Js¡.
¡glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDD-
]SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, elektroniko, avtomatiko IN ELEMENTE, KRANJ
Seminar o naših ATC
Najboljša propaganda: neposreden strokoven kontakt s kupci naših telefonskih central
Na Bledu, v našem Počit-Eškem domu, se je končal ninuli teden šestnajstdnevni seminar za strokovnjake PTT -podjetij-, ki sta ga priredila obrat ELEKTROMEHANSKE ATN in PSO v organizaciji banjškega šolskega centra, Na seminarju je ..bilo nav-sočih 22 povečini diplomiranih inženirjev, telefonskih srekovnjakov. s področij ¡PTT v Srbiji, Bosni in Črni gori, predavalo pa je 14 ma-fih strokovnjakov iz obrata m razvoja ATN, ZZA in PSO.
V zelo obsežnem programu predavanj so se udeleženci seznanili z osnovnim sistemom, principom delovanja im izvedbami avtomatskih, telefonskih . central -sistema ISKRA 58, telefonskim inštru-tteiiairijem, -in napravami za •v^iževanje ter- tudi' kon-' ¿akcijskimi noVostfni naše-|a razvoja na tem komuta-cijskem, področju.
.Vsi-tečajniki so prejeli v začetku obsežen dokumentacijski. material, pripraven tu-. driza poznejši študij našega sistema avtomatskih ' telefonskih central, po vsakem predavanju . pa so „tečajniki Mtavljali predavateljem še ^'rašanjagledena obravnavano temo. Seminar je tako
po splošni sodbi popolnoma uspel in colo presegel pričakovanja prirediteljev, še več: vsi tečajniki sp ob zaključku seminarja pripomnili, da je to edino prava oblika strokovnih kontaktov med proizvajalci — našo ISKRO in PTT podjetji.
Med opoldanskim odmorom sam naprosil nekatere udeležence seminarja za odgovor na vprašanje: kakšno sodbo imajo o pravkar minulem tečaju, kakšen namen je imel simpozij in kaj bi v prihodnje, še.prispevalo.k boljšemu spoznavanju in popularizaciji naših sistemov ATC.
INŽ. JOŽE UNK, ŠEF
OBRATA ATN:
»Menim, da smo y preteklem . obdobju . vse g premalo približal; naše ATC dej afriškim kupcem; kor ief-t i -rie poznajo vseh konstrukcijskih rešitev in prednosti naših sistemov,
Točaj je zelo uspel, zlasti, zaradi visokega strokovnega nivoja, potreben pa bo v prihodnje -še poseben tečaj za PTT mehanike, torej tiste, ki so , neposredno vključeni pri vzdrževanju naših. ATC.
(Nadaljevanje na 6. strani)
¡IIP
liSÉÉií
■
Proslavo ob obletnici rojstva Republike je PSO priredila tudi letos v dvorani socialnega zavarovanja v'Ljubljani. Zbranim je najprej spregovoril predsednik sekcije ZB Božo Iglič, umetniški program pa je izvajal vokalni oktet Jakob Gallus
Veličastno praznovanje 25-letnice republike v Jajcu
-fc-k-k-k-K-K-k-k-K-K-fc-K-K-Ic-
Govor predsednika Tita na osrednji proslavi in njegovi odgovori na vprašanja domačih in tujih novinarjev so naleteli na velik odmev v svetu
311
P
ÜP
Ills
	«s mmmmm -«¡at: '% JHMRk* 311 ¡yfs
	
i	
	
	s■^9 ’ S
1	
	i mm
, .Zgodovinsko... mestece uajf-cb, kjer je- bito pred petindvajsetimi leti za jugoslovansko narode odločilno J II. zasedanje AVNOJ, jo bilo tri dni gostitelj velikega števila udeležencev zgodovinskega zasedanja, . revolucionarjev ,borcev, delavcevri.in , mladine, ki so prišli v Jajce iz- vse države, da hi kar-.najr.. bolj spontano. iin ..z zasluže-.
ÜI
■
I."
m
jliieleženci simpozija ATN so sklenili pred odhodom domov, da se za spomin še skupaj fotografirajo
nini- poudarkom počastili pet-, ' indvajsoti dam ‘ republike.
. Praznično razpoloženje v Jajcu \j,e bilo še- večje, ko je vse tri dni med udeleženci praznovanja bival tudi predsednik Tito s svojimi najožjimi: sodelavci-.
Praznovanje petindvajsetletnice ustanovitve republike so povezali- s številnimi, za to malo bosansko .mestece pomembnimi dogodki.. Med svojim bivanjem v Jajou je predsednik Tito predal prometu nov most čez Vrfoas, odprl nov impozanten Dom 'kulture, v katerem je tudi bila osrednja proslava ob 25-letriici IT. zasedanja AVNOJ, predsednik zvezne skupščine Mitentije Popovič pa je odprl novo osemletko v Jajcu, katero so domačini zgradili iz samoprispevka in s prostovoljnim delom.
V svojem govoru je. predsednik Tito predvsem orisal , pot, ki jo. je sdčial-ietijcna Ju-' gOslavjja prehodila od leta 1943 do danes, v njegovih besedah pa; je bilo tudi Veliko, napotkov za razmišljanja doma in v. -svetu. Dejal je, da je bratstvo in' enotnost naših narodov največja pridobitev naše. revolucije ,in da je skupila naloga vseh Jugoslovanov,. nadaljnje razvijanje odnosov med našimi narodi,., kakor tudi poglabljanje našega samoupravnega' sistema.
