le še več!
m Horn». V nedeljo, dne 14. decembra priredi telovadni odsek Orel poučno zbo-ovanje Vabljeni so vsi prijatelji.
m SI. Bistrica. (Okrožni zadružni shod)) Dne 7. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek točno ob 3. uii popoldne. Vdeležite se ga v obilnem številu!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Sveta dolžnost vsakega našega pristaša je, da skrbi za razširjenje katoliškega časopisja. Ven iz vsake slovenske hiše z liberalnimi in nemšku-tarskimi Časniki! Sedaj je čas, da agitiramo od hiše do hiše za naše Časopisje, Računimo tudi na naše ko-rajžne mladeniče in mladenke, da storijo svojo dolžnost. Vsak na agitacijo!
p Cirkovce. Pri nas smo si ustanovili Mladeni-ško in Dekliško Zvezo, prišel nas je budit vlč. g. dr. J os. Hohnjec. Predramili smo se in ne smemo zopet zaspati. Nekaj je še zdaj takšnih zaspancev, ki jim ni veliko za izobrazbo. Toda bilo bi lepo, da izpre-gledajo tudi ti, da nas bo tako vedno več. Saj so še fantje v naši župniji, da lahko rečejo: Mi smo mi, iz Cirkovc smo doma, ves pošteni svet nas pozna. Torej mladeniči in mladenke ne bodimo mlačni, veselo na delo! Naša Mladeniška in Dekliška Zveza naj uspešno deluje za Izobrazbo in napredek naše mladine. Kdor je količakaj zaveden fant, naj stopi v Mladeni' ško Zvezo!
p Sikolje nad Ptujem. Dne 2. decembra so se vršile v naši občini volitve starešinstva. Za župana je bil izvoljen Žumer Filip, pošten slovenski kmet; za svetovalce pa Jernej Lenart in Jurij Klasinc, obadva vrla slovenska moža. Bog daj srečo novoizvoljenim!
p Sv. Marko. Pretekli teden so nalagali „Kmetovi" v Sturnovcu drva. Pri tem jim zdrkne velik štor iz voza in pade domačemu gospodarju Martinu Bez-jaku na nogo. Tram, katerega so podložili, ga je obvaroval, da dobri mož ni bil takoj mrtev. Se isti večer so ga odpeljali v bolnišnico v Ptuj. Želimo poštenemu, krščanskemu gospodarju, da bi kmalu ozdravel.
p Sv. Marko. Posestnika Ožbaldu Strafela, ki je star 29 let, so poklicali vnovič na nabor in ga vzeli med vojake. Niti ni smel več domov, da bi se poslovil od svoje ženke, s katero je oženjen še-Ie par mesecev. Poslali so ga takoj v Celje in od tam v Pulj. Mlada žena žaluje, pa upa, cla se mož kmalu vrne.
p Sv. Tomaž nad Ormožem. Za nas kmetovalce je bilo letošnje leto osodepolno. Nesreče, ki so nas doletele, so bile mnogotere. Najprej mraz, ki nam je uničil trto in sadonosnike; nato smo imeli hudo sušo, potem deževje. Vsi poljski in drugi gospodarski pridelki so zelo nepovoljn:, pa tudi živina nima nobene cene. Najbolj pa čutijo vse te nadloge oni posestniki, ki imajo zadolžena posestva in teh ni malo. K vsem drugim nesrečam pa je prišla še najhujša! Okr. posojilnica v Ormožu, katera ima pri nas veliko dolžnikov, izterjuje neusmiljeno svoj denar. Ker večjih posojil ni nikjer dobiti, nas toži. Vse prošnje ne pomagajo ničesar! Kateri smo hoteli že zdavnaj plačati obresti, smo bili z obrestmi zavrnjeni, češ, „vse morate plačati, obresti ne sprejmemo". Iztožujejo pa se tudi tirjatve, ki so varne in zemljeknjižno zavarovan ne, in tudi take, ki so bile še-le lansko leto izposojene. Ker denarja ne moremo ob pravem času vrniti, nas tožijo, stroški se grozovito množijo in marsikatera še dobra kmetija bo šla rakom žvižgat. Kako, da si je „Okrajna" ravno letošnje leto izbrala za izter-javanje in zakaj to stori tako kruto, nam ni znano. A-li se strinjajo vse merodajne osebe s tem?.Tu je potrebna nujna odpomoč, ker drugače bo naše ljudstvo trpelo silno škodo. Temu zavodu po treba posvetiti vso pozornost, krivcev tega izterjavanja ne bo težko iztakniti,
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 23. novembra je umrla llletna Trezika Skuhala iz Pršetinec. Rajna je bila najprid.nejša učenka IV, razreda.
P Lahonci pri OVmožu. V kratkem bomo imeli zopet občinske volitve, čeravno imamo letos že tretjega župana. Možje-volilci, izvolite si poštene može za odbornike! Torej, na delo!
p Ormož. Pri nas se je s 1. decembrom nastanil nov okrožni zdravnik dr. Josip Tavčar.
p Ormož. (Orel.) Kako potrebno je bilo ustanoviti telovadni odsek Orel, sledi iz tega, da število u-dov od dne do dne narašča. Pri zadnjem sestanku je izstopilo zopet 10 novih članov, tako, da se po novem letu že lahko začne s telovadbo. Tukajšnji preč. g. kaplan je podaril društvu 10 telovadnih oblek. Stotero Bog plati! Oglasilo se je že tudi več drugih dob-
rotnikov, ki bodo društvo gmotno podpirali. Začetek je res povsod težak, treba paß malo dobre volje in požrtvovalnosti in premagajo se vse težkoče, ki se stavijo ob začetku povsod rade na pot. Hodimo po začrtani poti krepko naprej! Naš trud bo stotero poplačan, o tem bodimo prepričani. Prihodnji sestanek Orlov v ponedeljek, dne 8. decembra (praznik) po večer-nicah v društvenih prostorih. Vrši se poučno predavanje. Pridite torej vsi! Vabljeni so tudi člani Izobraževalnega društva in Mlade.niške ter Dekliške Zveze. Na zdar!
p Li ormoškega okraja. Že delj Časa opazujemo v liberalnih listih skrajno surove osebne napade na naše somišljenike. Celo rodbinske in zasebne razmere se vlačijo v javnost. Ako nekateri gospodje mislijo, da brez osebnih napadov ne morejo živeti, potem jim moramo že odločno izjaviti, da nismo krivi, če bode tudi naše potrpežljivosti konec.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Ljudje, ki pridejo v naš kraj, ne vedo, ali je to še stari Sv. Bolfenk ali ne, tako se je vse izpremenilo. Nove lepe hiše so nastale in namesto razdrtega farofa smo dobili novo župnišče. Vse je novo, samo naši liberalci so ostali stari.
p Obrež pri Središču. Čudne reči se dogajajo dan za dnevom v naši vsasi. Kako se godi ljudem pod našim, očetom in županom! Oče župan, kakšna so Vaša dejanja! Pa bo že prišla sprememba; tudi nam zašije doba lepših dni. Ljudje pravijo: Župani imajo železne srajce. Našemu očki se je že začela luknjat'/. Najprej, kakor se je že slišalo, so odpadle zvezde. In ne bo dolgo, ko vsa razpade.
p Obrež pri Središču. Pri nas so neke silno „izobražene" gospodične, o katerih gre glas, da so strašno „napredne". Svojo naprednost so nedavno pokazale s tem, da so nekemu poštenemu mlinarju v bližnjih Salovcih iz goric gredoč preval'le mlinski kamen nekam proč od mlina in še za nameček napravile nekaj drugih nerednosti, seveda vse na sramoto poštenim ljudem. Tako jih menda uči liberalno Časopisje, to jim menda ukazuje „napredna" stranka in sokol-ska organizacija, kateri so udane z dušo in telesom. Kajti sliši se, da so omenjene gospodične sorodne „so-kolicam", torej jim ni zameriti, če so malce „poredne". Vendar pa jim svetujemo, da naj s tem skoro nehajo in naj to „poredno" izobrazbo vržejo proč, ker bi jim znalo to sicer dosti škodovati. Pa brez zamere. Drugič več!
p Središče, Po milosti SrediŠčanov je zlezel dr. Kukovec v deželni zbor. Opravičeno smo pričakovali Središčani, da bo tudi kaj za nas storil. Pa do zdaj še nismo slišali niti, da bi kihnil za Središče v deželnem zboru. Središče, dasiravno trg, je vendar kmečka naselbina. Do 90% prebivalcev se preživlja izključno s poljedelstvom, pa še ostali se pečajo zraven obrti tudi s poljedelstvom. Torej ima tudi Središče brez malih izjem kmečke interese. Tudi Središčani si vroče želijo olajšave v stavbinski obrti. Pridite, g. dr. Kukovec, in povejte Središčanom, da ste prijatelj in zagovornik mestnih mojstrov, da želite, da se sedanjim zidarjem in tesarjem, po Vašem mnenju „fu-šarjem", ki itak pod velikimi ovirami izvršujejo svoja dela, strogo prepove vsako delo. Prid;te in povejte, in sicer brez ovinkov, če imate korajžo!
p Središče. Tisti vneti Sokol, ki se mu liberalci za hrbtom muzajo in iz njega norce brijeio, je postal zdaj spreten lovec. Poleti je hodil k Dravi na lov „golobičic", zdaj pa preganja zajce, jerebice in fazanice. Ker je izvrsten „šle", se ga tovariši-lovci silno boje; ne tako zajčki in golobičice. K. pravi, da je na lovu 1 km od njega zmiraj oddaljen, ker sicer ni varno. Ta strah je upravičen, ker je baje pred kratkim nekemu lovcu prestrelil suknjo. Pa kaj je njemu vse to mar, da se ga le ne boje golobičice. Toda: Ah te golobičice, zvite so kot lisičice. Se muceku sladkajo, pa ga opraskajo.
p Središče. V eni zadnjih številk je poročala „Straža", da mislijo naši občVnski očetje s prodajo lesa v gornjem gaju poplačati občinske dolgove. To pa nikakor ni res. Sedanji občinski odbor ne misli na plačilo dolgov, ampak bo z denarjem, ki ga izkupi za les, kril nove izdatke pri raznih podjetjih; ako bodo tržani spet tako strahopetni in nerodni, da prihodnje leto zopet izvolijo sedanje liberalne odbornike. Seveda bodo to svojo plahost Čez par let z občinskimi do-kladami drago plačevali. Torej pogum Središčani, dokler ni prepozno, ker po smrti pokora nič ne pomaga.
