pošt arina plačena u gotovom God. XI. Broj 3y U Zagrebu, 29 . septembra 1939. Pojedini broj Din 1.— Uredništvo i uprava ZAGREB, MASAHVKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO IZ ISTRE! ONO NAJRJEČITIJE GO¬ VORI, DA JE ONO ZEMLJA NAŠA, DA JE ONO KRV NAŠA! Današnji položaj Teški dogadjaji odigravaju se u svi¬ jetu. Dobar dio Evrope nalazi se u ratu. Zbilj a, ovo je tek početak rata i niko ne zna, kako dugo če trajati, kada i kako če svršiti, ali razne okolnosti i činjenica, da su u ratu velike sile i da su jake u svim sredstvima, ko j a odlučuju u ratu, davaju naslučivati da če rat dugo tra¬ jati i da če tražiti mnogo žrtava. Nema sumnje i o torne da če jedan ovako težak rat imati teške posljedice, posljedice eko- nomskog, socijalnog i političkog karak- tera. Na prvi pogled tvore razlog za suko- be med ju raznim državama nacionalna (etnografska) pitanja. Kako su se veli¬ ke nacije na zapadu (Englezi, Francuzi, Španjolci itd.) ujedinile toliko da nji¬ hove države obuhvačaju više ili manje sve njihove suplemenike,. tako imaju i drugi narodi tendenciju za ujedinjenjem svih onih teritorija, koji su obitavani po njihovim suplemenicima. Nacionalitetni princip, koji je stvorio i našu Jugoslavi- ju dao je moralnog prava današnjoj Nje- mačkoj da traži prisajedinjenje Austrije i Sudeta; ovo je pitanje, na koji Njema- čka oslanja svoje zahtjeve na Gdansk i neke dijelove Poljske, za koje tvrdi da su njezini nacionalni teritoriji. Nacionalni princip dominira nad os¬ talima i to s pravom, jer je veza koja veže pripadnike iste nacije, najjača. I kad bi se Evropa uredila na toj bazi, bi¬ lo bi to sigurno naj solidni j e i najtraj- nije uredjenje. Na žalost se dosada pri odredjivanju granica nije uzimalo za Po¬ dlogu faktično stanje na terenu, nego su i oni, koji su se u vi j ek pozivali na na¬ cionalni princip i na toj bazi izgradili svoje države, u praksi — ako im je samo njihova moč to dozvolila — pokazivali teritorijalne aspiracije, koje su išle da- leko preko cnoga, što bi odgovaralo na- cionalitetnom principu. Tako da je.mje- sto pravde — principa — bila dosada odlučujuča sila. Medjutim nije samo etnografski prin¬ cip razlog sukobima med ju državama, nego igra i ekonomsko pitanje važnu ulogu. Mora se priznati da svijet, zaista, nije pravedno podijeljen u pogledu pri- rodnog bogatstva. kojima raspolažu ra¬ zne države, pa bi prema torne jedna pra- vednija pod jela svijeta da vala više garan¬ cije stabilnosti i mirnog razvoja u svi¬ jetu nego danas. Ali dok su dosada u hi¬ sterij i sebi prisvojili bogatije teritorije oni, koji su raspolagali večom snagom, tako vidimo i danas, da za sebe traže veče životne prostore oni, koji su jači, jer — kažu — inače čemo si to sami uzeti. Znači da i danas ima da se dijeli svjetsko bogatstvo ne po pravdi nego medju one, koji su jaki. Dakle, i tu mje- sto pravde ima da odlučuje sila. No kod novog uredjenja Evrope i svi¬ jeta, poslije svršenog rata, svakako da če igrati jednu od najznačajnijih uloga i socijalno pitanje. Jer, ma što se kaza¬ lo, sigurno je, da je jedan od najvažni- jih razloga današnje društvene krize u svijetu, pomanjkanje socijalne pravde. Kapitalizam, koji je u toku prošlog vi- jeka učinio čovječanstvu nesumljivo ve¬ likih usluga, tako se je razvio i zauzeo takve forme, da su duboke i temeljite reforme u današnjem gospodarsko-dru- štvenom redu neophodno potrebne. Ka¬ pitalizam štiti i uporno brani svoje ste- čene pozicije, ali široke mase naroda su one, koje liju krv na bojnim poljanama i njihova sviiest če tražiti, da se u no- vom svijetu zavede nov red, koji ce vo¬ diti više računa o socijalno j pravdi. Za budučnost našu mi možemo danas zabilježiti dvije činjenice, koje su veoma utješne za nas i koje opravdavaju naj¬ bolje nade za budučnost naše zemlje. Prvo ie činienica da le dosadašnjim rje- šenjem hrvatskog pitanja nastupila u državi nova era i nova atmosrera; _op- ravdana je nada da če_ se unutrasnj a konsolidacija države izvršiti naglim tem¬ pom i tako stvoriti nova 'ugoslavija,ko¬ ja če pretstavli ati iedan jak i solidan blok zadovoljnih gradjana, a svi znamo da je zadovoljstvo gradjana najjaca po¬ dloga svakoj državi. Druga činjenica leži u dobrim i Pji - jateljskim odnosima izmedju nase drža¬ ve i bratske Bugarske. Oyi dobri odno¬ si ne mogu se precijeniti u danasnjoj situaciji. Osobito danas. kada su poje¬ dine članice balkanskog sporazuma do¬ vedene u položaj da svaka štiti svoje po¬ sebne interese, što uža povezanost Bu¬ garske i Jugoslavije pretstavlja fakto od največe važnosti za cijeli Balkan i za »ir na Balkanu, a osobito pak za cjeio- kupno južno slavenstvo. Jedna tako us- ka povezanost izmedju obe države, u ko- .loj bi obe smatrale da su im u dana,- snjoj i u svakoj eventualno! sutrasnjoj SPREMEMBE PRIIMKOV IN KRSTNIH IMEN Priimki in krstna imena po novi odredbi V zvezi z novim zakonikom, ki je pred kratkim stopil v veljavo v Italiji, je sedaj izšla kot posebna priloga ura¬ dnega lista nova odredba o civilnem stanju. Ker zadevi j a v marsikaterem pogledu tudi emigrante, tako glede roj¬ stev, porok, smrtnih slučajev in druge¬ ga, se bomo na ta vprašanja še povrni¬ li in citateljem obrazložili določbe nove¬ ga zakona. Za danes se hočemo omejiti samo na one člene, ki govorijo o krstnih imenih in priimkih. Nova odredba povsem potrjuje za¬ kon od 8. marca 1928, ki je »uredil« vprašanje krstnih imen. člen 72 nove odredbe se namreč glasi: »Prepovedano je dati otroku ime še živega očeta, brata ali sestre, enako je prepovedano dati otroku kak priimek kot krstno ime, ali mu dati ime (pri otro¬ cih nepoznanih staršev tudi priimek), ki bi bilo smešno, sramotilno ali nas¬ protno javnemu redu, dobremu običaju ali nacionalnemu in verskemu čustvo¬ vanju. Tudi je prepovedano dajati za krstno ime krajevna ali sploh geograf¬ ska imena, in če gre za otroka italijan¬ skega državljanstva, tudi vsako tuje ime. Ako bi kdo hotel dati otroku ime, ki nasprotuje tem določbam, ga bo urad¬ nik civilnega stanja opozoril na prepo¬ ved, in če bo predlagatelj vztrajal pri svojem sklepu, bo uradnik sam dal ot¬ roku ime. Proti temu ukrepu uradnika civilne¬ ga stanja, ki daje otroku ime ali prii¬ mek v smislu tega člena, smejo državni pravdnik in drugi interesiranci vložiti vtok na tribunal po formalnostih, ki se zahtevajo za izpremembo listin civilne¬ ga stanja«. Enako potrjuje nova odredba tudi zakon, na podlagi katerega se poitali- jančujejo vsi slovenski priimki, in si¬ cer tudi proti volji prizadetih, člen 164 se namreč glasi: »Nič se ni izpremenilo glede določb zakonskega dekreta od 10. januarja 1926, štev. 7, izpremenjenega v zakon od 24. maja 1926. štev. 898, ter dekreta od 7 aprila 1927, štev. 494 in dekreta od 31. maja 1928, štev. 1367, ki urejujejo zopetno pretvorbo v italijansko obliko priimkov v anektiranih zemljah, pri če¬ mur pa naj se upoštevajo določbe glede priimkov oseb, ki so židovskega pleme¬ na.« Odredba potrjuje tudi vse dosedaj veljavne določbe glede izpremembe že prej naloženih krstnih imen in daje državnemu pravdniku najširšo pravico za rektifikacije, ki bi bile v javnem in¬ teresu. člen 166 pa izrecno pravi: »Uradno se izpreminjajo (pri čemur se po možnosti upoštevajo želje priza¬ detih glede novega imena) krstne li¬ stine, ki so se izstavile po dnevu, ko je stopila ta odredba v veljavo: 1) kadar so se v nasprotju s prepove¬ djo člena 72 dali priimki kot krstna ime¬ na ali taka krstna imena, (odnosno pri otrokih neznanih staršev tudi priimki) ki so smešna, sramotilna ali ki žalijo javni red, dobri običaj ali nacionalni in verski čut.. .« »Enako se uradno rektificirajo v smi¬ slu prej snega odstavka, rojstne listine sedaj še živečih oseb, katere So bile iz¬ stavljene pred objavo te odredbe, ako vsebujejo imena, ki so smešna ali sra¬ motilna ali taka, da žalijo javni red, dobri običaj ali nacionalni in verski čut...