Že sama proslava petin-
. dvajsebletirUic-e, republike v Jajcu, je:,, v svetu vzbudila veliko . zanimanje, kat dokazuj e prisotnost nad 100 tujih novináirj ev ; znanih : Svetovnih listov, radia in televizije, še tem globlji- vtis pa so na tuje udeležence. proslave napravile- predsednikove besede v slavnostnem govoru in pozneje.na tiskovni konferenci, ko je predsednik. Tito Odkrito jasno . in odločno odgovarjaj. na. vprašanja . tujih ui domačih novinarjev. Marsikatero izmed vprašanj je terjalo jasen, nedvoumen in pretehtan odgovor, vendar predsednikovi odgovori so bili.čisti ljn kot vselej,, globoki, tehtni. .
Prav nič čudnega. potem, če So številni tuji časopisi Jugoslaviji in besedam predsednika Tita' posvet ih toliko stolpcev . na prvih j straneh strojih izdaj in tako, znova izpričali; kako ; velik je med- j 'narodni ugled soc abstiene Jugoslavije, Ici .se prav. po- zaslugi predsednika Tita tako uveljavlja v mednarodnem življenju in . s • Svojo politiko mirnega sožitja med narodu
Veličastna proslava dneva republike v Jajcu je segla v takšno širino, da je bila dostojna velikemu dogodku v zgodovini „naših narodov-II. zasedanju AVNOJ, ko so odposlanci jugoslovanskih naro-' dov 'soglasno začrtali socialistično pot razvoja nove Jugoslavije.
Spremembe v Temeljnem zakonu o podjetjih prinašajo nove kvalitete tudi v gospodarjenju pri združenih podjetjih
Že predčasno smo obvestili člane našega kolektiva, da se pripravljajo spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih, ki bodo imele precejšen odraz zlasti v poslovanju združenih podjetij (v nadaljevanju ZP), kot je naše združeno podjetje ISKRA. Te spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o podjetjih (v nadaljnjem besedilu TZP) so bile sedaj sprejete. Osnova za te spremembe je v glavnem v tem, da se posamezne obstoječe določbe TZP uskladijo z določbami Temeljnega zakona o ugotavljanju ir delitvi dohodka v delovnih organizacijah in da se tudi posamezne določbe TZP uskladijo s stopnjo razvoja samouprav- anja v podjetjih. Neposredno bodo spremembe in dopolnitve TZP omogočile nadaljnje razvijanje samoupravljanja v posameznih oblikah združenega dela. Prav tako pa bodo omogočile integracijsko gibanje, ki so nesporno imperativ v nadaljnjem razvoju našega gospodarstva.
V začetku bi omenil, da smo v prejšnjih določilih TZP imeli oblike posameznih dedov podjetja z določenim obsegom samoupravnih pravic. Tako so bile predvidene kct oblike združenega de-la: delovne enote, tovarne, obrati, obrati s samostojnim obračunom, skupne službe in enote za izvrševanje negospodarskih dejavnosti. Celo so bidi 7. zakonom odrejeni pogoji za pridobitev položaja
delovne enote in celo delokrog njenih samoupravnih pravic. V skladu s spremembami in dopolnitvami TZP pa zakon pozna v podjetju enote združenega dela (de-lovne enote in razne druge oblike), medtem ko se obseg njihovih samoupravnih pravic, pogoji za pridobitev teh pravic in medsebojni odnosi določajo s statutom ali pogodbo na osnovi statuta. To pomeni, da bodo od se-
daj dalje delovni ljudje imeli možnost da avtonomno urejujejo medsebojne notranje odnose v podjetju, da se bo statut v večji meri afirmiral kot splošni temeljni akt, saj zakon prepušča podjetjem, da sama urejajo s statutom ali s pogodbo vprašanja, ki so bila dose-daj regulirana z zakonom.
Spremembe in dopolnitve zakona ne določajo • oblik združenega dela v podjetju, to se -pravi delov podjetja, vendar iz njegovih določb sledi, da bodo v podjetju obstojale tri temeljne oblike delov podjetja z različno stopnjo samoupravnosti, za katere vse pa zakon uporablja skupen naziv »organizacije združenega dela v podjetju«. Na podlagi tega bomo imeli, sedaj v podjetjih:
1. Samostojne organizacije združenega dela s statusom pravne osebe (zakon jo skrajšano imenuje — samostojna organizacija — pravna oseba). V to kategorijo spadajo tudi organizacije — pravne
osebe v sestavi združenega podjetja.
2.	Samostojne organizacije združenega dela brez statusa pravne osebe. To so tiste or-, ganizacije, ki bodo na osnovi statuta ali pogodbe imele sa-.moupravno pravico pridobitve in delitve dohodka, vendar nimajo pravne sposobnosti.
3.	Druge organizacije združenega dela v podjetju z drugačnim obsegom samoupravnih pravic, ki pa bodo določene v statutu ali pogodbi na temelju statuta.