p Središče. Velika zamišljenost vlada od zadnjega shoda, katerega so priredili poslanci K. Z. v Obrežu, med vse časti vrednimi tržani središkimi; gospodje Joža, Jaka in celo Franček, pa tudi drugi, kar sikajo od jeze in mrmrajo nekaj nerazumljivega; bati se je, da se bo tem gospodom n'a njih kolescih kaj pokvarilo. Te dni sem šel za enim teh gospodov, ko je najbolj mrmral, in razumel sem, da je prekb-njal, hudo preklinjal, preklinjal je poslance K. Z., ki so prišli delat zgago v Središče, preklinjal pa tudi te „zanikane" kmete (tako imenujejo liberalci poštene naše može), ki so poslušali poslanske čenče. Veš Jože, sem mu rekel, prihodnjič pa še ti kandidiraj na program K. Z., pa te bodo ljudje tudi radi poslušali, -- Na program K. Z. pa že ne, je zavpil Joža nad menoj in zamahnil s palico, da sem se komaj ognil. Ce si tak, pa se jezi, prav ti bodi, tvoja kletev pa ne doseže naših poslancev. — Drugi, in teh je silno veliko, pa premišljujejo, kako bi najprej neopaženo zapustili stranko kozolcev, ti pa so mirni in tihi, in tem sem dal ta-le nasvet: Le hitro storite to, pa ne neopaženo, ampak tako, da bo zvedel ves svet, saj ni sra-
mota, priznati svojo zmoto in jo popraviti, sramota je le, zmoto spoznati in v njej trdovratno ostati, kakor Joža in Jaka iz Središča.
p Iiostrivnica. V ponedeljek, dne 1. decembra, so našli mrtvo Ano Žurman v potoku med Brezjem in Podplatom. Od doma je šla baje že v soboto zvečer. Domači so mislili, da je šla h kater! svojih prijateljic. Ko je urugi dan ni bilo od nikoder, so jo iskali povsod. Na omenjeni dan pa je šel oče iz Podplata domov in pogledal tucli v potok, kjer jo je našel mrtvo.
p Cirkovce. Mohorjani so darovali za Slov. Stražo K 5 25. Hvala I p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na gostiji Pulko—Predikaka v Sp. Pleterjah se je nabralo /a Slov. Stražo 6 K. Srčna hvala darovalcem. Novoporočencema mnogo sreče 1
p Žetale. Kat. bralno in izobraževalno društvo priredi na praznik Brezmadežnega spočetja t j. 8 decembra ob pol 3. uri podučen shod in Miklavževo slavnost. Darila se sprejemajo v nedeljo in pon-deljek zjutraj v kaplaniji in v stari šoli.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Pretečeni teden sem bil po opravkih v Ljutomeru ter obenem tudi pri brivcu Veseliču, Pri tej priliki sem opazil, da se razširja po Ljutomeru neka umazana knjižura: „Vodiška Johanca", na kar opozarjamo s tem častito duhovščino in vse kršč. misleče može. Vas, Veselič, pa vprašam, ocLko&a. Imate svoj zaslužek? — Muropoljski.
1 Sv. Jiirlf t)b Sčavnicl. V naši župniji je bilo v nedeljo, dne 30. novembra, na en dan 6 mrličev. E-den teh mrličev je bil loletni fant. Delavci so podirali drevesa; ena liojka ni padla na tla, ampak je obvise-la na sosednji; fant zleze na hojko, da v zgornjem deblu odreže veje, med tem pa pade sosedna podseka-na bukev, s svojimi vejami pa fanta tako oklesti in rani, da se onesvesti. Morali so odsekati več vej, da so spravili fanta na prosto; fant je drugi dan umrl.
1 Okrajna hranilnica v Ljutomeru je sklenila v svoji seji dne 30. novembra 1913 zvišati obresti s 1 januarjem 1914 od hranilnih vlog od 4% na 4'/,%, od posojil pa od 5720/0 na 53/4°,0.	1393
1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Veliki blagor za ljudstvo so naše posojilnice, kajti one blagohotno podpirajo tudi dobrodelne namene. Ravnokar si šteje vodstvo šestrazrednice pri Sv. Križu blizu Ljutomera v prijetno dolžnošt, zahvaliti se v imenu revne šolske mladine slavni okr. posojilnici v Ljutomeru za 20 K in domači križevuki za podarjenih 10 K. Srčna hvala 1
Slovenj graški okraj.
s Marenberg. Vse premalo je še v našem sodnem okraju na levem in desnem bregu Drave razširjen „Slovenski Gospodar". Vsaka hiša bi ga morala imeti. Ne dajmo zaostali za nemškutarji in liberalci, ki vse storijo in mnogo žrtvujejo za svoje časopisje.
s V Renišniku so se srečno znebil", znanega u-čitelja Kluglerja, ki je šel začasno na Vrata pri Mu-ti ter so dobili boljšo moč, g. VisoČjiika, Marenberža-ni neki niso posebno zadovoljni.
s Na Pernicah je deloval znani župan Kriste-fel na vse kriplje, da bi spravil proč učitelja Volma-jorja, ker se ni hotel slepo pokoriti njegovim nemškim željam ter šolo docela ponemčlti,. Deželni šolski svet je bil že sklenil ga premestiti. Sedaj pa se je to vprašanje končno rešilo. V Pernicah ostane g. Volmajer Še nadalje in šola seveda tudi kakor je slovenska in nemška. Hvala tistim, ki so se zavzeli z-a pravično stvar in dosegli uspeh.
s Kmet. podružnica slovenjgraška priredi dne 30. novembra 1.1. po sv. opravilu pri Sv. Petru na Kronski gori, dne 14. grudna po sv. opravilu v Ša iklavžu in dne 21. grudna t. 1. po sv. opravilu v Pame-čah podučno zborovanje. Predaval bo c. kr. nadživinozdravnik Franc Pirnat iz Slo enigradca o umni živinoreji. Gospodarji in gospodinje! Zapomnite si natančno določene dneve in pridite polnoštevilno.
s Na Muli pride v nedelio, 7 t. m. ob 3. uri popoldne v slovensko šolo sv. Miklavž ter obdaruje pridno deco. Starši in prijatelji slovenske obmejne mladine, pridite gledat, kaj zamore slovenska šola!
s Slov Gradec. Narodna čitalnica ima občni zbor z običajnim vsporedom dne 10. decembra 1913 ob 8. uri zvečer v čitalniški Bohi.
Konjiški okraj.
k Zreče. Dne 1. januarja bomo dobili c. kr. o-rožniško postajo za 3 može. Bojazljivi občani mislijo, da bodo zavoljo tega čutili večje davke. Ne! Pač pa pride v naš kraj nov tok denarja. Na skrbi bodo i-meli orožniki 4 občine: Sv. Kunigunda, Padeški vrh, Stranice, Zreče.
k Dolič. Od drugih krajev Vam, gospod urednik, poročajo o spomladnih cvetkah, ki'so se prikazale v tej topli jeseni. Pri nas pa imamo letos to nenavadno prikazen, da je ta lepa jesen iz zapečnjaka v šolo izvabila otroke, ki so že 8—12 let stari, pa še niso šole od znotraj videli. — Tako je spričano, da ni bila laž, Če je kdo trdil, da je pri nas več otrok, ki bi imeli hoditi v šolo, pa niso hodili.
k KnnjTB Prihodnjo nedeljo po večernicah imata Slov. Straža in Bralne društvo občni zbor. Vsi člani in prijatelji ste vabljeni. Na v sporedu so tudi krasne predstave skioptičnih slik iz življenja Napoleona. Pridite!
k Pri Sv. Kunigundi na Pohorju priredi Dekliška Marijina družba dne 8. decembra ob 3 uri popoldne za sklep sv. leta slavnost z govorom petjem in igrokazom: ,.Ljubezen Marijinega otroka".
k Lo «ka gora. Pri svatbi Očko — Višnar je družica Mimika Kovše nabrala K 5 41 za Slov. Stražo ter znesek izročila podružnici v Zrečah! Hvala!
Celjski okraj.
c Q!jg-_Z novico, ki smo jo prinesli, da je dr. Raku n stopil v pisarno liberalnega advokata dr. Kar-lovška, samoumevno nismo niti najmanj nameravali delati kake reklame za to pisarno. Da se razumemo!
c Dobrna. Cesarska slavnost dne 2. decembra na Dobrni se je kaj slovesno obhajala. Že na predvečer je slovesno pritrkovanje zvonov in grom topi-čev naznanil prebivalstvu, da se dne 2. decembra obhaja 651etnica vladanja našega presvitlega cesarja
Franca Jožefa I. Župnišče je bilo na predvečer lepo razsvetljeno. Dne 12. decembra pa je bila slavnostna pridiga o vzglednem življenju Habsburžanov, osobito našega presvetlega jubilarja. Po slovesni sv, maši je č. g. župnik blagoslovil in na zastavo šolarjev pripel 2 traka: rudečega z napisom v trajni spomin 65letne-ga vladanja Njih Veličanstva Franca Jožefa I, in zelenega z napisom: „312. Konštantinov jubilej. 1913. Nato se je zapela zahvalna in cesarska pesem. Tudi otroci so bili pri sv. maši in so nas očarali z lepim petjem. Zastopan je bil občinski odbor, krajni šolski svet, učiteljstvo, toplice, Požarna bramba in mnogo vernega ljudstva, Ta slavnost je bila pač ena najboljših na Dobrni.
c Polzela. Pri nas ni letos od naših kmetov nihče dal v šulferajnsko Šolo vpisati niti enega otroka, pač pa jih prihaja iz braslovške občine toliko, da bi brez istili omenjena šola obstati ne mogla. Pred nekaj dnevi sem vprašal nekega Braslovčana: „Kako je to? Vaša občina je na glasu kot ena najbolj narodno zavednih, pa vendar prihaja toliko otrok v tukajšnjo šulferajnsko šolo." — On mi odgovori: „Vedi, da med žitom tudi nekaj ljulike zraste, če druzega ne, pa pleve. Kar jih je od Kmečke Zveže, nobeden ne pošilja otrok v to narodno mučilnico, ampak le oni liberalni „narodnjaki", ki berejo „Narodni List". Narodna stranka naj bo ponosna na take svoje pristaše, posebno pa njih general dr. Alois Kukovec.
c Braslovče. Z veseljem smo brali v listih poročilo o govoru poslanca Koškarja, ki je kot manjšinski poročevalec govoril dne 27. novembra v državni zbornici proti osebni dohodnini. Nikdar še ni bilo ljudstvo tako razburjeno, kakor zadnje Čase, ko se mu osebno-dohodninski davek tako brezobzirno nalaga, Večkrat slišimo uradnika, ki pravi, da tudi on mora plačati, zakaj bi kmet ne. Toda poglejmo, je-li to resnično? Ce vzamemo malega kmeta, ki ima 50 K direktnega (cesarskega) "davka, občinskih doklad plačuje 100%, Če ne več, potem okrajne in deželne doklade, plača gotovo letno 1'50 K in Še več. Torej plača mali posestnik že itak toliko davka, kakor uradnik, ki Ima 7.200-7800 K letnih dohodkov in je prideljen k 28. stopinji. Žalostno je zares gledati, da mnogi, ki se je od zore do noči trudil, da bi si priboril vsaj najpotrebnejše, da ravno tega že tudi sedaj preiskuje davčna oblast, da bo poskrbela, da si ne bo preveč opomogel. Ce se primerja trpljenje kmeta in uradnika, dolgost njihovega dnevnega dela, njih hrano in obleko, potem je pač neumestno, postavljati kmeta in uradnika skupno k enim dolžnostim. Dovolimo si vprašati našo slavno vlado, zakaj pa gredo naši kmetje v tako velikem številu v Ameriko, zakaj pa uradništvo ne? Ali ne vidi vlada, kako močno pada kmečki staji in zakaj pa se uradniški tako množi? Ali bo 'Imel še kmet veselje do dela, če vidi, da ga Čaka plačevanje, zato, ker je bil priden ?