« Oblasti pa imajo pravico izpremeni- ti tudi imena, ki so jih prejeli otroci — italijanski državljani, rojeni v inozem¬ stvu. člen 169 pravi: »Tribunali kraljevine so pristojni za ^spreminjanje listin civilnega stanja, ki so bile predložene od tujih oblasti, in vknjižene v registre kraljevine. V pri¬ merih, ko bi se opustil prepis take v inozemstvu izstavljene listine v registre kraljevine, so pristojni tribunali upravi¬ čeni zahtevati sestavo take listine.« P. P. PUTEVI ZA PROMJENU PREZIMEN Vrlo su rijetki ljudi u svijetu koji žele da promijene svoje prezime. Ono ih veže na njihove roditelje, na predke, na rodbi¬ na. Ono ih cesto potsječa na njihovo pori- jeklo, na kraj gdje su predci živjeli, na kuču, gdje su se rodili več davni pokojnici istog prezimena. Prezime je nešto neraz- druživo od ličnosti čovjeka. Ono se ne stiče svojim duševnim ili tjelesnim napo- rima, ono se prima od roditelja isto onako kao i život. I onim rijetkima, koji bi željeli promi- jeniti prezime same vlasti stavljaju velike ograde, jer promjena prezimena prouzro- kuje poremečaj u evidentiranju kod civil¬ ne i vojničke administracije i kod sudstva. Mogu nastati za stranku fatalne posljedice kod juridičkih postupaka. Radi toga se s največom opreznošču provadja procedura promjene prezimena. To je tako u Italiji. U Italiji postoje tri puta. Prvi normalni se vrši po novim odredbama o matičnom stanju, a koje su identične sa odredbama zakona iz godine 1865. Po torne se svako ime može promijeniti u drugo, ali uz vrlo velike poteškoče. Molbu dobro motivirana i snabdjevenu dokumentima koji opravda¬ vaju traženje promjene prezimena treba po¬ slati putem min. pravde kralju. Predmet se mora dati jednom advokatu. Molba ne može biti uzeta u razmatranje, ako držav¬ no odvjetništvo i ministarstvo pravde nisu dali povoljno mišljenje. Kod tog postupka propisane su takse dosta visoke tako da samo za takse i objave treba platiti naj- manje 500 lira. Procedura je dosta duga, najmanje godinu dana, a cesto puta traje godinama. Ako nema zaista vidnih raz¬ loga molba se odbija. Drugi put ne obuhvača generalno sva imena. Ovdje se radi samo o imenima sra¬ motnih, smiješnih ili kad označuju nezako¬ nito porijeklo, kao na primjer Asino, So- maro, porco, Mulo, Esposito (nahoče). Za promjenu takovih prezimena vrijede sada- šnje odredbe o matičnom stanju iste kao u zakonu od 1936. Molba za promjenu pre¬ zimena se šalje državnom odvjetništvu kod apelacionog suda, koji i donaša odluku. — Ovdje treba platiti takse, jedino su od taksa oslobodjeni vrlo siromašni, koji do- kažu svoje siromaštvo poreskim uvjere- njem. Narodne noše marširajo »Popolo di Trieste« od onega tedna je prinesel med drugim sliko, ki pred¬ stavlja skupino žen fašističnega društva »Floriano Beuzzar« (Bevčar!) kako kora¬ kajo z vojaškim korakom v štiristopih po tržaških ulicah. Pred oddelkom pa nosi ena članic društveno fašistično zastavo. Ničesar ne bi bilo čudnega na tej sliki, če bi ne bile vse te članice z zastavo nošo vred v naših škedenjskih narodnih nošah. BRISANJE ENGLESKIH NATPISA • U Rimu su pod kontrolom policije odstranili protuengleske natpise. — Ovi natpisi koji sadržavaju razne parole protiv Engleske bili su ispisani po rim¬ skim ulicama još za vrijeme abesinskog rata, naime radi sankcija. »ČIKE« SO POBIRALI Tržaški listi pišejo, da so oblasti za¬ prle 6 oseb, ki so pobirali po cestah in lokalih ogorke cigaret. Te so: Emil Za¬ letel, Anton Klanjšček, Ovidij Gottardis, Ivan Ferjan in Valentin Rusjan. situaciji interesi identični i da mora] u prema torne di j eliti istu sudbinu, u pot- punosti bi nadomjestila sve one koristi, koje je dosada naša država v imala od balkanskog sporazuma. Po našim infor¬ macijama, koje imamo iz Bugarske, ta- kva uska i naj uža suradnja na bazi pri¬ jateljstva. bratstva i jednakosti mogu- ča je i čak željena. Zato kao dobri Juzm Slaveai- od. srca želimo da što prije do toga dodje u interesu ejelokupnog južnog slavenstva i njegova značaja za budučnost balkanskog poluostrva. Pored dosadašnjih to bi bila jedna nova lekcija, koju daje Balkan ostalom »balkaniziranom« svijetu. To bi bila je¬ dna nova svijetla točka u povijesti Ju¬ žnih Slavena kao i slavenstva uopče, a bila bi i jedan snažan prilog miru i kon¬ solidaciji Strope. Adriaticus Zakon o Južnem Tirolu Zakon z dne 21. avgusta 1939. št. 1241 o predpisih glede izgube italijanskega državljanstva za osebe nemškega po¬ rekla in jezika, bivajoče v Gornjem Poadižju. člen 1. Osebe nemškega porekla in jezika, bivajoče v občinah Gornjega Poadižja, pa tudi, če stanujejo drugje, — katere so pridobile italijansko državljanstvo na podlogi saintgermenske pogodbe, spojene z zakonom z dne 26 septembra 1920, štev. 1322, in s predpisi izdanimi v zve¬ zi z izvedbo iste pogodbe, morajo, ee se nameravajo preseliti v Nemčijo, izjaviti, da se odpovedo italijanskemu državljan¬ stvu, in to pred preselitvijo. Pričujoča naredba velja tudi za ita¬ lijanske državljane potomce oseb, oz- načenih v prejšnem odstavku. člen 2. Izjavo o odpovedi je treba predložiti prefektu pokrajine, v katero spada ob¬ čina, kjer je prizadeti ali njegov poto¬ mec vpisan v seznam italijanskih drža¬ vljanov na podlagi 61. 1. kr. zakona z dne 30. decembra 1920, štev. 1890, in člena 14. predsedniškega odloka z dne 1. februarja 1922, objavljenega v urad¬ nem listu »Gazzetta Ufficiale« z dne 14. februarja 1922, štev. 37. Po ugotovitvi, da obstojajo pogoji predvideni v čl. 1, izda prefekt priza¬ detemu izjavo, da je vzel na znanje od¬ poved, in čim dobi sporočilo o podelitvi nemškega državljanstva, odredi izbris prizadetega iz seznama i talij ansxi'n državljanov. Člen 3. V slučaju, da je bilo italijansko drža¬ vljanstvo pridobljeno po kr. odloku v smislu 61. 2. kr. odloka — zakona z dne 29. januarja 1922, štev. 43, prevedenega v zakon z dne 17. aprila 1925, štev. 473, je treba izjavo o odpovedi predložiti mi¬ nistru za notranje zadeve, kateri ukre¬ ne analogno kakor je odrejeno v drugem odstavku člena 2. člen 4. Oni, ki so izgubili italijansko držav¬ ljanstvo v smislu pričujočega zakona, so oproščeni vojaške službene dolžnosti, ra¬ zen tega se napram njim ne izvajajo odredbe člena 9. zakona z dne 13. ju¬ nija 1912, štev. 555. Čle 5. Izguba italijanskega državljanstva na podlagi pričujočega zakona je raz¬ tegnjena tudi na ženo in nedoletne ot¬ roke. Odredbe na podlagi členov 3. in P. zakona z dne 13. junija 1912, štev. 555 se ne izvajajo napram onim, ki so iz¬ gubili italijansko državljanstvo radi iz¬ gube državljanstva samega v smislu pričujočega zakona njihovih roditeljev, imajočih očetovsko oblast. člen 6. Izjave o odpovedi italijanskemu drža¬ vljanstvu, predložene na podlagi členov 2 in 3, so proste vsake takse. člen 7. Pričujoči zakon stopi v veljavo z dnem njegove objave v uradnem listu (»Gazzetta Uffuciale«) kraljevine Ita¬ lije. Brojno stanje pučanstva u Istri P u 1 a — Na osnovu popisa pučan¬ stva iz godine 1936 stanje stalnog pu¬ čanstva u puljsko j pokrajini iznosilo je 294,492 duše. Po opčinama imaju: Pula 46,259; Pazin 19,094; Piran 15,117; Poreč 12,036; Kopar 11,995; Vodnjan 11,265; Buzet 10,222; Rovinj 10,028; Labin 9,995; Izula 9,771; Cres 7,570; Buje 7,293; Umag 7,112; Arsija 6,978; Mali Lošinj 6,856; Dekani 6,803; Motovun 6,692; žminj 5,891; Oprtalj 5,709; Vrsar 5,565; Bar- ban 5,366; Višnjan 5,071; Vižinada 4,998; Šmarje 4,820; Plomin 4,678; Tinjan 4,268; Grožnjan 3,977; Kanfanar 3,894; Boljun 3,843; Marezige 3,518; Lanišče 3,480; Svetvičenat 3,445; Brtonigla 3,242; Roč 2,743; Bale 2,557; Novigrad 2,517; Herpelje—Kozina 2,399; Sušnjevica 2,158 Veli Lošinj 1,992; Nerezine 1,904; Osor 1,047 i Brioni 310 duša. ITALIJA IMA 44,371.000 STANOVNIKA Prema službenim podacima objavlje¬ nim ovih dana koncem kolovoza mjese- ca u Italiji je bilo 44.371,000 Stanovni¬ ka. U svih 98 pokrajina u mjesecu kolo¬ vozu rodjeno je 86,121 dijete, a umrlo 45,698 ljudi. — Prema torne višak pu¬ čanstva u tom mjesecu iznaša 40,423. — Za to vrijeme sklopljeno je 19,668 bra¬ kova. STRANA 2. A S T R A KROJ 3o ŽEJANI Mat je va žejani Nesla črešanj breme. V zamen su el-*vali Kapuzovo