Posebno novost predstavljajo nesporno . tiste samostojne organizacije združenega dela v podjetju, ki imajo lastnost pravne osebe. Dose-daj so te lastnosti imele samo organizacije v sestavi ZP. Ta 'lastnost jim daje • pravico neposrednega stopanja v , poslovne odnose s tretjimi -osebami, sklepanje pogodb o poslih blagovnega prometa in druge pogodbe v svojem imenu in za svoj račun, vendar
gi strani sta že uspela pritegniti večino sprodnih podjetij -v močni združenji. V El-radu, ki ni tako veliko podjetje (370 zaposlenih), se kljub zavidljivim • -uspehom v razvoju antenske tehnike ne počutijo dobro zunaj teh združenj. To tem bolj, ker tudi drugod sprejemajo enake proizvodne programe, ki so bili doslej bolj ali manj domena radgonskega podjetja-
»Obe strani ocenjujeta to združitev za. koristno tudi zategadelj,, ker se naši proizvodni programi ne pokrivajo, ampak se celo dopolnjujejo,« meni direktor Elrada inž. Zvonko Klemenčič. To je vsekakor lepa prednost, ki so jo ugodno ocenili tudi v Istri. V Elradu pripisujejo ob tej pobudi odločilno vlogo predvsem tudi delitvi dela in uskladitvi proizvodnih programov znotraj tega združenja, da-lje skupnim raziskovalnim nalogam ter enotnemu nastopu na domačem in tujem trgu.
Pripombe uredništva:
Delavski svet podjetja »Elrad« Gornja Radgona je naslovil na DS združenega podjetja Iskra Kranj dopis z dne 12. 11. 1968, ki ga bo DS ZP Iskra, obravnaval na svojem prvem zasedanju in dal stališče glede predloga pripojitve podjetja »Elrad« v okvir združenega- podjetja ISKRA Kranj. O tem imte-gracijskem procesu bomo v našem glasilu sproti seznanjali člane našega kolektiva.
ta položaj imajo lahko sa. mo tiste organizacije združe nega dela, ki samostojno pridobivajo in delijo dohode! ter odločajo o uporabi iu razpolaganju s sredstvi in če so glede na naravo njenit proizvodov in storitev dani po-goji, da samostojno nastopajo na trgu. Statut podjetja pa določa ali bo samostojna organizacija združenega dela v podjetju imela lastnost pravne osebe.
Posebno pa je treba poudari-ti v zvezi s samostojnimi orga nizacdj-ami — pravnimi oseba mi, kar velja tudi za organizacije v ZP Iskra, t. j. ? konkretnem primeru za to vame v ZP, ki so imele že sedaj status pravne osebe glede njihove materialne odgovornosti. Po spremenjenih in dopolnjenih določilih samostojna organizacija — pravna oseba v podjetju, tako tudi organizacija v sestavu ZP, ¡ki je že itak pravna oseba, odgovarja za svoje obveznosti do vrednosti sredstev, ki jih uporablja in z njimi razpolaga, sredstva, ki jih je iz svojega dohodka ali iz svojih skladov vložila v skupne sklade podjetja in sredstva, ki jih je vložila v druge samostojne organizacije — pravne osebe v sestavu, istega podjetja, izvzetnši sredstva, ki jih je prenesla nanje iz naslova dobljenih proizvodov ali opravljenih storitev. To se pravd, da se-danja zakonska ureditev tako imenovane solidarne odgovornosti za obveze ene organizacije v sestavu ZP, s temi določili odpade. To je zakonski režim materialne odgovornosti za obveznosti samostojnih organizacij — pravnih oseb v podjetju ali organizaciji v sestavu ZP.
V statutu podjetja ali tudi na osnovi pogodbe pa se lahko določi, tako v podjetju, ki ima samostojne organizacije — pravne osebe ali v združenem podjetju, kjer obstajajo že itak organizacije kot pravne osebe, solidarna odgovornost. To se- pravi, da se obveznosti samostojne organizacije — pravne osebe, poravnavajo iz sredstev podjetja in iz sredstev drugih samostojnih organizacij — pravnih oseb v sestavu istega podjetja, če jih ni mcg» (Dalje na 7. strani)
Kratke yesti
DVAJSETLETNICA TOVARNE EM MARIBOR 22. novembra so v' domu družbenih organizacij proslavili 20-letoico Elektroindustrije in splošne montaže Maribor. Zbranim članom kolektiva in gostom je govoril predsednik centralnega delavskega sveta Drago Prinčič in orisal uspešno razvojno pot podjetja. Potem so razdelili priznanja in nagrade 91 delavcem, ki so zaposleni v podjetju deset ali dvajset let.
Iskreno čestitamo!
r s jsar * jest s a
PS združenega podjetja fekra ko sia 1. zajedanju obravnaval predlog pripojitve podjetja ELKAP Gornja Radgona k ISKRI
Novinar »DELA« Boro Borovič je v »Delu« 24. novembra 1.1. objavil članek pod naslovom »ELRAD« se bo združil z »ISKRO«. Vsebina kaže, da je novinar zadevne informacije dobil pri vodstvu podjetja »Elrad«, zato vsebino v celoti objavljamo, dodajamo pa kratko pripombo našega uredništva.
Vsi dosedanji pogovori med predstavniki obeh kolektivov in stališča samoupravnih organov teh delovnih organ za-cij kažejo na to, da ni pre-urah j ena napoved o skorajšnji priključitvi Elrada k združenemu elektrjindust rilskemu podjetju Iskra. Skup-
na komisija obeh podjetij že pripravlja ekonomski elaborat, na podlagi katerega se bosta kolektiva že prihodnji mesec odločila za to pomembno dejanje.
Kateri so torej glavni razlogi, ki so odpravili v Eiradu
zadnje pomisleke za ta skupni ukrep?