c Vransko. Dne '28. novembra so našli v potoku na Ločici mrtvega nekega Martina Friškovca ia Mengša. Ker se ga je bil preveč nalezel, je padel, si dvakrat stri nogo, zašel v potok, ki je zelo plitev, in tamkaj zmrznil. Nesrečni' alkohol! Ponoči nikdo ni mogel slišati njegovih klicev na pomoč.
c Savinjska dolina. Za zidanje nameravane bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu je doseJaj 165 tisoč zagotovila, in kakor kažejo moderni načrii, bo stalo poslopje 500.000 K. Kaj naj torej storimo? Ljudstvo zmiraj povprašuje, kdaj bomo začeli zidati. A s 165.000 kronami ne moremo, ker posvetna višja oblast ne dovoljuje in tudi vodstvo usmiljenih bratov ne more začet", dokler ni večjega zagotovila. Kakor je vsakemu znano, je potrebna in bi bila koristna za Spodnje Štajersko taka holnišnica, torej naj pokaže ljudstvo željo do zavoda s tem, da vsak z izdatnim prispevkom pripomore, da se želja uresniči. Zatorej še vodstvo usmiljenih bratov enkrat ponižno prosi vse tiste občine in denarne zavode, ki smo jim poslali prošnje, a nam Še niso dali odgovora, naj nam odgovorijo, ali nas bodo s kako svoto podpirali ali ne?Tu-di po mnogih občinah in župnijah so se razdelile u-glednim in zanesljivim osebam nabiralne pole, a mnogo jih je, ki Še obljubljenega dela niso storili; zatorej prosimo vse tiste, ki še niso oddali nabiralnih pol med ljudstvo, da bi podpisal vsak svoj prispevek za zidanje bolnišnice, kateri se bo še-le izplačal takrat, ko začnemo delati človekoljubni zavod; naj storijo težavno in trudapolno delo vsaj do novega leta in pošljejo nabiralne pole na provincijalat usmiljenih bratov v Gradcu, AnnenstraBe, Št. 4. Tudi druge dobrotnike, kateri so nam naklonjeni in jih še nismo o-sebno nadlegovali, naj se oglasijo do novega leta, ker ob novem letu bomo sklepali, ali zamoremo začeti ali ne. Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo usmiljenih bratov iskreno zahvalo.
c Sv. Ema. D ,e 30. novembra je imel ravnatelj g. I. Belle poučno gospodarsko predavanje, ki je bilo za ifus zelo pomembno. Predavatelju prisrčna hvala!
c Gornji Grad. Ženski bralni krožek se shaja vsak teden pri reki amerik, „šoštarici", novoštift-ski poštni pot pušča namreč tam poleg Kneblnovega „Domoljuba" tudi Podmiršakov in Matjažev „Narodni List", kar radovedno ženstvo posebno vleče. Odločne ženske naj v prihodnje zavrnejo komodnega pota z „Narodnim Listom" na pravi naslov, mesto da njegovo vsebino vpričo svo^e dece čitajo glasno. To bi bil naš pameten nasvet, če ga hočejo upoštevati. Za deco so zgodbe in katekizem najprimernejše berilo. — Tudi v neko drugo gostilno v trgu, kjer se mlada dekleta posebno za „Dan" zanimajo, in ga katoliško-na-rodnim gostom vsiljujejo, bomo v kratkem posvetili,
tt O
>5
»a
it! «
>N
a &
s
H
s
3 o
JSt
n
(A
»
g
BI
>N
»
H
IS
13 8)
5 %
9
6
S
i
3
oziroma si premislili ob takili društvenih prireditvah podpirati nasprotnice in zasmehovalke svojega prepričanja.
c Sv. Frančišek Ksav. Kakor vidite, gospod u-rednik, imamo tukaj pri Sv. Frančišku može, ki se kaj neradi prištevajo k liberalcem, pa vendar so, in to so ravno letos najbolj pokazali s tem, da so odstopili od Družbe sv. Mohorja. Evo njih imena: Prvi je nadučitelj Trčak, potem njegov ponižni sluga Jože Zabeznik, kot tretji je odbornik Narodne Stranke, g. Tlrnan, za temi pa še pristopica učitelj Ignacij Str-mecki, Upisana tudi letos ni šola, kakor je bilo dose-daj v navadi. No, g. Trčak in Zaleznik, nič nimamo proti temu, če ste odstopili omenjeni možje, a Šola bi pa vendar morala biti upisana. Ali so mogoče knjige Družbe sv, Mohorja tudi strup, kakor je „Slovenski Gospodar" in drugi v krščanskem duhu pisani časopisi, kakor vi pravile in okrog trosite? Pa vi, s tem, da ste odstopili, ste mislili število udov v naši župniji znižati, a vzlic vašemu odstopu smo še napredovali.
c Trbovlje. Dr. Kukovec je takrat spal v Gradcu, ko bi bil moral glasovati m govoriti proti davku na pivo. Pri nas pa se je mogočno razkoračil proti temu davku. Skoda, da še nismo vedeli, kako je spal, ko so drugI govorili in glasovali o davku na pivo. Pri-bijemo, da je naš poslanec dr. Benkovič govoril in glasoval proti temu davku.
c Hrastnik--Dol. Tudi po naši dolini širijo liberalni in mokraški prisinojenci, pa tudi' „inteligenti", knjižuro: „Johanca", katera ima namen, sramotiti duhovniški stan', ki pa jasno kaže, kako plitvi, duševno propadli in neumni so tisti, ki to priporočajo, Bog daj norcem pamet!
c Laški okraj. Liberalni „Slovenski Narod" z dne 10. novembra, št. 258, napada našega vrlega poslanca dr. Benkoviča in mu očita, da se premalo briga za svoje volilce, ker baje pri sodnih imenovanjih prepušča vse drugim. Mi bi liberalne gospode vprašali, kdo se je pa v spomladi ob priliki znane nemške posojiiniške zadeve brigal za slovenske kmete, ali mar dr. Kukovec? Tudi je lansko leto zaradi ceste Rimske Toplice—Jurklošter se prizadeval med prizadetimi, da se je rešila zadeva v splošno zadovoljnost ljudstva. (Zaradi najemnine, katera se plačuje od občin južni železnici za cesto Rimsk(e> toplice—Gračnica.) Nadalje opozarjamo na razne podpore po uimah itd. Seveda je še mnogo, kar čaka na rešitev. Saj tudi Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu.Liberalni Časnikar pravi proti koncu: „Navsak način mu svetujemo, naj si ne upa pred volilce." Zares Čudno je, ali ste že pozabili na krasno uspeli shod v aprilu v Laškem in pa na vaše klavrne shodiče, ki jih prirejate ob času volitev. Da, s spanČkanjem v zbornici in vodiško Johanco rešujejo liberalci slovensko ljudstvo.
e Sv. Pavel pri Preboldu. Dekl. Zveza ima 8. grudna svoj redni občni zbor v prost-rih novega Društvenega doma.
c Loka pri ŽtHitiu. Na praznik, dne 8 decembra ob pol 3. uri popoldne se vrši v Loki pri Zusmu v hiši g Florjana Gajšek zborovanje Kmečke Zveze, na katerem govorita drž. in dež posl. dr. Franc Jankovič in urednik Fr. Zebot. i metje, obrtniki, delavci in vsi drugi naši priBtaši, pridite v obilnem številu
c Loka pri Zidanem mostu. Tukajšnjo Slov kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 7. t. m. po večerničah v župnijskem prostoru igro „V tem znamenju boš zmagal". Vstopnina: sedeži po 1 K, stojišča po 40 vin. Prijatelji društva pridite.
c Kmet. podružnica za vranski okraj priredi meseca decembra t. 1. sledeča poučna zborovanja: dne 7. decembra po prvem cerkvenem opravilu na Polzeli, popoldne ob 3. uri na G< milskem; dne 8. decembra po prvem cerkvenem opravilu v Braslovčah in popoldne ob 3 uri v Letušu. Zborovanja se vrše v šoli in bode predaval kmet. potovalni učitelj g. Goričan. Ob enem se bode pobirala letnina in vpisavali novi udje.
Brežiški okraj.
b Brežice. Bil je samo en glas v neoeljo: Bila je krasna slavnost, ki jo je priredilo naše Izobraževalno društvo v proslavo Konštantinovega jubileja, in je lahko vsakemu globoko žal, ki se je iz brezbrižnosti ni udeležil. Domači g. kaplan je v svojem govoru označil pomen jubileja, potem pa govoril o razvoju vere Križanega na Balkanu. Nato so tri deklice kot geniji (angeli) proslavljale z lepo deklamacijo sv. Križ, igralke pa so prav lepo uprizorile slavnostno Sarden-kovo igro: „Skrivnostna zaroka", ki je vsakogar globoko ganila. Vmes pa smo slišali 2 preiapa samospeva. Častno je za Izobraževalno društvo, da je moglo prirediti kaj tako lepega; zato pa zasluži veliko večje zanimanje med farani in vsestransko podporo v svojem plemenitem delu!
b Brežiška okolica. V Globokem so ustanavljali liberalci v nedeljo, dne E3. novembra podružnico Ciril Metodove družbe za župnije: Artiče, Sromlje in Pišece. Da je bila blamaža tem popolnejša, najeli so govornika iz Ljubljane, kateri je zbranim učiteljem — bilo jih je ravno 1 ducat — in 3 posestnikom, ki slede vedno nemo početju učiteljstva, polagal na srce namen in pomen Ciril-Metodhrstva. Ako bi se šlo tukaj za resničen, pravi namen, priskočiti stiskanim obmejnim bratom na pomoč, bi ta korak globoških liberalcev seveda odobravali in pozdravljali. A tukaj i-majo ti ljudje vse druge namene. Malenkostni po številu, navidezno mirni, v resnici pa potuhnjeni politiki neprestano tuhtajo, kako spraviti propadli liberalizem v Globokem zopet na trdna tla. Poskušali so že na vse mogoče načine. Da bi si zas;gurali lokal, obkolili so z neverjetno zvitostjo gostilničarja Lepšina, kateri pa kot moder mož. seveda tudi liberalcem «a denar rad postreže. Zgorajšnji ustanovni shod naj bi jim pa slu-ž'l kol vada za njih mreže, v katere so upali dobiti nekaj kalinov. No, slednjič bodejo le uvideli, da li-
beralcem ne — stori — na globoški zemlji. Kot tamoš-i i ji rojak poznam dobro Globočane in sem prepričan, da bode .na Gabernici preteklo še mnogo, mnogo vode1, predno bode cvetela v Globokem liberalna pšenica.