seme... Žejanci, Žejanci Črne ste va lice: Al Vaš ugljen dava Bele povetice... Žejanac je pinku Strlail v kacu ula I plakal je jako Da j’ sa cesta cula; A kad mu je Viko Frišku tel dat drugo. Zel je onu — s kači I pozabil tugu ... A Žejankan lepen I po vražje šaren Kratki su brhani I mladen i staren!! Se v opankeh mehkeh lepo tandaraju Se se zibljuc — kako Samo ne znaju ... Žejani, Žejani lepo selo naše — Su li još onako Bele ovce vaše...? Tončič Iskanje premoga in železa v okolici Postojne Vse v zvezi z napori italijanske vla de za osamosvojitev zlasti vojne indu¬ strije, se vlagajo vedno večje sile, da bi se našle doma vse potrebne surovine. O tem je naš list že mnogo pisal, a kljub temu prihajajo dan na dan vedno no¬ va poročila o vsem, kar se v tem smislu dela. Tako se glasi naj novejše poročilo, da iščejo sedaj premog in železo v oko¬ lici Postojne kjer vsi znaki kažejo, da leži v neki gotovi globini premog in si¬ cer nekako take vrste kot v Raši, poleg tega pa da leži tu tudi železo. Dela na preiskovanju terena se nadaljujejo z vso vnemo, vendar pa so otežkočena vsled bližine podzemske postojnske jame, ki vsekakor mora ostati neokrnjena, ker pomeni samo zase zelo bogat »rudnik«. Mnogokrat pa so se vsa taka dela pokazala kot brezuspešna, ker ležišča niso bila tako velika, da bi se jih spla¬ čalo izkoriščati in graditi drage na¬ prave. Za tatove so ph imeli Gorica, septembra 1939. — Ko so se 18-letni Ivan Petrič, 19-letni Cvetko Po¬ beraj in 24-letni Ivan Čibej vračali od St. Mavra kjer so se kopali, nazaj do¬ mov v Solkan, so bili nenadoma napa deni, ko so šli mimo vinograda. — Vsi trije so bili ranjeni od šiber in rešilni avto jih je odpeljal v bolnišnico, kjer se bodo morali zdraviti 15 dni. Zadevo so vzeli v roke karabinerji, ki so ugoto¬ vili, da je streljal nanje neki vinograd¬ nik, ki je mislil, da so to bili tatovi, ka¬ teri so mu prej snega dne pobrali precej grozdja. Proti povišanju cen kolesom Trst, septembra 1939. — Ko je pre nehal promet z avtomobili zaradi po¬ manjkanja bencina, ni mnogim preosta¬ lo drugega, kakor da kupijo kolo, da bi na ta način prišli preje v delavnico urad itd. Kakor v trgovinah z živili, ta ko so tudi trgovci s kolesi pričeli navi jati cene, ko se je ta vrsta trgovine v zadnjem tednu zelo razvila. Zaradi tega bodo oblasti posredovale tudi pri njih da ostanejo cene kakor so bile prej. — Koliko prebivalcev šteje Gorica? Po uradnih podatkih šteje Gorica z vo¬ jaštvom vred danes 53.560 prebivalcev Ob koncu leta 1938 je imela 53.142 pre¬ bivalcev, ob koncu leta 1937 pa 52.354. Kakor je iz tega razvidno, prebivalstvo Gorice stalno narašča. Prirastek dajejo rojstva, ki presegajo umrljivost, in do¬ seljevanje iz pokrajine in ostalih delov države. V zgornjih številkah je všteto tudi prebivalstvo petih velikih okolišnih občin, ki so bile pred leti vključene v Veliko Gorico. FROLOM OŠLAKA U JUŽNOJ ISTRI Pula. — Prošle sedmice u noči od sri jede na četvrtak bilo je užasno nevri- jeme u južnoj Istri. Prolomio se je ob¬ lak i lijevalo je tako jako, kako se dav¬ no ne pamti. Svuda je voda potocima tekla. Sa njiva je nosila zemlju i kame¬ nje na niža mjesta. U tri navrata pa¬ dala je krupna tuča. Vjetar je na ma¬ hove puhao, lomio stabla, prekidao žice i bacao crijepove sa krovova. Izgledalo je kao da je došao sudnji dan. Ujutro su ljudi sa prepaščenjem gledali učinak sile prirode. U dolinama blatna voda, pu- tevi i ceste razrovane, stabla iščupana ili polomljena. Najviše su stradali vino¬ gradi i masline. U Puli su poplavljeni mnogi podrumi te je voda nanesla mnogo štete trgovcima, koji su imali robu u skladištima pod zemljom. Ali največu štetu su pretrpjeli seljaci. Nevrijeme je haralo po pojasu od Peroja i Fažane preko štinjane, Pule i Valture pa na jug. Najviše je postradao štinjan i južni dio Galižane. Konac ljeta ostavio je u ovim kraje- vima žalostan trag. Kraj ovih nevolja mora i priroda da šiba siromašnog Se¬ ljaka. Ni je ovo prvi put ove godine, ali ovako još nikada. Grom udario u crkvu Pula — Prošle sedmice prohujala je ovuda strašna oluja. Prava ljetna »nevera«. — Lijevao je časovit jak plju- sak. Gromovi su udarali. U Rovinju je grom udario u zvonik stolne crkve ov. Fume i munja je iz zvonika_ prosla u crkvu, u srednju ladju. Na sreču ii crkvi osim crkovnjaka i dva hodočasnika mje bilo nikoga. Gradjani su se bojali da je grom učinio kakvu štetu pa su pohrlili u crkvu, ali su odmah konstatirali da je njihovo svetište poštedjeno. Razlog što je grom iz zvonika udario u crkvu je taj što je žica gromovoda na zvoniku bila pretrgnuta. Strela zažgala hlev Gorica, septembra 1939. — Zadnja nevihta je napravila precej škode na Goriškem. Tako poročajo iz čepovana, da je strela zažgala hlev Leopolda Šuli¬ goja, v katerem so bile dve kravi, dve teleti in nekaj ovc. Streia je ubila vso živino. Vsled tega je nastal tudi požar in Šuligoj je moral s sosedi precej časa gasiti predno je minila nevarnost, da ne bi zgorela tudi stanovanjska hiša. škoda je cenjena na 6.000 lir. le Umrl je sen. Jurij Bombig Gorica, septembra 1939. — Dne 14. t. m. je umrl za srčno kapjo nekdanji goriški župan in senator Jurij Bombig, (nekaj let sem se je podpisoval Bombi) Pokojnik je bil po rodu Furlan in nje¬ govi starši so bili iz vasi Ruda na spod¬ njem Furlanskem. Svojo politično ka- rijero je začel že 1. 1875, ko je stopil v italijanska patriotična društva in v go¬ riški občinski svet. Vidno mesto je tudi zavzemal v vsem mnogostranskem ire¬ dentističnem gibanju pred svetovno voj¬ no. že s 15 leti je ustanovil satiričen list »La freccia«, v katerem je napadal Slovence. Bil je tudi ravnatelj znanega šolskega društva »Lega Nazionale«. Leta 1895. je bil imenovan za goriškega pod¬ župana, a 1. 1908. pa že za župana. To funkcijo je izvrševal do 1. 1915. Pri zadnjih svobodnih občinskih volitvah pred vojno je bil komaj izbran proti slovenskemu kandidatu In to s pomočjo nemških glasov. Ko je nastala vojna z Italijo, so ga avstrijske oblasti interni¬ rale v znano taborišče Gollersdorfer. Tu ie ostal do konca svetovne vojne. Leta 1913. je bil imenovan za goriškega žu pana, a 1, 1920 za senatorja RANJENI TIHOTAPEC ! ©ERUTEN MOŽ Gorica, septembra 1939. — V bol- Sežana, septembra 1939. — Dne 27. aprila t. 1. je prišel h karabinerjem Ernest Colja in povedal, da je našel svojo sestro na pol mrtvo v gostilni svojega svaka Antona Kozarca, starega 55 let. Karabinerji so se takoj podali na kraj nesreče, a ugotoviti niso mogli drugega kot smrt Coljeve sestre. Po poizvedovanju je takoj padel sum na njenega moža Antona. V 10 letih odkar sta poročena, so zadnja 3 leta potekala v samih prepirih, ki jih je mož povzro¬ čal za najmanjše malenkosti. Ženo je za vsako stvar pretepal in mučil. To je bilo vse zaradi tega, ker je že precej časa živel v ljubezenskem razmerju z neko Sofijo Abramovo in se je zaradi tega hotel otresti svoje žene na vsak način. Mislil je, da jo bo s tem prisilil, da bo šla od hiše in ji tudi ni dajal sredstev za preživljanje. Svoji priležnici pa je medtem kupil trgovino! Kozarac je bil takoj aretiran. Poleg umora je bil obtožen tudi zaradi tega, ker ni družini dajal sredstev za preživljanje, čeprav je to zanikal. Mnoge priče pa so potrdile, da je njegova žena živela v pomanjka¬ nju in trpljenju. Kljub temu je Kozarac dobil razmeroma majhno kazen. Tržaško sodišče ga je obsodilo komaj na 1 leto in 6 mesecev zapora, kar se mu ne bo vpisalo v kazenski list. nišnico so pripeljali 26-letnega Josipa Jereba iz Straže z zlomljeno desno nogo. Oblastem je bilo znano, da se Jereb že precej časa bavi s tihotapstvom kave in drugih živil. Zaradi tega so ga opazovali in ko se je zadnjič namenil preko meje, so ga stražniki ustavili. Na poziv naj se ustavi, je Jereb takoj pokazal pete. Toda nesreča je hotela, da je v preveliki vne¬ mi zadel z glavo ob drevo ter padeL Pri padcu si je pa zlomil nogo. V bolnišnici ima karabinerja za varuha. žgasafa te salftatlnaj Gorica, septembra 1939. — Cela vrsta obtožencev se je zvrstila