Kot prvi razlog navajajo v tem radgonskem, podjetju, ki se je uvrstilo med pomembne proizvajalce sodobnih antenskih naprav v državi, da integracijski procesi v jugoslovanskem gospodarstvu kažejo tudi na neodložljivo nalogo tesnejše povezave elektroindustrije. Ustanovitev dveh združenj te stroke v državi to trditev samo potrjuje. El Niš na eni in združeno podjetje Iskra na dru-
JI
¡(¡¡i
-j
Kot smo že poročali, so zastopniki samoupravnih organov, uprave in družbeno političnih organizacij podjetja »Elrad« Gornja Radgona obiskali Iskro. Slika prikazuje nekaj članov te delegacije pri razgovoru v kranjski-Iskri
»Elektromehanika« Kranj
Devetmesečni obračun kaže uspešno poslovanje
— Dinamični plan devetmesečne proizvodnje je bil izpolnjen ob ! relativno nižjem številu zaposlenih •— Naraščanje terjatev do kupcev—
Dinamični plan za devet mesecev je bil izpolnjen kljub težavam, ki so bile vidne zlasti v začetku leta. Tedaj je ! namreč zaradi spremenjenih uvoznih predpisov za nekaj časa skoraj zastala dobava iz uvoza. Ker se je stanje kmalu zboljšalo, so bili v naslednjih treh mesecih mesečni plani uspešno izpolnjeni.
PROIZVODNJA Primerjave med .letošnjim in.lanskim obdobjem kažejo, da se je struktura proizvodnje spremenila; zlasti 'je narasla proizvodnja telefonije. Vendar bi obrat ATN izdelal še. več, če ne bi zaostajala proizvodnja relejev. Tudi neredna dobava uporov iz drugih tovarn ISKRE. iri slušalk iz podjetja »R. Čajavcc« je: ovirala proizvodnjo. Neenakomerna , proizvodnja v teku meseca prav talko slabša rezultat, zato bi morali že v začetku meseca odpravljati zastoje. Močno je- povečal proizvodnjo tudi obrat »Rotacijski stroji« (48 “/0)1» kljub težavam pri uvozu (kroglični ležaji); Obrat »Kinoakusitika« je povečal proizvodnjo ža 33 %. Veliko je bilo naročil zvočnih omaric in glav kinoprojektor jev (izvoz), medtem ko mali projektorji brez avtomatike niso iskani. Občutno je -porasla tudi proizvodnja števcev pogovorov v obratu »Urni mehanizmi« ter, orodja , v orodjarni. Obrat’ »Merilne naprave« je tudi zelo povečal proizvodnjo, ' vendar bo treba' piskati še nova naročila. Obrat»Stikala« je v II. polletju znižal plan proizvodnje, ker so zaloge izdelkov v skladiščih previsoke. Nekaj delavcev je odšlo, v druge obrate, nekaj pa jih v obratu dela za telefonijo. Obrat je dobil nekaj dodatnih. naročil in tudi zaloge relativno padajo. Obrat »števci« jma stabilizirano proizvodnjo, premalo pa je izdelal
stikalnih ur. V zadnjih mesecih bo treba v teh enotah pospešiti proizvodnjo,; do bo dosežen želeni finančni uspeh.
- Planirano število zaposlenih v devetih mesečih še ni bilo ■doseženo (plan 4.392, zaposlenih 4,368). V tovarni;; dela tudi 98 delavk, ki se poučujejo za justiranje relejev v ATN. Tako bo stanje zaposlenih, do konca leta višje za okrog 90 oseb; V devetih mesecih je vstopilo'288 delavcev,
■ izstopilo pa 216. Med temi iso odšli v JLA 103, 6 je bilo •Upokojenih, okrog 100 delav-. cev pa je izstopilo na svojo željo ali po sklepih samoupravnih organov.
: Po sklepu delavskega sveta tovarne je bilo odobrenih 110.300 nadur za celo leto 1968; že v devetih mesecih pa je bilo opravljenih 87 % vseh planiranih naduri Nekatere enote so predvideno število nadur visoko prekoračile že v devetih mesecih. Tudi čakalnih Ur je bilo veliko. Število nadur nadomešča, ca. 55 zaposlenih. Največ nadur nad planom je bilo odobrenimi v ATN in . »merilnih na--pravahfe; medtem ko je odstotek nadur'...proti planu
najvišji v »rotacijskih strojih«,. »števcih«, »merilnih napravah«, »mehanizmih« itd. Vzroki za nadure so pretežno v neenakomerni proizvodnji v teku meseca.
PRODUKTIVNOST
Produktivnost (ali storilnost) je merjena z vrednostjo proizvodnje na povpreč-
no število zaposlenih v tovarni. Vrednost proizvodnje jje računana po tekočih, prodajnih cenah, ker se te spreminjajo tudi zaradi spremembe izdelkov, tega pa stalne cene ne upoštevajo. Glede na običajen porast proizvodnje pričakujejo, da. bo- .stopnja storilnosti do konca leta narasla za šest odstotkov.
IZRABA DELOVNEGA
ČASA
Statistika kaže, da se - je skupni izgubljeni čas (primerjava 1967—1968) zmanjšal za 1 odstotek. Bistveno večje izgube delovnega časa so v letošnjih devetih mesecih v primeri z ustreznim lanskoletnim obdobjem zabeležili le pri- izrednih plačanih dopustih in pri službeni odsotnosti. Občutneje pa so se zmanjšale izgube na račun neplačanih izrednih depu-istev-,- neopravičenih izostankov, državljanskih dolžnosti in plačanih izhodov z dodatkom.