b Dobova. Pozno v jeseni! je. Listje pada z mrzlično hitrostjo iz drevja, znamenje, da bo skoro zima tu. Naš znani lažnjivi tintomaz in dopisun „Narodnega Lista" se tega zaveda, zato tudi hiti s svojimi lažmi, kakor bi hotel doseči „rekord" in si zaslužiti spomenik, kakoršnega postavljajo ob tem času na otoku otoku Borneo največjim lažnjivcem in obrekovalcem. Na tem otoku prebiva namreč pleme, ki toliko drži na resnicoljubnost, da onemu, ki med letom najbolj laže in obrekuje, v mesecu listopadu postavi spomenik iz listja. Spomenik postavijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo iakega spomenika, mora pobrati nekaj listja in ga vreči na odločeni kup, pri teim pa preklinjati lažnjiv-ca, v čegar sramotni spomin in svarilni opomin drugim se je spomenik postavil. Tak spomenik zasluži tudi naš občeznani liberalni lažnjivi kljukec in dopisun „Narodnega Lista",
b Rajhenburg. Že večkrat smo opazili, da imajo nekateri mladi vozniki navado, s polnimi in še bolj pa s praznimi vozovi divjati skozi trg. V soboto, 23. novembra zvečer o mraku je neki tak divjak divjal z vozom po cesti in povozil ženo Flisovo, gospodinjo v starem gradu. Povožena je čez nogo in trebuh, tudi leva roka je poškodovana. Nevarnost je velika vsled velike izgube krvi zaradi notranjih poškodb. Želeti bi bilo, da bi se proti prenaglim vožnjam z vso strogostjo postopalo. Tukaj g. župan, je primeren delokrog v varstvo tistih, , ki so Vam izročeni v oskrbo! Cernu je pa redar v občini, Čemu ga plačujemo? Po našem mnenju ni dovolj, da stoji nekje zunaj trga tablica z zarujavelim napisom: „Naglo voziti je prepovedano", ampak treba je dosledno zatirati to slabo in nevarno razvado, drugače se bodo še zanaprej godile nerodnosti in nesreče,
b Rajhenburg. Tukaj ob štajersko-kranjski meji lahko opazujemo volilni boj, ki se sedaj vrši na Kranjskem za deželni zbor. Kranjski kmetje po veliki večini nič nočejo več vedeti o liberalcih. Ni nobeno čudo, kajti vodja liberalcev je tako-le psoval kmete: „Kmet je farovška cunja in polbaba." (Shod v Kostanjevici.) „Naše kmečko ljudstvo je ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno." „Kmetje so nečedna druhal, ki je prilezla iz farovških hlevov in svinjakov," (Shod v Črnomlju.) Kmet, ki še kaj drži na svojo stanovsko čast, res ne more hoditi z liberalno stranko.
b Rajhenburg. Poučni tečaj, ki sta ga vodila gg. Rožnik in Pu-šenjak, je bil zelo zanimiv. Skoda samo, da se ga ni udeležilo več kmetov, ker zlasti pri nas opazujemo, kako se ljudje vsled nevednosti pri gospodarstvu trumoma selijo v druge kraje, češ, da si bodo tam nagrabili denarja. Doma se uči umno gospodariti, pa ti ne bo treba, trpeti v tujini kot suženj kapitala. Ce se torej še kedaj potrudijo gospodje od Kršč. Soc, Zveze k nam, upamo, da bo udeležba veselejša.
b Mali Kamen. Dne 28. novembra t. 1. je legla k zadnjemu počitku Terezija Moškon. Rajna je bila v poseben vzgled krščanskim materam in gospodinjam,. Bila je zanesljiva, vestna delavka, zato je preskrbela svojemu dobremu sinu lepo imetje. Od skromnega življenja in trudapolnega dela počivaj v miru!
b Blatno pri Globokem. Naši liberalčki so zelo kunštni postali. Da bi privabili na svoj ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda tem več poslušalcev, razposlali so vabila vsem našim pristašem in pri tem zelo narodno klicali: „Kar čuti slovensko (zakaj ne liberalno?), vse na shod! No, in ker naši ljudje dobro vedo, kaj razumejo liberalci s svojo slovenščino, namreč liberalizem, so tudi res prišli vsi, ki Čutijo liberalno. Bilo jih je z vsemi okoliškimi učitelji skupaj — 15. Prišedši govornik iz Ljubljane ni vedel, ali bi govoril ali se kar odpeljal domov. Saj učitelji so že tako dovolj narodni, samo 3 liberalnim kmetom pa se tudi ni izplačalo pridigovati. Je pač smola. Pripoveduje se, da so šolski otroci pisali taka vabila med poukom. Mislimo, da te stvari ravno ne spadajo v šolo, ker vemo, da se še drugih potrebnih predmetov zelo malo na.uče. Si bo pač treba početje naših narodnih učiteljev nekoliko bolj ogledati.
b Oobje. V nedeljo, dne 7 grudna 1913 pride popoldne ob vsakem vremenu točno po večerničah v šolo v Dobje veličastni Miklavž v spremstvu angeljev in parklja. Izpraševal bo «mladino molitve in nekoliko iz učnih predmetov, o Slovencih in Slovanih sploh. Poslušal bo deklamacije in petje šolske mladine ter ženskega pevskega zbora. Ob zvokih novoustanovljenega orkestra bo obdaroval otroke in odrasle s primernimi darovi. Prireditev ima vzgojni podučni in zabavni namen ter bo nudila pričujočim obilo dušnega užitka.
b Rajhenburg. V pondeljek na praznik Brezm. Spočetja se vrši redni mesečni sestanek Dekliške Zveze po večerničah. V nedeljo, dne 14. decembra po večerničah prvi sestanek Mladeniške zveze; od sedaj zanaprej se bodo torej vršili redni mesečni sestanek za dekleta vsako prvo nedeljo v mescu, za mladeniče pa vsako drugo nedeljo. Orli, ne pozabite, da morate ob teh sestankih kot voditelji vseh dobrih mla-deničev dajati dober vzgledi Pevske vaje za Dekl. Mar družbo se vrše v bralni sobi vsako nedeljo od 1.—2. ure. Prihajajte rade vse, ki imate posluh in veselje do lepih pesmi!
Najnovejše.
DnhOTlli&kft jest. Župnijo Razbor nad Loko dobi č. g. Nikolaj Jamšek. kaplan v Trbovljah.
Državni zbor. V torek in včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o osebni dohodnini. V torkovi seji sta govorila poslanca Pišek in dr. Verstovšek. Prvi je v svojem govoru zahteval, naj se postavno določi, kateri izdatki se posestnikom na deželi pri oseb-
ni dohodnini odštejejo. Pravično bi bilo, ako bi se postavno določilo, da so dohodki kmečkih posestev, dokler so ti edini dohodek posestniMa, prosti osebno-do-hodninskega davka. Stavil je končno predlog, da se v določila v postavo o osebni dohodnini sprejme točka, da v bodoče posestnikom, kateri imajo od svojega posestva samo 500 K katastralnega čistega dohodka, ni treba vlagati priznalnic za osebno dohodnino. Dr, Verstovšek je začel svoj govor v slovenskem jeziku in je ostro prijel poročevalca nemškega poslanca dr. Lichta, kateri je v svojem poročilu trdil, da storijo davčne oblasti le svojo dolžnost, ako nadlegujejo posestnike z osebno dohodnino. Govornik je ostro zavrnil dr. Lichta in mu dokazal, da se kmetu, ki mora plačevati osebno-dohodninski davek, godi velika krivica. Opisal je tudi, kako posebno nemški uradniki z osebno-dohodninskim davkom pritiskajo ubogo kmečko ljudstvo. — Od 4, do 11. decembra bo v državno-zborskem zasedanju odmor, ker bo zboroval gališki zbor.
Volitve na Kranjskem. Liberalci so uporabili vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da bi spravili pri volitvi iz splošne kurije kakega svojega kandidata na plan. Na tisoče umazanih tiskovin, kjer so blatili našo stranko in voditelje, so vrgli med ljudstvo, vse, kar v liberalnem taboru leze i no gre, se je vdi-njalo za agitatorje. Liberalci so lagali kar se je dalo. A ves trud je bil zastonj. Pooeli deželi so s i -jajnozmagalikandidatinašeSloven-ske Ljudske Stranke. Se celo v Ljubljani je prišel naš kandidat v ožjo volitev. Izid volitev je sledeči: Ljubljanska okolica Mihael Dimnik (naš) 4626, liberalec Knez 1917 glasov. Radovljica: Ivan Piber (naš) 3990, liberalec Kržišnik,(Trebušnik) 1654. Kranj: Evgen Jarc (naš) 5052, Dolenc 2044. Litija: dr. Ivan Zaje (naš) 4642, liberalec Taufer 1425. Vrhnika: Anton Ivobi (naš) 4958, liberalec Majdič 1934. Kamnik: Ivan Lavrenčič (naš) 4846, liberalec Slokar 1529. Postojna: dr. Vladislav Pegan (naš) 5480, liberalec Ga-špari 3106. Novo Mesto: Alojzij Mihelčič (naš) 5331, liberalec Skerlj 980. Kočevje-Ribnica: Fr. Jaklič (naš) 5487, liberalec Andolšek 983. Krško: Ivan Hladnik (naš) 4956, liberalec Kožar 1292 glasov. Kandidatje S. L. S, so dobili v splošni skupini, vštevši Ljubljano, 50.894, liberalci z Ljubljano vrefd pa samo 22.148 glasov. — He, vi štajerski liberalci, ki ste prerokovar-li „burjo", „ožje volitve" in „propad klerikalcev" na Kranjskem, kaj pravite k tej veličastni zmagi? — Na Slovenskem zaliberalce ni prostora!
Na Hrvaškem. Kakor poročajo listi, se bodo volitve za hrvaški sabor vršile že 16. decembra. Sabor bo baje sklican že za 19. t. m. — Cesar je dne 2. decembra novega bana barona Skrleca v cesarskem gradu na Dunaju zaprisegel.