dne 19. t. m, pred sodniškim kolegijem. Vsi so imeli na vesti grehe tihotapstva, eni zaradi tajne žganjekuhe, drugi pa zaradi sa* harina. Ker so kuhali žganje brez do¬ voljenja oblasti, so bil' obsojeni: Marija Hular, stara 67 let, iz Šmartnega pri Kojskem na 780 lir den. kazni in plačilo sodnijskih stroškov; Friderik Velikonja in Anton Leban iz Šempasa vsak na 1070 lir den. kazni; Ivan Abram, star 32 let, iz Štanjela, na 4 mesece zapora in 5336 lir den. kazni. Ker je tihotapil saharin, je bil kaznovan 950 lir den. kazni pogojno Franc Pavlica, star 35 let, iz Dornberga. Kmaf® je tihotapil Trst, septembra 1939. — Dne 1. avgu¬ sta t. 1. so finančni stražniki presene¬ tili znanega tihotapca Stanislava Ber¬ goča, starega 26 iet, ko je vodil dva konja preko meje. Na njihovo zapoved se Bergoč ni hotel podati, temveč je raje skočil s konja in zginil v gozdu. Toda kmalu na to so ga ujeli miličniki. Postavili so ga pred sodišče tudi zaradi drugih prestopkov, toda obtoženec je pritrjeval, da je nedolžen. Dobil je 2 meseca in 6 dni zapora, 7950 lir den. kazni ter po prestani kazni še policijsko nadzorstvo. DROBIŽ —Trst. — Ko se je perica Karla San cin por. Lavrič mudila pri svojih stran kah, so ji neznanci odnesli veliko C ui' perila, ki ga je pustila v hodniku. Sar> cinova ima 1400 lir škode. Zadevo prijavila oblastem. * — Kanal. — Karabinerji so aretirali 20-letnega Franca Pavšiča iz Zavrha ker bo moral odgovarjati za celo vrsto tatvin. Prepeljali so ga v sodnijske za pore. Med drugim je ukradel nekemu delavcu iz Bače zlato uro, ki jo je pro¬ dal Rudolfu Lužniku, katerega so tudi prijeli Mnogim delavcem, ki so shranje¬ vali kolesa pri njemu, je ta prodal 2a nekaj lir. * — Gorica. — Fašistična zveza trgov¬ cev je izdala opomin vsem trgovcem, naj se strogo drže pravilnika za reguliranje cen, ker je bilo opaziti, da so nekateri trgovci povišali ceno cikoriji. * — Gorica. — Umrli so: štanta ud Terpin 71 let, Premru Josip 64, Rebec Ivan 49, Komel Kristian 25. * — Gorica. — Ob'astem sta bila na¬ znanjena 20-ietni Stanislav Ličen iz če¬ povana in 22-letni Damjan Černe iz Dornberga, ker nista prišla na nabor. * — Šmartno pri Kojskem. — Pred go- riškim sodiščem so bili oproščeni bratje Valentin, Andrej in Remigij Ambrožič, ker niso poškodovali vinograda Emilije Pirihove. Samo Andrej je dobil 250 lir denarne kazni zaradi razžalitve. * — Trst. — V tovarni strojev pri Sv. Andreju je počil kotel z litim železom. Pri tem je 48-letni Alojz Mahne zadobil težke opekline. $ — Bazovica. — Po krajši bolezni je umrla Olga Gruntarjeva. Zapušča moža, sina in mater. Sožalje! * — Gorica. — že več časa razsaja po okolici nevarna živinska kužna bolezen slinavka. Ta bolezen je našemu kmeti' prizadela že veliko škode. * — Stara gora pri Gorici. — Konj je brcnil 13-ietr.ega Franca žigmana v obraz. Zlomljene ima nosnice in težko rano na čelu. Njegovo stanje je zelo nevarno. * — Trst. — Konj je ugriznil 54-letne- ga Ivana Šuligoja. Po prvo pomoč se j« zatekel v bolnišnico. RAZLITA NAFTA Trst, septembra 1939. — Pred predo¬ rom Sandrinem se je prevrnila avto- cisterna, v kateri je bilo 8 ton nafte. Vsa nafta se je razlila in pritekla do Goldonijevega trga. Poklicali so gasilce, ki so sprali cesto, da ne bi prišlo do po¬ žara. še predno se je avto prevrnil, je zadel ob voziček in ranil 5 oseb od ka¬ terih je najtežje ranjena Josipina Ška¬ bar jeva, stara 53 let. ki si je zlomila nogo v kolenu. Vendar pa upajo, da ne bo hudega in da bo škabarjeva kma¬ lu ozdravela. Cijene namirnicama u Istri Pula — Korporativno pokrajinsko viječe u Puli odredilo je ove maksimal¬ ne cijene nekim namirnicama: slanina debela 10 lira kg, slanina srednja do¬ mača 9.50 lira kg, mast 9.90 lira kg, pa¬ sulj suhi šareni 3.50 lira kg, pasulj suh zeleni 3.40 lira kg, petrolej 5.05 lira litra, krumpir inostrani lire 0.60 kg, jaja 1 liru par. Ove cijene važe od 21 rujna i obavezne su za cijelu Istru. Cijene ribi na Rijeci R i j e k a. — Na riječkoj ribarnici bile su ove cijene morskoj ribi u prodaji na malo: osliči 5 60 do 6 lira kg, raci od 3 do 8 lira kg, sardele 3 1, sardoni 3 lire, sipice 5.60 do 6 1, lignje 6 1, zubatac 12 1, luben (brancin) 12 1, tu¬ nina 5—7 lira kg. PasroforodDm te P*ale u Trst Pula — Dnevna parobrodarska pru- ga Trst—Pula i obratno bila je sasma ukinuta početkom ovog mjeseca. Sada je opet uspostavljena, ali parobrod ne ide svaki dan kao prije, več jednog dana kreče iz Trsta, a drugi dan se vrača iz Pule u Trst. Iz Trsta kreče u neparne dane oko 7 sati i dolazi u Putu oko 3 sata poslije podne, a iz Pule kre¬ če u parne dane oko 6 sati i dolazi u Trst u 2 sata poslije podne. Ovom se prugom mnogo služe obalna istarska mjesta, a i sama Pula i Trst, jer je veza izmedju Pule i Trsta najjeftinija malim obalnim parobrodima društva Istra— Trst. Nax»aK&|2srse mlekarice Sodišču sta bili naznanjeni mleka¬ rica Ana Koretič iz Loga pri Dolini in Angela Drašič, lastnica mlekarne v Trstu, ker sta prodajali mleko pomeša¬ no z vodo. ZASLUŽAK ISTRANA U ABESINIJI Pula. — Radnici iz Istre, koji rade u Abesiniji poslali su u mjesecu srpnju svojim obiteljima ukupno 23,940 h ra pu- tem 57 poštanskih uputnica USTAVLJENA TOŽBA Gorica, septembra 1939. — Pred so¬ diščem so se morah zagovarjati zaradi pretepa Herman Arčon, star 31 let in Jakob Arčon, star 63 let, ki sta ranila Josipa Zajca. Tožba je bila na procesu ustavljena. — Prelovčeve »Idrijske pesmi« so se močno priljubile med Slovenci. Vsake¬ mu prijatelju lepe pesmi, ki te zbirke se nima, jo toplo priporočamo. Dobite jo v vseh knjigarnah, ali pa jo lahko naročite pri skladateljevi vdovi, Ljublja¬ na, Dalmatinova 13. Naročniki, ki jim je bila poslana položnica, pa računa še n .' S0 J? nravna ' na -i blagovolijo to čimprei storiti J , — Dolina pri Trstu. — Ker je prišel navzkriž s prijateljem, je bil v pretepu težko ranjen 17-letni Stanko Prežel. * — Trst. — Pred sodiščem je bil obso¬ jen 69-letni Avgust Vladislovič zaradi beračenja in pijanstva, ter zoperstavlja¬ nja oblastem na 14 mesecev in 20 dni zapora. * — Trst. — Josip Rodelja je bil kaz¬ novan na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 1800 lir den. kazni, ker je ukradel An¬ gelu Pertotu 150 lir in Josipu Lurekarju par čevljev. * — Trst. — V tovarni strojev pri Sv. Andriju se je težko ponesrečil kladivar Valerij Kemperle. * — G oče pri Vipari. — Ker se mu je prevrnil voz, v katerega sta bila vprežena vola, je Josip Domk padel in se ranil na glavi. * — Trst. ^— V bolnišnico so pripeljali 36-letnega šoferja Josipa Kranjca, ki je imel pretresene možgane in ranjene roke. ♦ — Štanjel. — Alojzij Bandelj iz Lu¬ kovice pri Štanjelu, star 36 let, ki je bil poklican pod orožje je pri vožnji po Srednji Italiji padel iz vlaka in se ubil- * — Idrija. — Znanemu posestniku Likarju, po domače Planincu, je pogo¬ relo gospodarsko poslopje s senikom vred. škoda je občutljiva, ker je imel nesrečni gospodar že vso krmo pod stre¬ ho. S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi. K sreči so rešili živino. * . — Gorica. — Jožef Kusman, do zdaj župni upravitelj v Logeh na Kobariškem je imenovan za župnika v Kojskem. — Novomašnik Bernardin Godovič bo za¬ vzel mesto župnega upravitelja v Gradnu v Brdih. — Novomašnik Mirko Mazoka, ki J‘e bil imenovan za kaplana v Rihem- berku, a mesta ni mogel zasesti, ker je kaplanija zasedena, je nameščen kot kaplan v Idriji. * Trst. — U službenim uredima od ponedjeljka 18. o. mj. zavedeno je jed- nokratno uredovanje od 8 do 14 sati. To je učinjeno radi štednje ogrijeva i električne struje, a t.akodjer i radi toga da se namještehici toliko ne voze auto« busima i tramvajima BROJ 39. «1S T R A« STRANA 3. MORSKO R1BARSTV0 V ISTRI IN imME££S££E. S2HBSB Statistični mesečnik »Bollettino men-j sile di statistica«, ki ga izdaja osrednji! .statistični urad v Rimu kot redno prilo¬ go državnega uradnega lista, je v junij¬ skem zvezku objavil podatke o morskem! ribarstvu. To so prvi podatki o obširnem! štetju o prehranjevalni industriji, ki sel je vršilo leta 1937. Podatki se nanašajo] na stanje 10. maja 1937. Nabrali so si-f cer podatke za leto 1936, toda te bodof objavili šele pozneje, ko izidejo razne' monografije. Pri sedanji provizorični ob-| javi vpoštevajo podatke iz 1. 