OSEBNI DOHODKI
V	primeri z letom 1967 (9 mesecev) so najbolj; narasli osebni dohodki za 30 dni (bolniška) ter za pogodbeno in honorarno : delo. Narasli so prispevki iz osebnih dohodkov. Za kritje - primanjkljaja - socialnega zavarovanj a je kolektiv v letu 1967 prispeval za primanjkljaj otroškega dodatka v SRS, letos pa za .primanjkljaj Zavoda za socialno zavarovanje Kranj.
V	primerjavi s planom, za leto 1968 je bilo izplačano v devetih, mesecih tri četrtine letnega plana OD. Počitniški prispevek je skoraj v celoti izplačan, visoko nad letnim planom pa so osebni dphpd-
ki za dopolnilno (honorarno) in pogodbeno tlelo. V osebnih dohodkih iz. rednega delovnega razmerja sp zajeti tudi OD za nadure, za pogoje dela, za prisotnost na -delu, za kvalitetno normo, za nočno delo, za službena leta, za avtokontrolo, in druge stimulacije. .
Nekatere delovne enote so izplačale že precej več kot tri četrtine letnega plana osebnih dohodkov, druge pa manj. Delno so bila taka izplačila odvisna od izpolnitve proizvodnega načrta, norm, nadur, Stroškov, delno pa tudi od' števila zaposlenih. Nekatere delovne enote so že rabile svojo rezervo. Na skupnem stroškovnem; mestu j« vsota; izplačanih OD relativno 'visoka zaradi- večjega števila pripravnikov ter žafadj. višjih OD pripravnik dv.
Analiza OD kaže, da . se-je število oseb z zaslužki pod 500 ND (neto mesečno) proti, 1. 1967 znižalo za 62% Na to znižanje so vplivali ukrepi samoupravnih organov, ki omogočajo, da delavci' pri normalnem učinku dosežejo več kot. 500 N din mesečno. Kljub temu pa'je bilo še vedno 73 oseb, ki so prejemale manj. Iz analiz je rhzvjdno, da najnižje prejemke dobivajo mladi delavci na.priučeva-nju. Nekaj, je tudi .oseb, ki kažejo slab odnos ;do dela. Vsi ti primeri se mesečno, analizirajo, in v okviru danih možnosti tudi urejajo.
V vseh ostalih kategorijah je zabeležen porast, kar je posledica povečanja obračunskih -osnov v 1. 1968, boljše dosežene individualne, stimulacije in izpolnjevanja' proizvodnih nalog.
STROŠKI
Celotni stroški so v priča-, kovanih mejah, v okviru katerih so direktni stroški nekoliko nižji, indirektni stroški pa višji od pričakovanih. V okviru kontne skupine. .42 (Razni stroški) se nad planom gibljejo razvojni stroški in obresti. V okviru kontne, skupine 43 — (Osebni dohodki) so nad planom stroški prevozov na delo in nagrade vajencev, ki vsebujejo tudi nagrade justerk na priučeva-nju. Amortizacija je nižja zaradi poznejšega aktiviranja investicij.
Prispevki so večji -letos zaradi večjih dodatnih prispevkov iz OD. Osebni dohodki so večji zaradi večjih dodatnih stimulacij. Drugi osebni izdatki pá se večajo zaradi večjih preventivnih stroškov., Iz stroškov med letom ni izločen nepredelan material. Nižji direktni stroški so predvsem posledica manjšega ■vlagam j a zaradi večje finaliza-cije oz. zmanjšanja nedokončane proizvodnje in sicer zalog polizdelkov (k. 58) in proizvodnje v teku (k. 52).
ZAKLJUČEK )
Iz poročila o poslovanju v devetih- mesecih je razvidno, da je tovarna v tem obdobju poslovala. uspešno in da je relativno slabši rezultat pretežno posledica naraščanja terjatev do kupcev. Dinamični plan proizvodnje je bil izpolnjen ob relativno nižjem številu zaposlenih. Osebni dohodki so bili izplačevat ni v okviru planskih normativov. Zaloge so nižje od normativa, medtem ko je stanje terjatev naraslo. Stroški proizvodnje (material) so relativno nižji v primeri z izpolnitvijo plana oz. v primeri z lanskim devetmesečjem.
Celotna realizacija je v okviru planirane, vendar je prodaja na domačem trgu večja od planirane, medtem ko je bilo na zunanjem trgu prodano 62% predvidene vrednosti. Povzetek celotnega uspeha poslovanja kaže, da se notranje poslovanje, tovarne razvija uspešno, medtem ko iztržek pri kupcih inl zato tudi formiranje celotnega dohodka po plačani realizaciji — zaostaja. -
IllllllliiPPlIil
Tedi v tovarni »Aparati« si© vi elani ZK
Pred kratkim šem imel kratek pogovor s sekretarjem ZK v tovarni električnih' aparatov. Tov. Karl Lazar mi je ob tej priložnosti povedal* da njihova'osnovna organizacija ZK že nekaj časa sem! bistveno ne spremeni števila svojih članov. Trenutno je v, tovarni »Aparati« 36 komunistov, vendar pa je osnovna’ organizacija pred časom Začela akcijo za vključitev novih, predvsem mladih delavcev v ZK .