O-ra-šlso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 27. novemb. 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 88—106 kron (izjemoma 110 kron), poltolsti 72—86 kron; suhi od 62—70 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 64—82, poltolste od 42—64, suhe od 30—42, biki od 64—82, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4. tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 60 do 80 kron. Kupčija slaba, cene neispremenjene.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 0'96, K 1'20 teleta Ia (izjemoma cena od K 1'24 do K 1'28); mlade svinje od K 1'48 do K 1"56; nemške pitanske svinje od K 1 36 do K 1'46; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'32 do K 13fi; ogrske pitanske svinje Ila od K 1'30 do K 132; mesne svinje od K 1'28 do K 1 30;bošnjaške pitanske svinje, od K 1-10 do K 124; ovce od K —'80 do K —•90; kozliči in jagneta K —•— do K —•—. Kupčija slaba, cene so se dvignile._______
Ime pridelka		Gradec		t. © £ 'C ai S		Celje		Ptuj j		Ormož	
		K	v	K|	v	k|	V	Ki	v		v
		11	50	9	50	12	_	9	50	9	_
Rž.......		9	50	8	25	8	50	8	—	8	—
	o	8	50	7	25	9	—	9	—	8	—
	S 3	9	_	8	50	10	—	9	—	7	50
	So	8		9	75	10	—	9	—	7.	—
		9	50	11	5l)	17	—	—	—	9	—
	.¿d	12	—	10	—	11	—	—	—	9	50
Seno sladko....	O 1Q	6	38	4	—	3	—	5	—	4	50
„ kislo ....		5	—		—	2	25	4	50	4	—
Slama......		3	75	2	25	2	80	3	60	2	50
Fižola......		18	60	_	___	11	60	_	_	18	60
Grah......		—	—		60	—	—	_	—	—	—
		_	—	—	60	—	—	—	—	—	—
		—	—	—	08	—	—	—	—	—	
Sir.......		—	—	—	40	—	—	—	—		—
Surovo maslo . . .		—	_	2	60	—	—	—	—	—	—
Maslo......	-M	—	—	1	80	—	—	—	—	—	—
Špeh, svež ....	»—4	—	—	1	"0	—	—	—	—	—	—
Zelje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
Repa, kisla ....					20						
Smetana, sladka . . „ kisla . . .	1 liter	-	—	—	24 96 96	—	—	__	—	—	—
Zelje, 100 glav ....						—	—	—	--	—	-
					06	h	—	-	—	-	-
Listnica uredništva.
Ne«ova: Oiint..pili ,,Našemu Domu". — Ponikva: Vaše ,javno vprašanje" glede Ž , je po naših mislih bolje, če izostane. Pozdravljeni! — Artiče: 1'remalenkosina osebica, da bi se z njo bavili. Pišite raje kaj drugega.	Dopi i z Pohorja: Brez podpisa, je romal z drugimi
enakimi tovariši v koš S št. 102 nam je premalo povedano. — St. Jur ob Ščavnici: Hvala lepa za poročilo o nesreči. Prosimo večkrat kaj, da ljutomerski okraj ne b<> zaostal za drugimi. Pozdrave! — Svetinje: Pečat na pismu nosi datum l./XII , a pismo smo dobili še-le ob sklepu uredništva. Porabimo prihodnjič Pozdravljeni! — Mozirje: Oprostite! Z vsakim dopisom, ki ste nam zadnjič vposlsli, bi si naprtili tožbo ali celo konfiskacijo. Previdnost! — Globoko: Ostalo prihodnjič!
LISTEK.
Slovenski mučenec.
(Povest. 8pisal Fr. Kralj).
(Dalje.)
„Pozdravljen, brat, v Gospoda", se poslovi Ti-homil od ribiča in mu poda frankovski denar. Hlastno stegne ribič roko po denarju, a kar naenkrat odtegne desnico kakor bi ga bil pičil gad; in frankovski denar zazveni po peščenih tleli. Preko dlani Tihomi-love desnice se je črtal zarastek, ki ga je precej zapazil ribič. Bil je vznemirjen za trenotek, a le za tre noteik. Potem pa pobere denar in ničesar ne odvrne na pozdrav. Le sam pri sebi zamrmra: On je, on, nisem se motil.
„Izgubljena krščanska ovčica", misli sam pri sebi Tihomil in odide za Rastkom. „Bog daj, da bi tega ribiča mogel izpreobrniti!"
Cez nekaj trenotkov sta že izginila tujec in Rast-ko za drevjem.
Ko sta onadva že izginila, za drevjem, dvignil je ribič pest in lisičje zvijačnosti posmeh mu je- zaigral na obrazu:
„Poznam te dobro. Da .ni bilo danes Rastka, bil bi te že danes ohladil v Savi. A čakaj, saj ti ne odide. Ti si moja huda vest! Cemu si me prišel vznemirjat po mnogih letih?" je zapretil za tujcem in odšel v kočo.
Onadva nista slišala več ribičevega pretenja, ampak sta bila kmalu v živahnem razgovoru, Tihomil je srčno želel, kaj več izvedeti o teh krajih, zato je bil Rastko vesel, ker je vsa njegova zunanjščina kazala blago in odkritosrčno dušo.
„Tvoj oče bi se torej rad pokristjanil?" začne Tihomil.
„Po—krist—janil?" počasi in z nekakim strahom nonovi Rastko tujčevo besedo.
„Vi ne veste, da so naš oče silno hudi na kristjane In jih vedno preganjajo. Ali ste morda Vi tudi kristjan?" Z nekakim boječim glasom izgovori zadnje vprašanje, kakor bi se bal, dobiti pritrdilen odgovor. Rad je imel tujca in videlo se mu je, da bi najraje videl, da bi tujec ne bil kristjan.
„Ne boj se me, mladi prijatelj! Res sem kristjan, in edina sreča na svetu je ta, da sem. Zakaj pa sovražijo tvoj oče kristjane?" vpraša prijazno misijonar.
„Ne vem natančno, a kolikor sem izvedel, so ml ugrabili kristjani v nekem boju edinega brata. Odpeljali so ga menda na Furlansko. Od tega časa sovražijo oče kristjane. In' tudi jaz jih moram, saj tolikokrat hrepenim po bratu, katerega nisem nikoli poznal." Živo in gorko je govoril te besede, saj so mu šle iz srca.
„Kdaj so ga ugrabili?" povzame zopet tujec.
„O, to mora biti že davno. Oče pravijo, da je več kot 20 let. Vi ste tako dobri in prijazni, da Vas imam rad. Zato Vas ne bom peljal k očetu, ker bi Vas zaprl, če bi rekli, da ste kristjan. Saj so tudi oni dan zaprli nekega tujca. Kar v tej-le hiši ostanite, pa bom prihajal k Vam, Tukaj so dobri ljudje; jaz hodim velikokrat k njim", svetuje mladenič sopotniku.
In res se je pokazala med drevjem prijazna kmečka hišica, ki je sta,a bolj na samem. V daljavi pod gozdom je stalo na vzvišenem mestu gradu podobno poslopje: Beli kamen, kjer vlada Rastkov oče Radej, Župan in glavar.
Tihomil je hitro v duhu presodil vso stvar. Neu-svet dečka mu je ugajal in Čimdalje bolj ga je vzljubil. Uvidel je, da ga je hotel ribič preslepiti in je spoznal, da je najbolje, če je previden. Tako bo najlažje razširjal Kristusovo vero, Samo to mu ni bilo jasno,
Iz celega sveta*
Uspeli policijskega psa. V hišo Jana Bohača v Nemecki Lhoti pri Pribramu na Češkem se je utiho-tapila te dni tolpa ciganov in odnesla mnogo perila, blazin in obleke. Da bi se prišlo tatvinam n<a sled, je prišel stražmojster Jan Suchy s policijskim psom vred iz Piska na lice mesta. Toliko, da je prišel pes v Boliačevo hišo, je pa izvohal sled in tekel h kopici, stoječi na travniku pri Nem, Lhoti. In v kopici je dobil res orožnik perilo in obleko. Nadaljno zasledova/-nje je prekinila noč, zakaj pes je sledil globoko v gozd. je sledil globoko v gozd. Naslednjega dne se je zasledovanje nadaljevalo, in' pes je privedel stražmojstra do ciganskega tabora v gozdu pri Zbirovu. Vse reči so dobili v ciganskih vozeh in mnogo drugega nakradenega blaga. Orožnika sta nato odvedla tatinsko cigansko druhal k okrajnemu sodišču v Pribramu. Vrl pes!
Prvo zlato v Rusiji se je našlo ravno pred 100 leti. Bilo je pa tako-le: Ob Melnovni, pritoku čuso-vajske reke na Uralu, so se igrali otroci in pobirali iz vode gladke kamenčke, 41etna deklica Katja Bogdanov je našla posebno lepo, več lotov težko rumeno grudico, ki jo je nesla domov kazat materi. Mati jo je pokazala očetu in ta svojim tovarišem-delavcem iz de-midovskili lužin. Spoznali so, da je grudica pravo zlato. Ko je izvedel o tej najdbi fužinski ravnatelj, je dal deklico poklicati k sebi; tu ji je vzel zlato, nato pa zapovedal, da jo pretepejo s šibami. Zlato se je' namreč našlo na fužinski posesti in ravnatelj se je bal, da bi krona ne vzela fužin. Vendar se je vest o zlati najdbi bliskovito hitro razširila na Uralu še-le 11 let
kakšen namen je imel ribič pri tem. Saj je vendar kristjan; čemu ga torej želi pogubiti? Oh, Tihomil še ni poznal zlobe sveta. . .
„Prav imaš, mladi prijatelj. Ostal bom tukaj. Prihajaj k meni rad. Spoznal boš, kaka sreča je, biti kristjan. Pojdi k očetu, da te kdo ne zapazi pri meni. Naš Gospod naj te blagoslovi in da svojo milost."
Zadnjih besedi ni več razumel Rastko, saj mu je prvič na uho zazvenel glas: milost.
„Gospod, daj mi milost, da privedem v Tvoje naročje to blago dušo", vzdilinil je proti nebu Tihomil in ločila sta se.
III.
Prijazna in lepa je bila Vitigojeva liiša, proti kateri je nameril Tihomil svoje korake. Krog in krog je bila obsajena s sadnim drevjem. Prestopil je leseni prag in stal v nizki, od dima zakajeni veži. Nasproti mu je prišel v tem trenotku Vitigoj, mož pri štiridesetih letih, prikupljivega in prijaznega obraza.
„Gospod z vami!" pozdravi Tihomil.
„In s tvojim duhom!" odvrne Vitigoj vzradoščen in mu poljubi roko. To je bil navadni pozdrav krščanskih Slovencev, s katerim so se spoznavali medsebojno kristjani v tedanjih časih.
Zopet se je Tihomil vzradostil. Saj je v kratkem Času dobil že drugega kristjana v tem kraju. To mu je dalo upanje, da bo blagoslovljeno njegovo delo, ker so njih srca kolikor toliko že pripravljena vzpre-jeti Kristusovo vero.
„Sreča je obiskala mojo hišo, da morem v njo sprejeti misijonarja. Dobro došli!" S temi besedami pelje Tihomila v nizko sobico, kjer je sedela na beli klopi Vitigojeva žena Dobroslava in lOletna hčerka Nadica, Začudeno je gledala Nadica tujca, saj ta misijonar ni nič podoben onemiu, ki jo je pred letom dni krstil. Vendar je vstala in na materino povelje poljubila Tiliomilu roko,	+
„Pomislite našo srečo! Bog nam je dal misijonarja. Ostanite dalje časa pri nas, kajti dela bo obilo: saj je še skoro vsa okolica poganska!" S prose-čim glasom je govoril Vitigoj te besede. In skrbna gospodinja je hitela v kuhinjo, da postreže trudnemu popotniku po svoji moči,
„Ali ste že dolgo kristjani? In kako ste posta-li?" Tihomilov obraz je seval od tihe sreče in gorke hvaležnosti do Boga, ki ga je privedel tako nepričakovano v krščansko hišo,
„Pred tremi leti nas je krstil krški misijonar, ko je prvič došel v te kraje. Lansko leto pa je podučil Nadico za sv, krst. A drugi so skoraj še vsi pogani."