1936 le to-j liko, kolikor so nujno potrebni za dopol¬ nilo podatkov leta 1937. Za to ribarsko štetje so ustanovili po¬ sebno komisijo, ki je nabirala podatkej preko luških kapitanerij prvega, druge -1 ga in tretjega reda (capitanerie di por- to uffici circondari marittimi, uffici ma- rittimi locali, v naslednjih preglednih] so te kapitanerij e označene z eno, od-] nosno z dvema in tremi zvezdicami), ter, po luških zastopništvih (delegazioni dij spiaggia, v seznamu brez vsake označbe).! Zbiranje materiala so nadzorovali po-] sebni organi pri posameznih prefekturahJ Kljub temu pa je morala osrednja ko¬ misija odrediti vsaj delno revizijo, in si-] cer v prvi vrsti zaradi nezaupljivosti ri-| bičev nasproti števnim organom. Šesta-] va preglednic se je vršila mehanično s] posebnimi stroji in s posebno preluknja! nimi števnimi polami. Ker so ti podatki važni za presojanje] gospodarskega življenja našega naroda v Istri in Zadru, saj je veliki del tamoš-! njih ribičev naše narodnosti, hočemo vi MUSSOLINI GOVORI čitaoci dnevnih novina opažaju ka- kova se važnost polaže držanju Italije u sadašnjem sukobu, j er sve novine do- našaju pisanje talijanske štampe. I na¬ ša je dužnost kao sinova krajeva ko ji su pod talij anskom upravom da posve¬ timo naročitu pažnju prilikama, dcga- djajima u Italiji, njihovoj štampi i iz¬ javama vodečih ličnosti talij anskog ži¬ vota. Sadašnji stav Italije je poznat: osta¬ ti po strani, ali u spremnosti, nastojati da dodje do mira ili da se barem loka¬ lizira sukob. — Sam Mussolini nije od početka sukoba nista izjavljivao. U su- botu je progovorio prvi put. Prigodom prim am j a hijerarha X bolonjske legije u svojoj Palači u Rimu on je održao go¬ vor, u ko jem je u glavnom rekao ovo: »Sastali smo se u mutnom trenutku, u časovima, kad je u pitanju ne samo karta Evrope več i cjelokupnog svijeta. Sasvim je prirodno, da su ovi veliki do- gadjaji imali svoje reperkusije i u Ita¬ liji^ i da su nas uzbudili. šaka ljudi po¬ kušala je da u ovim danima stvara iz- vjesnu atmosfera i ova jedna grupa Iju- di^raširila je neke glasove, notpuno smi- ješne, izvjesne glasove, koji su se odno¬ sih i na mene. Srečom svi ti glasovi ni- su mogli naiči na širi odjek, što je uos- talom sasvim razumljivo, pošto je tali¬ banski narod jedan od najinteligentni- jih naroda na svijetu i ne nasjeda ko- naslednjem navesti podatke za tržaško,jijekakvim izmišljotinama. Odgovor, koji puljsko, reško in zadrsko pokrajino. vl bi mogh dati toj grupi, bio bi ovaj: pričujočem članku se bomo radi pomanj-|f tl ; ebara šči s titi i s tim posljednjim ostat- kanja prostora omejili na pregled ribar-! skega osobja, v poznejšem članku pa bo mo prinesli podatke o ribarskih ladjah,] ter o vrsti in o obsegu lova V skladu z uradno statistiko bomo] razlikovali ribiče, ki lovijo s kopnega in! ne potrebujejo torej ribarskih ladij, inj ribiče na samem morju. Ribiči s kopnega ribiči na lastni račun število rib. dni 1.1936 ! cima nekih antifašističkih elemenata. Talijanski narod dobro zna, da ču se ja ako bi to bilo potrebno, pojaviti na bal¬ konu ove zgrade, i on zna, ako se ja pred njime pojavim na ovom balkonu, da je to zbog toga, što bih mu objavio historijske odluke, kao što sam to uči- nio 1935, 2. oktobra ih 1936. 9 maja. Sad medjutim nema za to potrebe. Na' sa politika objavljena je u deklaraciji od 1. septembra i nema nikakva razloga, da ju se izmijeni. Ova naša politika od¬ govora potpuno našim narodnim intere- sima, sporazumima i političkim pakto- vima, koje smo zaključili kao što odgO' vara željama svih naroda, pa razumije se prema torne i želji njemačkog naro¬ da, a to je opča želja da se lokalizira sukob. Uostalom, što se tiče Poljske, ovo je pitanje likvidirano u Evropi. Na za padu je Evropa zaista u ratu. Ali velike vojne mase, još se nisu sukobile. Taksv sukob može se izb ječi, kad postanemo svijesni, da ne oagovara prirodnom di- namizmu naroda i kad uvidimo, da je u stvari uzaludan. Svakako britanska i francuska vlada bile su rukovodjene mudrom namjerom, da se sukob ne pro- širi, kad do sada nisu reagirale na in- tervenciju Sovjetske Rusije u Poljskoj i priznale tako činjenično stanje. Me¬ djutim, postupajuči ovako, dovele su u pitanje svoja moralna opravdanja, ne priznaj uči činjenično stanje stvor eno u Niemačkoj. U ovakovom položaju bilo je sasvim prirodno, što se je spontano u velikim talijanskim masama pojavila želja pripremiti se vojnički, da bi bili spremni i da bi mogli odgovoriti svakoj eventualnosti, kao i da bi mogli potkri- jepiti svaki pokušaj, koji bi išao za tim, da se stvori mir. Radlti u miru, ali biti na oprezu, to je fašistički stil i to treba ostati stil talijanskog naroda«. IZA OKUPACIJE POLJSKE Zagrebački »Ofozor« u dopisu iz Ri- uvele novu upravu i. pobrinule se da ma o Italiji prema novoj situaciji u svim raspoloživim sredstvima osigura- Ta panoga ribarstva očitno ne igra posebne vloge, saj se peča z njo na vsem ozemlju le 17 ribičev, od katerih pa so samo trije poklicni ribiči. V področju] reške kapitanerij e sploh ni nobenega ta-] kega ribiča. Iz uradne statistike izvemo] tudi, da je bil v Trstu še en ribič v za-] visni službi in da je v puljski kapitane-, riji neki mladoletnik pomagal svojemu] očetu pri lovu. Seveda so v zgornji pre-] gledniči upoštevani ribiči, ki vsaj delno. Poljskoj piše da talij anska štampa isti- če, kako francuski i engleski listovi u rusko-njemačkom sporazumu o podijeli Poljske vide opet bilo da ove dvije sile pod ju složno dalje, bilo da izmedju njih nastane rivalstvo i kako su ti listovi iz- nenadjeni što je Njemačka prepustila Rusiji petrolejske izvore u Galiciji a to vjerojatno radi toga da bi pomoč Rusi je mogla razbiti ekonomsku blokadu, koju protiv nje provode zapadne demo¬ kracije. Glede stanja u okupiranoj Poljskoj »Obzor« piše: Dopisnici talijanskih listova sa isto- čne fronte javlja ju, da je prva posljedi- ca njemačko- ruske okupacije Poljske u torne što je uspjelo posli j e teške kri¬ ze, koju je ovih dana preživjelo tamo- šnje pučanstvo spriječiti akcije raznih neodgovornih elemenata, koji su se bili živijo od ribjega lova, nikakor pa negjbacili na pljačku. Dopisnik »Popolo d ! razni »nedeljski« ribiči, ki jim je loviltalija« javlja, da su u okupiranim kra- predvsem prijetna zabava. ijevima njemačka i ruska vojska uspo- stavile normalno stanje time, što su ju prehranu pučanstva i da brzom sa- nitetskom akcij om spriječe razne epi¬ demije. Dopisnik »Štampe« javlja iz Už- horoda da su sovjetske čete zaposjele čitavu granicu prema Madjarskoj i ta¬ ko došle na Karpate. Sovjetske se za¬ stave viju na vrhovima brda, na kojima je u posljednj ih šest mjeseci posli j e če- hoslovačkog pada bila istaknuta kruna sv. Stjepana i poljski Orao, Tako je te¬ žnja ukrajinskog naroda, da se u j edini u nezavisnu državu zauvijek propala, otkako je Galicija predana u Moskvi. Rusi u okupiranim krajevima, kaže se dalje u ovom izvještaju, odmah uvode upravu po sovjetskem sistemu, i primje- njuju sovjetski agrarni zakon. Susjed- stvo sa Sovjetskom Rusijom ne može obradovati Madjarsku, koja je u nedav- noj prošlosti imala teško komunističko iskustvo i prije nekoliko mjeseci bila prekinula diplomatske odnose sa Mosk- vom, koje odnose sada na brzu ruku uspostavlja. Osebje na ribiških ladjah a, C5 M Trst* Tržič** Piran** Rovinj** Gradež*** Koner*** Izola*** Poreč*** Sesljan Grljan Milje Portoroze Savudrija Tarski zaliv Novi grad Umag Vrsar Trst Pula* Mali Lošinj** Brgod*** Nerezine*** Vel. Lošinj*** Fazana Brioni Veruda Medulin Budava Krnica Koromačna Unije Sušak Uovik Pula tj o O m o > Sg- M 69 9 16 4 19 9 46 ej< H >t$5 ž 7l| 42i 233 206! 