Neglede na to, akcijo so žel letos spomladi sprejeli, v Zvezo komunistov 5 novih članov, od katerih štirje so bili mladinci. Nekateri mladi delavci so izrazili željo in pripravljenost sodelovati v ZK in verjetno bo osnovna organizacija njihovi želji že V, kratkem ugodila, saj je pravj da se vrste komunistov v tovarni pomnožijo in zlasti, ša mladi komunisti prinesejo yj dejavnost Zveze komunistov’ nov polet in aktivnost, čeprav! vemo, da je Zveza komunistov v tovarni »Aparati« tudi doslej bila dokaj aktivna. /
$
Elektromehanika Kranj, obrat ATN: preizkušanje PABX 25 C (stranske telefonske centrale) v kontrolnem oddelku ATC
Organizacija službe za zagotavljanje kvalitete v elektroindustriji ZDA
G'ede na to, da si Iskra vedno bolj utira pot na zahodnoevropska in ameriška tržišča in se pri tem izpostavlja ostrim kriterijem za kvaliteto teh tržišč, bo prav, da spoznamo, kolikšen poudarek dajejo službi za kvaliteto v ameriški elektroindustriji in kako se to odraža v najnovejših konceptih za organizacij o te službe v sklopu organizacije večjih podjetij.
Predvsem je treba poudariti, da v službi za kvaliteto razlikujejo tri stopnje:
—	nadzorovanje ali inšpekcija kvalitete (quality inspection),
—	kontrola kvalitete (qua-Kti control) in :
—	zagotavljanje kvalitete (quality assurance).
Medtem ko sta nadzorovanje in kontrola kvalitete predvsem operativni dejavnosti, je zagotavljanje kvalitete dejavnost, v katero se aktivno vključujejo vodilni organi podjetja in ki postaja v zadnjem času zlasti v zvezi z vojaškimi nalogami ia raziskavami vesolja ena od osnovnih nalog.
V tej zvezi je pomemben članek, ki je izšel letos v glasilu ameriškega združenja za kontrolo kvalitete »Quality progress«. Iz njega povzemamo, da je bila služba za kvaliteto okoli leta 1950 še podrejena proizvodnemu sektorju in je kot taka imela funkcijo porizvcdnega značaja. Ta kontrola nadzornega ali inšpekcijskega tipa je na koncu proizvodnega procesa le ločevala »dobro« od »slabega«. Taka organizacija in vloga kontrole pa naraščajočim zahtevam ni ustrezala, zato so okoli leta 1962 vodilna podjetja določila službi za kontrolo enako veljavo, kot jo imajo proizvodni, tehnični in komercialni oddelki. Talko je nastala prinčipialna organizacijska shema po sliki 1, pri kateri pa je še vedno ostal tradicionalni sistem medsebojne povezave med oddelki, ki se je zlasti v podjetjih Z različnimi ' vrstami izdatkov, različno tehnologijo in različnimi kupci zaradi premajhne koordinacije pokazal kot neuspešen.
Zato so v zadnjih petih latah v velikih podjetjih, zlasti v takih, ki delajo za potrebe vojske in vesoljskih raziskav, shemo na' sl. 1 izpopolnili v smislu programskega vodenja in uvedbe programskih teamov. Princip take organizacije Shematično prikazuje sl. 2 Za primer tea-mov za diva programa. Bi-
jjimmiiiimiiiiiiinmmmmiiimi' imiir"
I Doplsiijie 1 ! v ISKRO! J
Tfiiiiiiiiinmiiiimiiiiiiimiiimiiiiiimmiiiitii
stvo te organizacije je v tem, da se za vsak program (panogo) določi vodja programa, ki je v celoti odgovoren za njegovo uspešno izvedbo. Vodja programa zbere okoli sebe team, katerega člani so specialisti iz vseh osnovnih služb podjetja in v katerem je tudi specialist iz službe za kvaliteto, šele taka organizacija je zagotovila uspešno izpolnjevanje nalog v zvezi z zagotavljanjem kvalitete.
Večja podjetja z raznolikim programom in različnimi vrstami kupcev organizirajo ustrezno. temu več programskih teamov. Za obsežne in temeljne programe se ustanovijo stalni tearni, za manjše programe- ali' programe, 'ki zahtevajo, manj koordinacije, pa je lahko en vodja za več programskih teamov, ki so lahko različnega sestava.
V sklopu take organizacije predstavnik službe za kvaliteto v programskem teamu ni odgovoren samo za kvaliteto po nekdanjem pojmovanju, temveč je kot član tea-ma z gledišča zagotavljanja kvalitete soodgovoren za uspešno in učinkovito, izvedbo celotnega programa, tj. od sklenitve pogodbe in nabave materiala oziroma sestavnih delov do odpreme kupcu.
Glede na to so njegove dolžnosti predvsem naslednje:
— sodeluje v teamu pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo' kvaliteto,
•— sodeluje z vodji oddelkov in programov v zvezi s tekočimi nalogami za zagotavljanje kvalitete,
Organizacijska shema podjetja okoli leta 1962
, — skrbi, da so v pogodbe s kupci vključene specifikacije o kvaliteti, izdelavi, inšpekciji, preskušanju i.n prevzemu,
—¡.spremlja z gledišča kvalitete in zanesljivosti izvajanje ..programa in posveča posebno pozornost morebitnim odstopkom, o katerih obvešča vodjo službe za zagotavljanje kvalitete oziroma člane programskega. teama.