Zardela je Nadica, ko je cula svoje ime in bilo jo je sram pred tujim človekom. A ko ji je dal Tihomil lepo podobico, bila sta takoj prijatelja.
„Brodnik je tudi kristjan, ali ne?"
Začuden je pogledal Vitigoj Tihomila pri teh besedah,
„Ne, ta ne more biti; vsaj jaz ga še nisem nikoli videl v naši družbi, Pa saj je tudi poseben zaupnik županov, ki smrtno sovraži kristjane. Krškega misijonarja je imel župan dolgo Časa zaprtega. Izpustiti ga je moral Še-le na povelje našega velikega vojvode, ki jo prijazen naši veri."
Tihomil ni hotel ničesar odvrniti, da ne bi krivo sodil brodarja; a to ga je Še bolj potrdilo, da Dra-gomiru ne sme veliko zaupati, da njemu ni prijazen.
„Toda, častiti oče, kdo je Vas napotil k nam?" Po kratkem premolku je začel Vitigoj, ki je komaj Čakal, da bi kaj več izvedel o Tihomilu.
„Županov sin Rastko. Toda on ne ve, da ste sploh kristjani?"
„Seveda ne, ker mislim, da je tako bolje. Prihaja k nam vsak dan, in upam, da bo v njem zmagala milost božja, zlasti sedaj, ko ste Vi med nami. A ker njegov oče tako sovraži kristjane, zato je bolj varno. da ne ve, da smo kristjani tudi mi«. Nikdar bi ga
kasneje, to je 1. 1824. V pralnici za zlato, ki stoji na tistem mestu, kjer je pred sto leti uboga mala Katja našla prvo zlato, se je dosetlaj proizvedlo 4000 pudov zlata. O nadaljni usodi Katje Bogdanove tovarniška zgodovina ničesar ne omenja. Sedanji posestniki zlatih pralnic ji nameravajo postaviti spomenik.
Najhitrejše zvezde. Dolgo je trajalo, predno so zvezdam-stalnicam ugrabili njih ime. Preje so res smatrali stalnice za stalne zvezde, ki mirujejo na svojih mestih od vekom&j. Še-le, ko je dobila astronomija (zvezdoznanstvo) v uporabo finejše priprave za o-pazovanje neba, so opazili, da se stalnice premičejo in so njih premikanje tudi izračunali. Sicer so opazili njih premikanje samo pri manjšem številu stalnic, toda že to Število upravičuje domnevno, da vse stalnice potujejo v neizmernem prostoru z večjo ali ma-njo hitrostjo. Saj vemo vendar, da hiti solnce z vsemi svojimi planeti po svoji večni poti z neznansko hit-rico 23 kilometrov na sekundo. Čeprav se zdi hitrica 23 kilometrov silna, da si je niti predstavljati ne moremo, vendar še davno ni največja, ki so jih dognali pri stalnicah. Zvezdogledi so dognali na novi zvezdami v Mount Wilson v Kaliforniji pri več stalnicah še večjo naglico. Omenjena zvezda se premiče s hitrostjo 98 km na sekundo. Zdaj so pa izračunali pri drugi stalnici, imenovani Lalande28.607, hitrost nič manj kakor 170 km na sekundo. To je po sedanjih merjenjih največja hitrost.
Bolgarski car pri pogrebu svoje služkinje. V Ebentalu na Nižjem Avstrijskem je umrla dolgoletna kastelanka tamošnjega koburškega gradu, gospodična Karolina Ptacnik. K njenemu pogrebu je prišel tudi bolgarski car Ferdinand v spremstvu dvornega svet-
potlej več k nam ne pustil. To sovraštvo traja že nad 20 let. Bilo je okrog 1. 800. Takrat se je vnela vojska med Slovenci in Franki. Jaz sem bil oni Čas še mladenič in z navdušenjem smo hiteli v boj za prostost domovine. Res smo se borili kot levi, a nismo bili kos premoči sovražnikov. Mnogo izmed naših je padlo na bojišču; med njimi tudi moj brat, žalibog — kot pogan. Župan je poveljeval našemu oddelku. A poleg sramotnega poraza ga je Še nekaj bolelo. Ko je prišel domov, je našel svojo hišo prazno: ugrabili so mu sovražniki edinega sina, 31etnega Radoslava. Vse povpraševanje in poizvedovanje po njem je bilo brezuspešno. Od tedaj pa črti kristjane, češ, da so mu uropali otroka krščanski Franki, In kako ste Vi prišli ravno v naš kraj, ki je tako zapuščen? Posebna milost božja Vas je pripeljala semkaj, da boste mogli obilo delati v blagor Slovencem."
Ko je videl Tihomil, kako zaupljiv in odkritosrčen je proti njemu Vitigoj, začel je tudi sam pripovedovati o svojem življenju:
„Kje sem se rodil, ne vem. Odkar pomnim, sem bil v oglejskem samostanu. O moji mladosti mi niso hoteli ničesar povedati, ali pa morda tudi sami niso mnogo vedeli. Šolal sem se pri dobrih duhovnikih in sklenil sem, postati misijonar, da oznanjujem Gospodovo ime poganskim rodovom. Pri odhodu mi je rekel predstojnik: „Ti si Slovenec, zato te pošljem na Slovensko. Izpreobračaj jih in oznanjuj Kristusa svojim rojakom!" Zato sem pač z veseljem hitel v Gospodov vinograd In Bog daj, da bi mogel veliko delati v Njegovo čast in slavo. Ko sem Šel semkaj, mi je bilo vse nekako domaČe, kakor bi bil kdaj že videl te kraje. In tudi pri vas se čutim tako domačega, kot bi bil vaš brat. Pa saj smo vsi kristjani bratje med seboj, sinovi istega Očeta!"
Zadnje besede je govoril z onim ognjem, ki pre-šinja navdušeno apostolsko srce. Kdor ima tako ljubezen do svetega poklica, lahko vse pretrpi, vse prenese, vse žrtvuje . .,
Solnce se je nagibalo k zatonu.
V takih in enakih prijaznih pogovorih je potekal Čas, da skoraj niso vedeli, kdaj. Mrak je objel srečno krščansko družino, ki je bila vsa blažena, da je vsprejela pod svojo streho misijonarja.
In mnogokrat je Še poljubila oni večer Nadica podobico sv, Neže mučenice. In moral jej je Tihomil povedati njeno življenje in mučeniško smrt. Plakala je dobra Nadica ocl sočutja in trdila, da je pripravljena tudi sama kri preliti za Kristusa.
IV.
Gotovo je, da so bili Slovenci že v začetku sedmega stoletja naseljeni po sedanjih slovenskih deželah in še dalje naprej. Po veri so bili seveda pogani. A že zgodaj so začeli k njim pošiljati misijonarje iz Ogleja in Solnograda, da so oznanjevali našim pra-dedom Kristusovo vero.
Ob času naše povesti je bilo krščanstvo že precej razširjeno po naših deželah. Le po goratih in bolj samotnih vaseh in selih so se prebivalci še trdovratno oklepali svojih krivih bogov. Zlasti so zavirali delovanje misijonarjev poganski župani, ki so imeli veliko oblast nad svojimi seljaki. Sicer so slovenski knezi, ki so bili že sami kristjani, podpirali misijonarje v njih prizadevanju in kaznovali župane, a ni mnogo pomagalo. Saj je o malokateri županovi krivici in grozovitosti izvedel veliki knez, kajti takrat ni bilo take zveze med posameznim'; kraji kakor dandanes. Zato so župani lahko kruto in samolastno preganjali misijonarje in vernike. Med takimi župani je bil tudi Radej, Rastkov oče. Zato se je po njegovih vaseh le počasi razširjala krščanska vena. Znano nam je že, da je zaprl v ječo krškega misijonarja in ga le prisiljen osvobodil. Take so bile razmere ob času, ko je prišel Tihomil oznanjevat pravo vero.
(Dalje prihodnjič.)
nika Fleišmanna in tajnika Vajha. Car ni bil samo navzoč pri blagoslovljenju trupla v župni cerkvi, temveč je šel za krsto do groba, kjer je kratko molil in vrgel lopatico prsti na krsto.
Nemški prestolonaslednik strugar. Nemški prestolonaslednik, ki se je naučil strugarstva, ker se mora vsak Hohenzollerc naučiti kakega rokodelstva, si je v svoji vili priredil popolno strugarsko delavnico, ker se hoče v strugarstvu umetniško dovršeno izučiti.
Milijarder brez vinarja. Njujorški bogataš Car-nega nima nikoli pri sebi niti vinarja denarja. Te dni je z avtomobilom prehitro vozil po mestnih ulicah, zato ga je redar ustavil in zahteval pd njega predpisano denarno kazen. Milijonar pa kakor navadno ni i-mel niti vinarja pri sebi. Zato so ga odpeljali, v zapor, kjer je moral biti tako dolgo, da je prišel nje gov tajnik in plačal zanj naloženo globo. Ko so ga nato prijatelji vprašali, zakaj vendar ne nosi s sabo nobenega denarja, je milijonar odgovoril: „Kako naj nosim, ko mi je tako nerodno, imeti pri sebi denarnico, brez denarnice pa vse izgubim!" Revež.
Iilseri v obedu. Iz Filadelfije v Ameriki poročajo: Ruski turist Jurij Rogovy je jedel nedavno s svojo ženo v neki restavraciji ostrige. Prva ostriga, v katero je Rogovy ugriznil, je vsebovala nekaj trdega, kar je Rogovy vrgel na tla. Ko je ugriznil Šesto ostrigo, našel je zopet nekaj trdega. Pljunil je stvar v roko in po pregleidovanju mu je padlo v glavo, da je ta kamenček mogoče biser. Sel je z ženo k nekemu draguljarju, kateri mu je ponudil za kamenček 5000 dolarjev. Prva trdina v ostrigi je bil pa biser za 200 dolarjev.
Loterijske številke.
Gradec 26. novembra 1913 Line 29 novembra 1913
39 16 84 51 28 59 46 11 8 36
■ HALA OZNANILA.
11.
Pojasnila o inseratih daje npravništvo samo tistim, ki priložijo »namko za 10 vin.
prodaj je pod ugodnimi pogoji (ker gre posestnik v pokoj) hiša z dobro idočo gostilno zraven glavne pošte, kakor tudi ena vila z velikim vrtom v Jožefovi cesti. Natančneje pri lastniku v Mariboru v Stolni ulici št. 8.	1344
Pozor gostilničarji!