52f 13 41 'SIGURNE GRAMCE JUGOSLAVIJE — 9 3 3 12 27f 38, 221 243 556J 36 13 11 43 11 228 3; lf 91 17l 7 23i I manje neutralne države osječaju jposljedice sadašnjeg ratnog stanja pa ludešavaju svoju politiku tako da osta- ]nu netaknute u svom prostoru. Sa nje- ! mačke strane u našem pogledu čuo se |ovih dana glas i to u jednom članku »Tages posta«, koji izlazi u Grazu. U članku pod naslovom »Neutralni jugo- iistok« u pogledu Jugoslavije kaže: »Naš jjugoslovenski susjed neposredno pred početak oružanog sukoba u Evropi, ri- ]ješio je jedno pitanje, koje je s obzirom !na svoje veliko političko značenje, go- ]dinama predstavljalo teško opterečenje S za jugoslovensku vanjsku politiku — iz- mirenje Srba i Hrvata. Usprkos mnogim nepovoljnim proročanstvima i pesimi- stičkim rasudjivanjima, pokazalo se na obim stranama toliko smirenosti, toliko premišljene objektivnosti i toliko dobre volje, da je konačno bilo moguče nači put koji su sa zadovoljstvom prihvatili li Beograd i Zagreb. Jedinstvo i homo¬ genost jugosiovenske države, pa prema j torne i njezine sile prema vani ostaju, Potpuno sačuvane, a Hrvati u njoj na- laze sada dovolj no životnog prostora za svoje kulturne osobine, tako, da se sada rado i s uvjerenjem mogu posvetiti dr- žavnom vodstvu i to u toliko više, što je u ovo državno vodstvo osim isku- šanog posrednika i pomiritelja Dragiše Cvetkoviča, ušao i njihov vodja dr. Ma¬ ček. Tako je postignuto ovo unutrašnje smirenje, koje smo mi u prijateljskom susjedskom interesu več odavno očeki- vali. Novo uredjenje svakako postavlja stanovite administrativne zada tke, koji ne če biti sasvim jednostavni i laki, ali ono istovremeno donosi jaku koncen- traciju svih političkih snaga. Jugoslavija je danas mnogo jača, nego prije mje- sec dana. Ovakova homogenost danas je i za neutralnu državu potrebna i si¬ gurno da je na obim stranama zbliže- nju hitno doprinijela težnja, da se do¬ movina bezuvjetno drži izvan svjetske krize. Svakako i za neutralne države ima dosta opasnosti i problema i mi svaki dan doživljujemo i vidimo, koliko je ovim zemljama otežano njihovo ne- utralno držanje. Istina, od najgorih krše¬ nja neutralnosti — povrede granica, Ju¬ goslavija če svakako biti osigurana!« Reka* Cres** Krmeniee Labinska Plom in Moščenice Lovran 307 365 47 270 10 18 19 41 2 ~7 — 36 28 — Naročnikom Vsak naročnik naj napravi svojo dolžnost, s tem da plačuje redno naročnino. Emigranti, sodelujte v svojem listu! BALKAN, ITALIJA, RUSIJA Italiji je mnogo stalo do toga da balkanske države ostanu izvan sukoba, odnosno da njihov teritorij ne bude po- prište sadašnijh zbivanja. To sve radi sigurnosti Sredozemnog mora. Razja¬ snili smo ovu važnost u posebnom član¬ ku. Kao čin nastojanja Italije da bal¬ kanske države budu poštedjene od rata ona je povukla svoje čete sa albansko- grčke granice, a tako i Grčka. — Ta je oaluka uplivala i na ostale balkanske države. U vezi s tim agencija »Stefani javlja iz Beograda, da Jugoslavija, u kojoj se unutarnji život razvija normal¬ nim tokom, siijedi primjer Italije i mir¬ no prati sve vanjske komplikacije, koje' sada pojačava delikatna situacija, u ko¬ joj se nalazi Rumunjska. Jugoslaven- ski politički krugovi smatraju, da u to¬ rne, što se poboljšava atmosfera u od- nosima izmedju Italije i Grčke, poja¬ čava takodjer mogučnost za produbije- nje miroljubive suradnje izmedju svih balkanskih država. Zato se talijanskoj akciji pripisuje največa važnost ne sa¬ mo u Jugoslaviji, nego i u Bugarskoj, U vijestima iz Budimpešte konsta- tiraju, kako tamošnji krugovi ističu, da su sada Madžarska i Rumunjska uslijed najnovijih dogadjaja i dolaska sovjet¬ skih četa na granicu Madžarske potou- no opkoljene slavanskim narodima. S tim u vezi primječuje se nastajanje po- jedinih balkanskih država da uspostave što uže veze s Rusijom, vodeči računa o novoj sferi utjecaja. .Rusko je prodi¬ ranje omedjilo njemački životni pro¬ stor, pa spomenute države vode o torne računa, nastoječi, da se što prije prila- gode novom položaju. Rumunjska vlada je ovlastila turs- kog poslanika u Bukureštu da turski ministar vahjskih poslova Saradžogiu prigodom svoj puta u Moskvu ruskoj vladi saopči zelju Rumunije, da ostane neutraina te da održi prijateljske od¬ nose sa sovjetskom Rusijom. Ito tako je turski poklisar bio ovlašten izjaviti želju Rumunjske da se pridruži turskem sporazumu sa sovjetskom Rusijom. BALICAM IZVAM SUKOBA Putovanju turskog ministra vanjskih poslova Saradžogiu u Moskvu pridaje se veliko značenje. U taiijanskim poli¬ tičkim krugovima smatraju da če rezul¬ tati tog putovanja biti u naj manj u ru¬ ku tako važni kao što je bilo ulaženje sovjetske Rusije u rat. U Rimu su uvje- reni, da če Turska i Rusija zaključiti sporazum, da če braniti Dardanele na način, na nitko ne če moči proči kroz tjesnac tko bi htio da upliva na balkan¬ ske države, odnosno na sve neutralne države u ozemlju Sredozemnog mora, da se pridruže jednoj ih drugoj strani. Turski ministar vanjskih poslova nasta¬ jat če u Moskvi, da se u sporazumu s Rusijom unesu čisto jasne odredbe, na podloži kojih če se moči spriječiti pro- širenje rata na ozemlje Sredozemnog mora. Prije svog polaska u Rusi ju turski ministar vanjskih posala se je živo sa- vjetovao s predstavnicima Rumunjske, Bugarske, Jugoslavije i Grčke, kako bi se pomoču sovjetske diplomacije zajam¬ čila neutralnost balkanskih i sredozem- nih država na bazi teritorij alne nepo- vredivosti i potpune neovisnosti tib država od obiju zaračenih strana. MANJINSKI PRCIBLEMi MADŽARIMA U SLOVAČKOJ KANE ODUZETI ZEMLJU U Madžarskoj prati sa naročitom pažnjom dogadjaje u Slovačkoj, jer je tamo jaka madžarska manjina. Polo¬ žaj u Slovačkoj nije ni malo jasan, što se vidi iz govora slovačkih državnika, njihovih proglasa na narod i raznih odredaba zadnjih dana. Tisova vlada se smatra osigurana time što je pr užila vojničku pomoč Njemačkoj pa podu- zimlje prema madžarskoj manjini sva- kim danom nesnošljivije držanje. U jednoj novini u Bratislavi izašla je vi- jest, da če nova agrarna reforma u Slovačkoj oduzeti zemlju Česima, Žido¬ vima i Madžarima i da če je razdijeliti Slovacima. — Madžari se ne dodiruju ovog pitanja. Oni su u brizi radi velikih troškova oko izdržavanja slovačkih de- zerterija, koji su na hiljade prebjegli u Madžarsku. ZABRANA MADŽARSKOG LISTA U SLOVAČKOJ Dopisnik trščanskog lista »H Popolo di Trieste« javlja iz Budimpešte da uz sva naglašavanja slovačkog ministra propa¬ gande Macha o neistinosti pisanja Stra¬ ne štampe glede položaja narodnih ma¬ njina u Slovačkoj da su madžarske ma¬ nj ine u Slovačkoj i te kako proganjane. Navadja da je ovih dana obustavljen madžarski list »Szepes Hirlap«, koji je u Szepesu izlazio punih 77 godina. Njegov direktor i vlasnik je zatvoren za jedno sa svim vodjama madjažrske štampe u onom kraju i odveden u zatvor u Kavu. U Nitri su slovačke Vlasti odbili molbu madžarskog stanovništva, da se otvori madžarska škola. U isto doba po slovač- kom radiju vodi se kampanja o slovač- kim rivendikacijama na madžarsKom te¬ ritoriju, što je u suprotnosti beških od¬ redaba. STRANA 4. 