—	prevzema od programskega teama naloge v zvezi z zagotavljanjem kvalitete.
—	skrbi, da se vsi nerntinski problemi v zvezi z zagotavljanjem kvalitete rešujejo pravočasno in učinkovito.
—	naveže stike z. vsemi, ki odgovarjajo za material, poskrbi, da so v celoti seznanjeni z zahtevami in preskusnimi postopki, in daje . potrebne informacije.
—	posebno nadzira ali skr-.
Generalni
‘direktor--
bi za kontrolo prevzemnih preskusov' s. strani kvalificiranega osebja službe Za zagotavljanje kvalitete — pripravi za kupčev prevzem celotno dokumentacijo o zahtevanem programu za kvaliteto in vsa poročila o kvaliteti.
Otočc:. posnetek iz oddelka Bertram
Poenostavljena -Shema programskega vodenja za primer teamov m dva programa (VP-vodja programa, ČT-čIan teama)
šolski center »Iskra« Kranj: dijak tehniške šole Jože Langus pri praktičnem pouku iz osnovnega programa pod vodstvom strokovnega učitelja tov. Adolfa Švarca
-Razširjeni kolegij je razpravljal :
Informacije o predlogih amandmajev! tržnih funkcij, poročilo o poslovanju v' času treh trimesečij, predlog orientacijskega gospodarskega plana na naslednje leto in predlog organizacije avtomatične obdelave podatkov — vse na ravni združenega podjetja — so bile poglavitne točke dnevnega reda seje zbranih direktorjev organizacij oz. njih namestnikov, ki jo je sklical v tem tednu generalni direktor ZP tov. Vladimir ,Logar.-
. Najbolj zanimiva točka seje je. bil. predlog za. organizacijo tržnih funkcij. Komisija ZP, ki. je. pripravila prvotni predlog jc sprejela v predviden sm reku veliko pripomb in protipredlogbv za spremembo in vse te . obravnavala. Rezultat tega je amandma k prvotnemu predlogu o katerem so sedaj razpravljali udeleženci razširjenega kolegija. Po izčrpani. debati v . kateri so osvetlili' tudi najnovejše spremembe Temeljnega zakotna o podjet-' jih So. se vsi zedinili, da bo komisija še enkrat pregledala nekatera posamezna določila predloga, jih . vskladila tar predložila v razpravo na nasl.dnji seji razširjenega kolegija, nakar bodo o -predlogu razpravljali samoupravni organi.
Pismeno poročilo o poslovanju našega podjetja v treh četrtinah leta, ki ga je dobil vsak" udeleženec razširjenega kolegija . je sestavil oddelek za plan in analize finančno računovodskega področja štrokpvnh služb, ustmeno obrazložitev na siji pa je podal finančni direktor. Kazalniki prikazujejo za toI obdobje nekoliko manjši. fizični obseg proizvodnje,
večje število zaposlenih, dokaj visoke, skupnesža&ge na razredu 3, 5.. in pri kupcih terjatve, - na - koncu pa precejšnji dohodek in ostanek dohodka od planiranih vrednosti.
Predlog gospodarskega plana za naslednje leto ima zasedaj . še orieo tacij slu značaj. Plan proizvodnje, predvideva porast skoraj za 32%, pri čemer bo .organizacija" RIZ skoraj podvojila proizvodnjo/
Orientacijski: gospodarski plan, ki je dejanSko. zbir planov posameznih . organizacij, bazira na izhodiščnih nalogah, . da bo treba v naslednjem letu doseči : likvidnost, boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, doseči ugodnejši finančni rezultat v vseh tovarnah in utrditi organizacijo združenega podjetja.
V poslednji točki so udeleženci razširjenega kolegija razpraivlali še o predlogu organizacije avtomatične obdelave podatkov v računskem centru v Stegnah. Vsi plani kolegija so prejeli obširen program in do podrobnosti izdelan načrt . organizacije, ustmeno. obrazložitev in na vprašanja pa sta odgovarjala mag. Janko Kralj in inž. JQze Bauman. Marjan Kralj
Obisk članov ZB ff IZ
v Novi Gorici
»Usmerniki« — Novo mesto
V petek zvečer dne 22. novembra .1968 je prispela delegacij a članov ZB iz zagrebške tovarne ■ RIZ pred novogoriško tovarno. Sprejel in pozdravil jih' je predsednik ZB tovarne tov. Cuk Jože in jih pospremil do Nove Gorice, kjer . so prenočevali.
Naslednje jutro so člani delegacije ZB prišli v tovarno • in s tem vrnili obisk naši tovarni.
/ Najprej so ee člani ’ delegacije ZB . sestali z vodstvom tovarne, kjer jih je direktor tov. Jože Eržen, seznami z nastankom in nadaljoim razvojem tovarne.
Člani, delegacije so se zanimali tudi za stanovanjska vprašanja 'članov ŽB' ih. za
organizacijo ZB v tovarni.
Presenečeni so. bila nad tem, da imajo člani ZB dostojno.mesto v tovarni in, da so njihove pravice urejene z akti tovarne.
Po .prisrčnem razgovoru so si člani delegacije ogledali še tovarniške, prostore in potek proizvodnje.
V spomin na ta obisk so se fotografirali. Nato je sledila skromna' zakuska, kjer so člani .delegacije ZB s člani ZB tovarne v prijetnem razgovoru izmenjali razne izkušnje.