Gospodarsko društvo v Baderni (Istra) priporoča svojo veliko zalogo belega, rudečega in črnega, starega in novega I»tr»liegn vina po 36—42 K. Za pristnost, jamči, v slučaju cenj. naročila pa prosi dopošiljatve sodov v Sv. Pe ter u Šumi, Istra. Pri naročilu nad 12 hI je vino 2 vin. ceneje. 1340
Išče se trgovska peinei'. niea v trg na Spod. Štajersko.
Biti mora vzgledna katoličanka, katera jjB zmožna voditi trgovino sama. Želi se, da se razume tudi na gospodinjstvo. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo. 1342
JVovo.	Slovo.
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam v zalogi vsakovrstne lončarske reči : n. p. najlepše in močne štedilnike z belimi ali modrimi ploščami po najnižjih cenah in tudi velike in male štedilnike; delam peči vsake velikosti. Vse po-naj nižjih cenah. Vsako popravilo štedilnikov, snaženje peči. Vse hitro in točno. Kdor hoče za mali denar dobro kupiti, naj pride ali piše na Jožefa Majer in Franca Kropse, lončarski obrt, Reichs-strasse 24, Maribor.	1343
Proda se posestvo blizu Maribora, 36 oralov vse za kmetijstvo potrebnega zemljišča, hrami so vsi zidani, z vsem, kar stoji in leži. Slučajno tudi na 2 polovici. Več pove uprava. 1353
Cepljeno trsje In ključi! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Učenca, starega 14 let, ki bi imel veselje do kamnoklesarska obrti, takoj sprejmem. Učna doba 3 do 4 leta. Učenec ima pri meni hrano, stanovanje, revnejši tudi obleko. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru.	1279
Proda se posestvo, pol ure od
župnijske cerkve, obsegajoče okroglo 50 oralov; gozda v dobrem stanu 18 do 20 oralov, vinograda 3'/» oralov, 1 oral novega nasada, doma njive in košenina. Rediti se more do 8 glav goveje živine. Hiša, kleti in gospodarsko poslopje je zidano in dobro ohranjeno. Vprašati je v Suhodolu p. Loče pri Jan. Zidanšek p. d. Kompar. 1291
Oznanilo,
Posestnikom vinogradov naznanjam da imam na prodaj
▼e6 tisoč na suho cepljenih trt
in sicer: laiki r zling, šipon, muškat (14 vin.), beli burgundec, beli ranfol, trunto, žlahtnina bela in rdeča in silvanec. Vse trte so dobre kakovosti, cene prve vrste za v jesen odvzetim trtam, kom. 12 vin., za na spomlad 1914 pa 14 vin. kom , ali 100 kom. 13 K. Oglasiti se je pri Martinu Gril, trtnarju in posestniku v Senčaku, Juršinci pri Ptuju.	1322
lliin z gostilno, trafiko, žganje-toč in trgovina na deželi, eno uro hoda od mesta Maribor, na jako prometni okrajni cesti, se pod u-gi dnimi pogoji proda. Tudi mesarski obrt se la ko brez konkurence vpelje. Naslov se izve v upravništvu tega lista.	1320
Prod» •!■ Irpo p sestvo
z gospodarskim posiopjem, pol ure od postaje Štore, meri čez 10 oralov, cena f-500 kron. Vtč se izve pri g. Francu Gajšek, posestniku, Prožin št. 2, p. Štore. 1366
Hiša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in ujvo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, 1. nadstropje.
1316
Učenec priden, pošten, z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri g. Jerneju Bračko, krojaču, Tržaška cesta lb v Mariboru.	1368
Na prodaj je hiša z gostilno pri kolodvoru in tovarni takoj. Vprašanja na upravništvo lista. 1369
Trsje na prodaj. Mozler, silvanec, laški rizling, žlahtnina, drobni rizling, kraljevina, burgundec beli, vrbošek, ranfol, mešane vrste domačih sort in korenjaki. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studenice pri Poljčanah. 1367
Učenec se proti dobremu plačilu sprejme v parnem mlinu v Kani-ži pri Pesnici.	1359
Proda se novozidana hiša, ki ima 7 sob, 2 kuhinji, klet, drvarnice in veliki hlev, dva vrta in l oral zemlje z drevjem nasajene, nekaj so lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno je 15 minut od Celja za veliko cesto, cena je 16 000 K 6000 K je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravno za obrtnika ali penzijonista. Izve se pri Novaku, posest, v Čretu, p. Štore. 1365
Štefan Kalita
trgovina » ialasnjne v Radgoni
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstne posode. 339
Ucema
sprejme takoj v uk Jos. Steiner, sedlar in jermenar v Žalcu. 1324
Orožje in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opoč*o na drž. žel št. 2121. 1333
O vej o volno Ovčje kože,
kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	1199
Ženltna ponudba. Mladenič, star 24 let, katoliško-narodnega mišljenja, ki ima 1500 K denarja, želi v svrho ženitve spoznati pridno in pošteno mladenko, katoliškega mišljenja, ki bi imela kje na deželi kakšno majhno posestvo. Na željo se pošlje tudi slika in natančen naslov. Morebitna ponudba s sliko, ki se precej vrne, na naslov tega lista pod „G. M. 1375". Tajnost zajamčena.
Priližnost za obrtnika ali penzio-nista. Majhno posestvo, hiša iz 2 sob, kuhinje, čumnate, kleti, ko-larnice in dveh svinjakov z šupo, vrt in mali sadovnjak, studenec, vse novo zidano, deset let davka prosto. Solnčna lega, lep kraj, 10 minut od farne cerkve v Slivnici in 5 minut od žel. postaje Orehova vas— Slivnica oddaljeno, na prometni cesti, za krojača, čevljarja posebno pripravno se pod ugodnimi plačilnimi pogoji talfoj proda. Zglasiti se je pri Francu Kolman, mizarju v Orehovi vasi p. Slivnica pri Mariboru. 1372
Na prodaj. Proda se prav lepo posestvo, obsegajoče 35 oralov, med temi je 15 oralov travnikov, 5 o-ralov gozda, drugo njive in sado-nosniki, mlekarna da na dan 70 do 80 litrov mleka. Nizka cena radi smrti v rodovini. Več se izve v Rošpabu pri Mariboru št. 50. _1371_
Lepo posestvo se proda. Meri čez 8 oralov, velik sadonosnik v ravnini, blizu kolodvora, 2 sobi, kuhinja. klet, veža, hlev, skedenj, se z živino vred proda za 12.000 K, polovica ali še tudi več lahko ostane vknjiženo. Več pove Uršula Koren, Sp. Radvanje št. 60 pri Mariboru.	1398
kocke m govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.

Denar
zametuje
*aka gospodinja, ki ne poskusi dobro stumpi. žit. k» v». P. po 5 k^ dobre žitne kave * lepi vrečici pole* 2 daril samo 1 krone franko. Jos. Stnmpf, tovarn» žitne Kave, Slotov na Labi, Češko. • ii.ikio zadovoljnih odjemalerv. Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrd-i, ker je Klasom postave agentom pod unijo prepovedano v privatnih hišah žitno k:wo prodajati. Viorci in prospekti E.-istonj in franko.	1S21
Krasno pssestvo v Tr&ovi pri Sv.
Petru niže Maribora se radi nesreče prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo meri okoli 10 oralov, blizu 1 in pol orala je amerik. vinograda v zelo dobrem stanu, nabere se letno 12—15 po-lovnj*kov in še več izvrstnega vina. Njivo in sadonosnik se razprostirajo okoli novozidane hiše, pokrite z rezano opeko. V hiši so tri sobe, primerne za rokodelca. Tudi se lahko redi do 6 glav goveje živine in 20 svinj. Vse leži pri lepi cesti in je hoda v Maribor 1 uro, do cerkve in šole pol ure. Tudi gozda je čez en oral. Njive so vse v lahkem obdelovanju. Cena 15.000 kron. Nekaj lahko ostane vknjiženega Kupci naj se oglasijo pri g. Antonu Fras, pos. v Trčovi pri Sv. Petru. 1396
Dunajska kava.
Fina melange, figova-kava, čaj, kakao, čokolada, kompozicije za rum in vse likerje itd., pošilja v paketih po 5 kg franko v vse dežele naše monarhije * specialist za kavo Aujc<i*t Fr»edm*nn, Dunaj XVIII. Kreuzgasse 24/6. Prosim zahtevajte cenike. 1272
Naznanilo. Pozor! Redka priložnost, za čebelarje. Kdor želi kupiti ali si nabaviti čebele in če-belne paviljone, jako trpežne ter natančno izdelane, dunajske stoječe mere ali kakšne druge; posebej ali najboljše s čebelami vred, naj se oglasi bom prodal vse skupaj, drugače ne prodam. Imam tudi zalogo lepo izdelanega satov-ja. Kdor želi kupiti naj se oglasi v nedeljo popoldne pri čebelarju v Domovi 43 p. Moškanjci ali pa pri J. Pleteršiču istotam; imam tudi nekaj strokovnih listov „Čebelarjev". Ako ne prodam poprej, se vrši prodaja v nedeljo, 7. de cembra popoldne.	1395
TFpsins s šprtjsliiffi blagom	1	iloni! Zavedajte se!		Trgovina z moirc in tk-« žBinimi pridihi °
		^pT w e«		
S				1
uta sl. »isp tn HiKisa Izbira fepisisJißifl mersfeesa Istaga, n. pr. štrang, uzd, mi, šfriNoi za PepEIo, mrež za ssns In za itra-— Sfee BDStiljs Itd. —
Steina slov. zaloga suhih is Dih Batih bere, čcpičsv, firneža In lahw.
Hupujem po najvišji csni dsželnz pridElhe, vasBb in vinsHi Hamen. i*3®"" Točna in solidna postrežba.
Heso p© «eni.
Prima goveje, telečje, ovčje meso 5 kg K 3-H0, svinjsko S kg 4 K, povojeno 5 kg 5 K in K 5'50, sajami in klobase 5 kg K 5'30; v poštnem zavojo franko po povzetju pošilja Geezavitz Jaukel, Herinese št. 39, Ogrsko. Prosi se za natančen naslov.	1383
NOva hiša na prodaj Tri minute od farne cerkve v Poljčanah, 4 sobe, kuhinja, veža, velika klet, hlev, veliki vrt, travnik, velika njiva, vse za 6000 K, 2000 kron ostane vknjiženih. Več pove Vin-cenc Prešern v Poljčanah. 1384
Janez Nariše»
čevljar
poprej v Dravski ulici se nahaja ed 1. oktobra v Viktringhofovi ul. 10, nasproti gostilne „Sandwirt" (Kirbiš).	1381
Želim s 1. ali 15. januarjem 1914 vzeti v najem ali pa na račun majhno gostilno Naslov v upravništvu pod „gostilna št. 1382".
loziGno 10 novoletno sbzoi
priporočava trgovcem v nakup:
božičnih okraskov, svilenega papirja v vseh barvah, kreppapirja v vseh barvah, barvani papir na eno strani v vseh barvali, barvani papir na dve stran v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo in čarobne svečice, cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgotovljene, podobe za jaslice, rutke.