4STR A BROJ 39, Sv. Petar u Šumi Sv. Petar u šumi ,ie jedna najro- mantičnija porezna opčina u Istri. Naj viša je sjeverna strana, gdje je vršak Glavica, sa kojeg se vidi čitava opčina i devet drugih poreznih opčina i crkava, a pada sve niže prema jugu. Tlo je ka- meriito ali i plodne, uspijevaju sve bi- line i veoma su tečne. Kako je površina neravna imade oko 200 dolčiča (vala), koje imadu površinu cd 2—3000 četvornih metara. Putevima i Židovima (pošto su čestice sve obzida¬ ne) tako je izprepletena, da nema više večih opčina zajedno toliko puteva i zidova. Ravne površine skoro ni nema, tako da skoro svaki korak imade drugu sliku. Nazivi poj edinih mjesta, kako su i u gruntovnici upisani jesu: Sjenokoše: Kamenica, Pod Goricu, Trsine, Studenac, Ledine, Sridnji Brig, Grm, Priloge, Tovarnjak, Terešič, Frla- novica. Njive i vinogradi (pošto su miješa- Glavice, Gladovica. Katine, Njive, Baredine, Dražice, Brig, šupljaki, Fra- trije, Ošljak, Majdine, Škaljice, Kame¬ li jak, Poj daš, škripelj, Brižina, Velike Njive, Dvorina, Teža. Pašnjaci; Goli-Brig, Soline, Drača, Brižak, Cente, Vrhovine, Cmilj. Šume: Grabarje, Mala Stran, Pod Studenac, Trnje, Trnovica, Velika Stran.. Sela: Gljuščiči, Bejzaki, Poliči,Hlom- bari, Grgani, Lukači, Slavčiči, Videti, Grčeti, Glavica, Banovci, Turčinoviči, Jukini, Dajčiči, Jopi, Jurčiči, Pamiči. Največe selo imade 25 kučnih broje- va. Jedno selo udaljeno je od drugog 500—1000 metara. živih voda nema, več samo lokve i Šterne, (bunari). Lokve su na javnom dobru, i sva¬ kom su pristupačne. Imenuju se: Sv. Mikula, Mihina Stran, Žeistovac, Bekva- rič, Bereščak, Glavičanska lokva, Grče- tova lokva, Jurmanski Kaliči, Na Rovi, Vlaka, Kalina, Sukal j, Pamičove lokve, Kalič nad Stran, Kraliči, Bejzakova lo¬ kva, Govnječ, Lokva u Dragi, na koju dolazi po vodu za kuše Križanci i Su~ tlovrečani. Šterne su privatna svojina, koie su si sazidali imučniji posjednici uz kuču; u njih se slijeva kišnica s krovova. Ima¬ de ih oko 80, a imade mnogo i privat¬ nih kaliča, koje su si poj edinci izkopali na Vlastitom zemljištu. Imade i više jama (ponora). Naj- dublja je Škrljevica, u vrhu je široka oko 10 četvornih metara, a dubokaore- ko 200 metara. Ispod njezine šupljine teče voda, koja po pripovijedanju ut je¬ če u more. Putevi su tvrdi i kameniti, a pro¬ metne su veze ugodne. Imade 5 cesta, koje vode na sve Strane. Crkve su dvije: župna, Sv. Petra i Pavla, i Sv. Roka, na groblju, koja je bila prva župna. Crkvu Sv. Petra i Pavla, sagradili su oci Paulini u 17 vi- jeku. Po svojoj strukturi je jedna od najljepših u Istri. Za vladanja čara Jo¬ sipa Paulini su bili protjerani, a crkva. samostan i veliki posjedi bili su zapli- jenjeni i prodani grofu Montekukuli, ko ji je crkvu sa župnim stanom poklo- nio župi. Pri j e je župni stan služio za kasarnu vojske, koju su podržavaii fratri. VlJCSTI IZ DOMOVI N € PODJELA BANSKE VLASTI Na temelju uredbe o ustrojstvu Ba- I novine Hrvatske Banska Vlast razdije- Ijena je na 11 odjela i na pretsjednički ured i banov kabinet. Ban dr. šubašič I povjerio je vodstvo pojedinih odjela ovira i osobama: 1) za unutarnje poslove ban- skom inspektoru Bogdanu Boj kiču, 2) za prosvjetu profesoru Izidoru Škorjaču, 3) za pravosudje viječniku Stola sedmo- rice dru Franji Žiliču, 4) za seljačko go- i spodarstvo ravnatelju poljoprivredne škole Slavku Kolaru, 5) za šumarstvo in- I spektoru ministarstva ing. Ivici Frkoviču, 6) za rudarstvo generalnom direktoru , ruda ing. Nikoli Belančiču, 7) za obrt trgovinu i industrij u docentu dru Mirku Lameru, 8) za tehničke radove tehnič- kom savjetniku ing. Zvonimiru Pavešiču, 9) za socijalnu politiku zdrav, savjetniku dru Josipu Rasuhinu, 10) za narodno zdravlje kotarskom liječniku dru Milu- tinu Kosanoviču, 11) za financijalne po¬ slove financ, savjetniku dru Vladimiru Franoliču. Vodstvo pretsjedničkog ureda povjereno je višem savjetniku Franji Frolu, a šefa banova kabineta Vladimi¬ ru šipušu. POVJERENIK ZA GRADSKU OPČINU ZAGREB Ban Banovine Hrvatske raspustio je dosadašnje imenovano opčinsko viječe grada Zagreba, razriješio dužnosti dosa- dašnjeg pretsjednika dra Pejčiča i ime- novao povjerenika za opčinu grada Za¬ greba Matu Starčeviča, suca Sudbenog stola u Zagrebu. NOVI POMOČNIK MINISTRA VANJSKIH POSLOVA Za pomočnika ministra vanjskih po- slova imenovan je g. Milo j e Smiljanič savjetnik ministarstva, ko ji je i dosada vršio dužnost pomočnika. Milo j e Smilja¬ nič službovao je dugo godina na našem generalnom konzulatu u Trstu. Siksti Novi odbor združenih društev Maribor. Na ustanovnem občnem zboru društva »J a d r a n-N a n o s« v Mariboru 10. sept. t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr. Vinko R a p o t e c, I. pod¬ predsednik: prof. Lojze Bizjak, II. pod¬ predsednik: Marino Kralj, I. tajnik: Al¬ fonz Grmek, II. tajnik: Franc Humar, blagajnik: Rado Polil, namestnik: Pavel Kalc, gospodar: Anton Koršič, načelnik snik: Andrej Gulič, knjižničar: Josip Lo¬ gar, namestnik: Josip Mušič, načelnik pevskega odseka: Jože Rojc. namestnik: Josip Žnidarčič, načelnik sociialnega odse¬ ka: Ante Lavrenčič, načelnik omiadin- n o|. r a : A 1*1 ta r O v i g n^Tn^c+nilr - T Pavlini su ctobrovoijno podučavaii nekoju djecu u čitanju i pisanju. Kod njih je učio kasniji biskup u Zagrebu i general kapucina u Lepoglavi Bratulic. Iza Favlina držali su školu župnici pa je u Sv. Petru bilo uvijek više pismenih seljaka. Narod je katoliške v j ere i svi su Hrvati, osim jedne obitelji. Ljudi su marljivi i radini. Osobito su na glasu supetarski zidari, koji su zidali od Učke do mora. U Sv. Petru je pučka škola sa 4 učiteljske sile. škola ima dvije zgrade. Prva je gradjena i otvorena godine 1869. Hrvatska čitaonica osnovana je go¬ dine 1889 i lijepo je uspjevala. Seoska štedionica (posujilnica) osno¬ vana je godine 1907. Bila je jedna od Danilo Turk, načelnica ženskega odseka: Antonija P i n t e r, načelnik veseličnega od- ka: Stanko Ambrožič, namestnik: Josip Prunk, nač. prosvetnega odseka: Marino Kralj, namestnik: prof Lojze Bizjak. Odbornjki: Anton Piščanc, J. Prunk, Franc Žiberna in Joško Žižmond. — Revizorji: dr. Fornazarič, dr. Ber¬ goč, Golouh, Bratož in Dolenc. USMENE NOVINE OMLADINSKE SEKCIJE U subotu 30 o. mj. održati če Omla- dinska sekcija u Zagrebu svoje redovite usmene novine u 8 sati na večer u dru¬ štvenim prostorijama. Umoljavaju se članovi da prisustvuju u punom broju. RAZPUST DRUŠTVA »BRANIROR« Iz Ljubljane poročajo, da je banska uprava odredila razpust narodno-obram- bnega društva »Bran-i-bor« v Ljubljani in vseh njegovih 19 podružnic na po¬ dročju Dravske banovine. najnaprednijih manjih štedionica u Istri. Na sve vede blagdane služila se je u crkvi glagolska misa, a služio ju je ve¬ leč. gosp. Slokovič, koji je prošle godi¬ ne proslavio 50 godišnjicu misnikova- nja. Željezničkom stanicom u Sv. Petru u šumi služe se osim Supetarštine i Tinjan, Muntrilj, Sv. Ivan od Šterne, Baderna, Sv. Lovreč, Kringa, dio Žminj- štine, Lindarščine, Pazinščine i Staro- pazinščine. Na željezničkoj stanici bio je njemački i talijanski natpis. Godine 1912 bio je njemački natpis zamijenjen hrvatskim, a 5 XI 1918 skinut je bio i talij anski tako da je ostao samo hrvat- ski ali za kratko vrijema. Slavčič male vijesti FretsJednik rumunjske vlade Cali nc , scu ubijen je prošlog četvrtka u autorno- biiu kad se u 2 sata posli j e podne vra-. čao iz ministarstva kuči. Ubili su ga čla¬ novi željezne garde. Istog dana na ve¬ čer na mjestu atentata su rumunjske vlasti strijeljale atentatore i njihove po¬ magače. Njihovi lješevi su ostali na cesti 24 sata. Umoreno je daljnjih 156 pri, padnika željezne garde, i ostavljene Ije- šine na cesti. Poubijani su mnogi, koji su od pri j e bili u koncentracionim logo- rima i zatvorima. Eksekucija se vrši bez sudjenja. Gardisti su ubili Calinescua Iz osvete što je on postrijeljao 27 njihovih vodja. U cijeloj Rumunjskoj je ubijeno oko 340 članova željezne garde. — Ru¬ munjske novine javljaju da vlasti pri- maju pisma od pučanstva, koje traži da se potamane d ječa, žene, roditelji, brača i sestre članova garde, pa da če o torne vlada donesti odluku. * Demarkaciona linija u Poljskoj izme- dju sovjetske Rusije i Njemačke ide od istočne Pruske po Narevu do Visle sje- verno od Varšave, uz Varšavu po ri- jeci Visli pa po Sanu do madžarske gra- nice. Iz krajeva, koje su okupirali Ni- jemci su se povukli na demarka- cionu liniju. Glavni petrolejski izvori u Galiciji su na ovaj način pripali Rusiji. * General von Fritsch pao pod Var- šavom. Iako nema više ni poljske vlade ni vojske, poljske čete u Varšavi se ne predaj u. Iza kako je njemačka koman¬ da objavila da je rat u Poljskoj za vršen, poginuo je pod Varšavom njemački gene¬ ral von Fritsch. * Rusija i Estonija. Predpostavlja se da če sovjetska Rusija tražiti od Estonije Reval za svoju pomorsku bazu, j er da je iz Revala pobjegla poljska podmor¬ nica, koja se je or.dje snabdjevala go¬ rivom i hranom. To Rusija traži da si može osigurati svoje obale. * Ribbentrop u