Božične in novoletne dopisnice, kakor tudi druge vrste po jako nizkih cenah.
Tmvy.cKr.xxiKTxr.
Na debelo!	Na drobno!
Goričar & Le&kovšek
Graška ulica 7. Cßljö	Rotovška ul. 2.
J.Fay§andvPty|y
trgovina z manufakturnmi 576 blagom se vsem priporoča.
P, ¡M|kai«l«H)| I Za jesen in zimo svojo veliko novo ■ •	S Cr<£c<58Tl e zalogo blaga za moške in ženske oble-
ke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda.
Redka pršložnost ! S kEST SrtJ
dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
Jožef Ullaga« Maribor
Tegeth fova cesta št. 21.	uoo
Dober zimski zaslužek za vsakogar. Pojasnila proti pošiljatvi K 1'20 v znamkah, kateri znesek se pri prejemu dela vrne. „Rentabel 33" pošt. lež., Trst. 1394
Priden učenec z dobrim spričevalom, slovenskega in nemškega jezika vešč se sprejme takoj. M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor. 1386
Prostovoljna prodaja posestva. Dne
8. decembra 1913 ob 3. uri popoldne se bo pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru na licu mesta, na okr. in obč. cesti v najbližji okolici cerkve in šole ležeče posestvo radi smrti posestnika iz proste roke prodalo tistemo, ki bo največ ponudil.	1385
Züiop rudnlnsiilh goda
Proda se lepo posestv», 5 in pol
oralov zemlje, med temi lep gozd, travnik in njive. Vpraša se pri g. Pukl v Razvanju pri Mariboru. 1389
Čevljarskega nčenca sprejme takoj Franc Rutnik, Tegetthoffova cesta 61, Maribor.	1397
Franc Pleteršek,
zaloga pohištva
Maribor, Koroška cesta it 10
nasproti Cirilove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo pobranega, motn«. is trdega les» nareto pohištvo, za spalnice, jedilnice in knhinjt vane, vložke, matrace, stole in ogledala. OtroAKe toioM* }M»feUe. Vse domaie delo, Bolidno tako, da je vsaiu ur jom&lec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ln-ds» 81	knptg pri Slovencu.
"mmmmmmmmmmmm

Dobiva se v vseh velikostih
1124

Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edmo-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „ Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obešajočo meSkalnico.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3
S
NA
O
a
A
m
5
ts
o
6
Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drugod; OAlo>ia#lilA CA Vsekakor ti priznavam kot trgovec S Brli isiOll©	Da neprilike se najdejo povsod.
obiskati domačega in narodnega trgovca
Fr. Lenarta v Ptuju
ki priporoča čenj. občinstvu za jesen in zimo veliko izbiro novo-došiega vsakovrstnega modnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi razno platno za životno in posteljno perilo.
Sladalje priporoča
za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino, nove koee in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drcgega novega
blaga za oblačila.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča	FrftDC Lfillelit
983
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
O
l/l
S
N<
cr
m ©
m
5f
3 si
N p
O-
(L m
SL 8
o
ÜS
gpr m is
m O " " i<
m
0 <
1	—
3 i
V) i
m
• •
p
£ m
= 3
N
< g»
m ai
I.
Serravailovo
železnato kina-vioo 1
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo »s slabotne, malo-krvee in rekonvalBoente. Poraoča voljo do jedi, utijaje iivce in popravi j kri. Isboren okus. Nad 7000 «travniških spričeval.
r.diornidobaiitfiij
Trieste-Barceb«
Knpi se f lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2"60 in 446	po 1 liter á K 4 80.

z. z z z x s
Zaloga pohištva.
Produktivna zadrega mizarskih mojstrov, reg. zadr z om. por., Maribor. Burgplatz št. 3. Podružoica v Ptnju, darnitzova nlica. 771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene.
Prevara
ali
sugestija ?
Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, ki so jako lepo parfumirane.
Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobre, ker so dobro-okusne, brez da bi o tem premišljevalo, je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desiufiskujočih snoveh. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda neprijetni duh zakrije, ali pa ga resnično odpravi. Dobra in vplivujoča ustna voda naj ne parfu-mira samo, temveč naj tudi vse snovi vnetja ter nalezljivosti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče upliva
Po teh temeljnih stavkih napravljen je Pf ffa'tninz-Lysoform.
Pfeffermlnz Lysoform presega po znanstvenih preiskavah tndi doslej kot najboljše priznane ustne vode šestkratno na vplivu. Obledi zobe! Ker se rabi za en kozarec ustne vode samo deset kapljic Pfef-lerminz-Lysoforma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele tri mesece! Kolosalno ceno in izdatno.
Ena originalna steklenica Pfefferminz-Lysoforma stane K 160 v vseh lekarnah in drožerijah.
Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" ? pošljem Vam zastonj in franko. A, C. Hubmann, referent „Lysoform tvorni Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Zahvala.
Povodom bridke smrti in pogreba naše nam nepozabne, drage tete, oz svakinje
Neže Blatnik,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, so edom in prijateljem ter znancem za vse izraze sočutja prisrčen „Bog plati" ! Hvala prisrčna veleč. g. žapni-ku in kaplanu za spremstvo in »sem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat rajni zadnjo čast. Zihvaljojemo te posebno še č. g. kaplanu za ganljiv govor ter tndi g. organistu in pevkam, ki so zapele ganljivo nagrobn eo. Zahvaljujemo se Marijini Dekliški «ružbi, ki je rajno v t likem štev lu spcemila na zadnji poti. Bog plačai stotero vsem! Tolaži nas upanje: „Sij vidmo se rad zvezdami".
Št. Jur ob Taboru, 28. nov. 1913. 1388 Žalujoči rodbini Markošek—PnsovBik.
Ssaha ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja Bamo proti pdvzetjo, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
IME- Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani * , , „ 4'— 14 karatne zlate ur« za gospode „ 40'—
Srebrne ure ... ......K 6'50
Srbroe ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9 60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6"— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf ure...... 4-—
Prave železnlfiarske Roskopf-patant Prava nikeln. točno na min. idoče K fi-— 14 karatne zlate ženBke ure . . „ 19'— Viseče stenske ure' na nihala. . „ 10-80
Kuhinjske ure........ 2'40
ike ......... 3-
''ezvojnim p zvoncem
360
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat me in srehmine.
Zakaj kupujete
in naročujete pri Vam nepoznanih trgovcih? Domači Vam gotovo z boljšim, lepšim in cenejšim blagom postreže.
F. Sersen,
narodni trgovec v Ljutomeru,
ima veliko zalogo najnovejšega blaga za moške ženske in otroke; moške oblike gotovo za polovico ceneje, kakor tisti , ki si naročijo pri tujcih. Zimske cele obleke, volnati fttof za ženske že od 3 K naprej. Posebno lepe reči za božična dania.	1391
Razpis službe.
Na deželni kmetijski goli t Št. Jurju ob juž. žel.
se začasno odda služba vrtnarja S to službo so v zvezi sledeči dohodki: 1. letna plača 1200 K, 2. prosto stanovanje, kurjav», razsvetljava v vrednosti 200 K. Po desetletnem popolnema zadovoljivem službovanju se izvrši definitivno imenovanje in se začasna službena doba vračuni v dobo za penzijo. Ponudniki za to šolo morajo biti popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezik«, in morajo svoje prošnje podpreti z dokazi strokovne izobrazbe, dokazi dosedanjega službovanja in drugimi važnimi osebnimi dokazili in jih poslati najpozneje do 30. t. m. 1913 na ravnateljstvo deželne kmetjske šole v Št. Jurja ob juž Sel.
Gradec, dne 11. novembra 1913 1390	Od staj. dež. odbora.
Manufakturna trgovina
M. E. Šepet; Maribor
Grajski trg št. 2 (Burgplatz)
se cenjenemu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom za nakno novih oblek, le^o no*o modno volneno'in pe-rilno blago platna in drugih potrebščin, vi»em uljudno priporoča, ter zagotavlja ca dobro,, breikonkureočno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in fl*ue!nih odej za postelje od 1 K 40 vinar.ev naprej	1175
«MMHIMM» *"•<»»#<»■* »««<*	•♦'*»«
j Franc Korošec j
T***	trgovina z žele- i-»——*-}
: Priporoča slavne-	f	n : mflianim	t	umetna gnojila od	j
^	mu občinstvu svo-	♦	zum 1,1 mBSdmm	|	c. kr. kmet. druž-	♦
4	jo veliko zalogo	^	blSDOm	4	be v Gradcu. Za-	X
4	velevažnih in pri	i	°	,	loga cementnih ce-	♦
gospodarstvih 1 a n J ■ *	kerit in drugo.	X
I potrebnih reči po J y fl3000111. ♦	Zal«>ga vsake	(
niz. cenah bakre- f * 9 " ♦	vrste opeke, iz	*
t	sloven. križevske
l
i-««-».
i	ne in železne ma-
4	rijaceljske kotle, X	peči, štedilnike, traverze in
5	drugo železje. orodje in posode. £	Stroje za krmo in šivanje, ko-^	lesa (bicikelne) in vse dele za .	iste. Deske, late, štafelne itd.
opekarne, ki se	{
vsak dan dobi. Vsak pondeljek	♦
skozi celo leto sveže apno, za	J
kovače najboljši koks, oglje in	J
„ostrauer" premog, tudi svitli	f
premog v vel. kosih za kurjavo.	.
Staroznana
stavbinska
z vsem inventarjem v mestu Maribor« 5 min-od glavnega kolodvora v zelo živahni okolici, s hišo z visokopritličnimi stanovanji, gospodarsko poslopje, velik prostor za stavbene potrebe, 3 lepi še ne zazidani parcelirani in zelo ugodni v mestu ležeči stavbeni prostori ob cestnem pročelju, se radi smrti takoj za nizko ceno proda. Pojasnila dajejo Ant. Kaschmana dediči, Maribor, Reiserjeva ul. 23.
A. Huberja nasl., J. Donosa : Ljutomer
priporoča svojo veliko zalogo blaga po najnižjih cenah: peči, štedilnike, gnojnične črepalke, predmete za vodnjake, črpalke, pliiaste in vodovodne cevi, slamoreznice, drobilnike za žito, oves, fižol, koiuzo, ječmen. Lovske potrebščine, samokrese (revolverje) od 7 K, puške od 12 K naprej.	1330
r
Rudolf Pevec,S«
rabi vehko vagonov hmelja, jabolk in krompirja za izvoz ter piafa najdrafcj- po dnevni ceni, po dogovoru pismeno ev. brzojavno.
Denarja ni»
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
He
J Bat č, Ilirska Bistrica26, Kranjsko.
ladatatolj In Balotaft: KatoliSko tiskovno drufitvo.
Odgovorni urednik: F/anjo Žebot.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.