Moskvi. Njemački mi- star vanjskih poslova došao je u Moskvu na poziv ruske vlade da medjusobno prouče sva pitanja u vezi s dogadjajima u Evropi. U prvem redu če se zauzeti zajedničko stanovište glede Poljske. * Moskva priznala Slovačku. Njemački izvještajni biro javlja da je sovjetski po¬ slanik u Berlinu saopčio diplomatskom pretstavniku Slovaške, da Sovjetska Ru¬ sija priznaj e samostalnu i nezavisnu Slovačku te da če d.oskora s njom uspo- staviti diplomatske odnose. * Ameriški kongres opet odgodJen za četvrtak. Iako su izolacionisti poveli ve- liku propagandu proti izmjene zakona o neutralnosti izgleda ipak da če Roose¬ velt dobiti večinu. POROKA V soboto, dne 23. t. m. sta se poročila v Ljubljani naš tržaški rojak mizarski mojster Roman Dekleva, dolgoletni član in večkratni odbornik društva »Ta¬ bor« v Ljubljani, ter gospodična Božena š i r o k o v a, iz znane tržaške rodbine širokovih, istotako članica »Tabora« in marljiva pevka pri društvenem pevskem zboru. — Novoporočencem iskreno česti¬ tamo ter jima želimo obilo sreče v no¬ vem življenju. LADO BOŽIC: TO IN ONO IZ IDRIJE (Konec) rodavna slika sv. Družine, pri vhodu pa KRAJ ZNAMENITIH MOŽ je bil naslikan lep in velik petelin. Take V Idriji so se rodili mnogi odlični | starodavne hiše se prijia^ še^vedno^do- možje. Avstrijski notranji minister pred 1. 1847. Inzaghi, ki je bil sicer Nemec je rad imenoval Idrijo kot svoj rojstni kraj. Ljubljanska škofija je dobila lz Idrije dva škofa, sinova rudniških urad¬ nikov: Antona Kavčiča, ki je vladal za časa francoske okupacije in A. A. Wolfa ki je bil baje rojen v hiši Lapajnetove rodbine na Tomu in ne v Kurjem vrhu, in ki je vladal skoro 35 let Znanosti pa je Idrija dala predvsem odlične bo¬ tanike, o katerih bomo govorili posebej. Kot zadnjega rudniškega sodnika mora¬ mo omeniti okrog 1. 1720. rojaka Jožeta Podobnika. Dalje moramo omeniti ne¬ katere upravne juriste doma iz Idrije, tako Antona Podobnika, rojenega 1. 1755., Štefana Lapajneta in Franca Ur¬ šiča iz Sp. Idrije. JAKOB PETELIN — GALLUS IDRIJČAN? Velika debata se je bila vnela pred leti v našem slovenskem časopisju o po- kolenju J. Petelina. Ali je bil mož Idrij¬ čan, ali Ribničan? Naš rojak J. Zazula je prepričevalno in dokazovalno zago¬ varjal "njegovo idrijsko pokolenje. Nje¬ gove trditve so se najbrž v glavnem na¬ slanjale na pismeno izjavo Ivana La¬ harnarja, organista in skladatelja na St. Viški gori. ki je pisal 6. februarja 1937. v »Cerkvenem glasbeniku« sledeče: Ko sem bil še otrok, smo rekli: pojdmo k »Buc« gledat petelina. Mala hišica, ki se sedaj imenuje »Buc«, stoji sredi vasi na prisojni strani. Na steni .je bila šta¬ be. Ko sem dorastel mi je pripovedoval svak, da je slišal od svoje matere in ta tudi od svoje matere, (vsaka teh oseb je dosegla starost nad 80 let), sledeče: V hiši, kjer stoji petelin, je stanovala pred 100 leti družina Petelin. En sin je šel v Idrijo v šolo, tam je začel orglati in slovel kot najboljši organist tedanje¬ ga časa. Za njim je šel v Idrijo drugi brat in tako polagoma vsa družina. Ži¬ veli so tam prav dobro. Hiša v kateri so stanovali, je sedaj Golijeva, takrat je bila še enonadstropna. Tudi pri Fircu, pod cerkvijo, zraven Trevnove hiše, se je ohranil, kakor trdi Zazula, spomin na Petelinove. Pri tej priliki moramo omeniti, da je bil Jakobov brat odprav¬ nik živega srebra v Niirnbergu. Iz gor¬ njih navedb bi sklepali, da so bili Pete¬ lini samo priseljenci v Idriji, ne pa pravi rojaki. Vsa zadeva le ni tako ja¬ sna, da bi mogli izreči točno in jasno trditev. POROČILA VALENTINA VODNIKA O Idriji je pisal Valentin Vodnik v »Popisovanju kranjske dežele« (Vel. Pra¬ tika 1795), da je Idrija cesarsko mesto, kjer se živo srebro koplje, katero cesar¬ ju okol enega milj ona nemških goldi¬ narjev noter nese. 19. aprila 1. 1797. po¬ roča iz Idrije v svojih Ljubljanskih no¬ vicah: Pisma iz Notranjske strani piše¬ jo, da so Francozi Idrijo obiskali. Je namreč prišlo 600 Francozov in en ge¬ neral z njimi po hribih nad Idrijo. Idri- čani pošljejo dva gospoda njim naspro¬ ti. Francozi gredo v mesto, zapišejo, kaj je cinobra in srebra napravljenega, po¬ stavijo roko nanj, da je njih, ukažejo pridno delati in pri miru biti. Jesti in piti so hoteli plačati, ali Idrijčani niso nič vzeti hoteli. IDRIJSKO NAREČJE Kaj naj rečemo o naši govorici? Če hočemo govoriti samo o mestni govorici, tedaj se ne smemo čuditi, da je bilo to narečje, velika zmes slovenščine in nem ščine, deloma tudi francoščine in danes najbrže tudi že italijanščine. Prvi ru darji so bili v Idriji Nemci iz Koroške. Med nje je prihajal potem slovenski de¬ lavec iz okolice jih asimiliral, prevzel pa od njih predvsem nemške tehnične izraze in jih po svoje pokvaril. Poleg teh je ostalo mnogo drugih besed, tako, da so nekateri mislili, da je idrijsko na¬ rečje pravzaprav koroško, ali vsaj osta¬ nek tega narečja. Toda današnji znan¬ stveniki trde, da spada idrijska govori¬ ca v skupino slovenskih narečij, da pravzaprav ni to nikako samostojno na¬ rečje, temveč je mestna govorica, podvr¬ žena vsem mogočim spremembam in vpli¬ vom. Osnovo pa ji daje črnovrški dialekt iz rovtarske skupine slovenskih narečji, kakor trdi dr. Ramovž, ki ne pozna in ne priznava niti idrijskega narečja niti podnareeja. Iz njegove dialektične karte moremo ugotoviti, da zadevajo ob Idri¬ ji tri narečja eno ob drugega. Cerk¬ ljansko narečje šega po njegovem, do meje, ki se vleče od Ledin proti Sp. Idri¬ ji, od tu čez Potok na Vojsko, odkjer se spusti v dolino Tribuše. Na jugovzhodu mu je sosed črnovrško narečje v krajih Črni vrh, Lome, Javornik, Križna gora Zadlog, Idrijski log in Koševnik. Malo se ioci od njega govor v Godoviču, Ho¬ tedršici m Rovtah, v tem pasu pa že prehaja govor v poljanščino na eni ni v horjulščino_ na drugi strani, nekaj po¬ tez pa je že skupnih z vipavščino. Pf»- ljanščina sega na zapadu do bivše gori- ške meje in do razvodja med Idrijco in Poljanščico, vzhodno od Idrije in do Mravljišča nad Zavratcem. Tako dr. Ramovž, Ki se vrti okoli idrijskega kotla in oriše meje vseh narečji, le meja čr- novrškega narečja proti severu, tj. proti naši dolini ni točna in iz tega bi skle¬ pali, da je idrijsko narečje nastalo na črnovrškem, ali pa sploh nikamor ne spada Ker pa sme Slovenci, je jasno, da želimo nekam spadati. Zanimivo je, da so starejši jeziko¬ slovci priznavali idrijsko narečje za sa¬ mostojno. Prvi, ki ga omenja v svojih razpravah 1. 1841., je bil Izmail Srez- njevski. štiri leta za tem ga ne prišteva vec med samostojna narečja. Florinski je dodelil idrijski govor 1. 1894. kot pod- narečje gorenjskemu dialektu. Mislimo pa, da je z vsako mestno govorico nre- cej velik križ, tako pa tudi z idrijsko »spraho« ŠTEVILO PREBIVALSTVA L. 1860. O številu stanovanjskih hiš in o šte¬ vilu idrijskega prebivalstva pravi Hitzin- ger, da je tedaj štela dolina 395 stano¬ vanjskih hiš in 5418 prebivalcev. Hiše so ze tedaj .stale posamič in so bile obdane z vrtovi. Belo prepleskanje in zelo čiste zunanjosti so med zelenjem nudile lepa slike m poglede. SV. CIRIL IN METOD V IDRIJSKI DOLINI I. Zazula je zabeležil pravljico o cer- ™ v Jaznah, ki je kako uro in pol oddaljena od Sp. Idrije. Ta pravljica nam poroča, da sta šla mimo cerkvice v Jaznah sv brata Ciril in Metod, ko sta romala na zaslišanje v Rim. Cerkvi¬ ca je torej stala ob stari poti iz savske doline v dolino Idrijce, mimo Sp. Idrije v Kanomljo in čez Oblakov vrh v Tri- ..Tortnui- pRvp+i rauETIO — Odgovorni urednik: IVAN STAKI. Zvonimirova ul. 48. 111 Kat _ Vlasnik L, I Ul K . roltnvnnu račiino Qfi OfiO PrPtnlaEo no rliolu arulfrn. 40 / bušo in dalje v Gorico. »Istra«. ^tes7rm>va »Istra« iz lazi svak o « t Jed nan petek _ Broj eekovnog računa 36.789. - Pretplate za cljelu godlnu 48 d., za pola godine 24 d ža nl ?* 11 8ro -> telefona«: godteu. fioglSlse Vačunaju V /jeniku. -Tisak: Jugoslovenska Stampa M^ar^kov^ ul or. 28a. J Za S" .L„ do * a _ ra Eukopisl se ne vraCaju. i 67-80 odgovara: RudoU voianovic, Zagreb" lUca^br” 13L