Poslovili: so se Navdušeni nad lepoto primorskih krajev So se nato odpeljali.-na ogled Nove Gorice. .
-ce
Delegacija ZB iz tovarne RIZ v tovarni »Avtoelektrika«
Občni zbor
sindikalne organizacije
Občni zbor, ki je bil 6. novembra, je potekal v redu. Diskusija se je odvijala pred. vsem okrog OD im realizacije plana. Iz poročila odbora je bilo razvidno, da je bil sindikalni. odbor precej aktiven. Sredstva, ki' So bila porabljena, so opravičila svoj namen. Porabljeni denar za šport, rekreacijo in pomoč članom kolektiva v znesku 9.967,20 din kaže, da ■je .sindikalni - odbor pravilno vodil svojo politiko -in vlagal sredstva . tam, :. kjer so bila najbolj potrebna.
Poročilo odbora je zajemalo aktualne probleme znotraj tovarne1, kakor tudi pro-
bleme, ki se pojavljajo na nivoju ZP, predlvsem pa poudarjalo sistem nagrajevanja po učinku z zaključkom, da to ni v redu in da je treba , nujno pristopiti k ureditvi teh vprašanj. Poročilo je navajalo tudi' vprašanje zaščite pri delu, kot tudi medsebojnih odnosov z ugotovitvi-■ jo, da je vse premalo narejenega in da je treba tem vprašanjem, posvetiti več pozornosti.
Stanovanjske probleme je reševal sindikat v okviru možnosti stanovanjskčga fonda tako, da je interesentom za gradnjo dajal kredite. Ta način' je pripomogel/da ima . nekaj družin, že lastna stanovanja.
V poročilu je bilo navedeno, da je Sistem informiranja, kot že obstoja (mesečni sestanki po oddelkih, oglasna deska, časopis »Iskra«) v redu, in ga je treba obdržati tudi v bodoče.
Referat je precej obširno zajed proizvodnjo tovarne * s priporočilom, da je treba pravočasno opozarjati organe samoupravljanja na eventualne neskladnosti v poteku 'poslovanja, le-ti pa naj. takoj ukrepajo. Iz poročila je bilo namreč razvidno,, da se plah proizvodnje ne odvija po predvidenem planu, predvsem zaradi kratkih nabavnih rokov,, za katere, so vezami ysi drugi faktorji, kot je nabava se-stavhih delov od drugih tovarn. in kooperantov, kakor tudi nepopolna dokumentacija in včasih tehnična nedo-gnanošt.
Športna dejavnost v tako majhnem kolektivu je zelo razgibana. 115 članski kolektiv ima kegljaški krožek, odbojkarsko ekipo, strelsko in šahovsko ekipo, ki sodelujejo v vseh športnih nastopih novomeške občine in ZP ter dosegajo zadovoljive rezultate, zato je treba lem organizacijam nuditi večjo finančno pomoč.
Tudi pomoč socialno šibkim delavcem ni izostala. Sindikat je le-tem pomagal z raznimi načini. .
Kot je bilo že v uvodu povedano, so družbeno, politične organizacije predlagale 10 kandidatov v novi.' odbor, s katerimi., so bili. soglasni tudi navzoči člani kolektiva; Tako bodo vodili. sindikalno organizacijo v. naslednjih 2 letih naslednji tovariši: Štefan Šimunovič — predsednik, Alojz Košmerl — tajnik, Ivanka Hren — blagajnik in člani: Janez Kastelic, Slavko Mihalič, Rado Cotič, Franc Podipadec, Franc Medle, Rozika Koron, Franc Brečko.
Program bodočega novega odbora je predvsem v večji in boljši povezanosti s člani kolektiva. Referat je nanizal tudi več misli, o kadrovanju z zaključkom, da je bilo v šestih letih odkar obstaja tovarna, izšolano precej" kadra in ■ da zadevno fie1 obstajaj o problemi,- vendar je t reba se nadalje voditi skrb o strokovnem usposabljanju .in to predvsem mladih ljudi'., ki jim je treba' omogočiti nadaljnje' izpopolnjevanje za bodoče naloge.
.š. š.

33. generalno zasedanje mednarodne elektrotehniške komisije w Londonu
V sklopu 33. generalnega zasedanja Mednarodne elektrotehniške komisije, ki je bilo v Londonu, se je razen sveta in akcijskega odbora sestalo še 38 tehniških odborov in pododborov in posvetovalni odbor za vprašanja varnosti (APSM), Udeležilo se ga je okoli 1000 delegatov iz 30 držav: Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Indije, Irana, Italije, Izraela, Japonske, Jugoslavije, Južne Afrike, Kanade, Koreje (južne), Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške. Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Vel. Britanije in ZDA. Najmočnejše delegacije so bile iz Francije (117 delegatov), Italije (51), Japonske (34), Nemčije (86), Nizozemske (50), Sovjetske zveze (43), Švedske (44), Švice (44), Vel. Britanije (155) in ZDA (86). Jugoslavijo je zastopalo 23 delegatov, tako da so naši delegati sodelovali na sejah skoraj vseh tehniških odborov.
ZASEDANJE SVETA
Zasedanje sveta dne 10. septembra 1968 se je udeležilo 69 predstavnikov nacionalnih komitejev, vodil pa . ga je predsednik Mednarodne elektrotehniške komisije P. Ailleret (Francija).
Po odobritvi zapisnika lan-‘škega zasedanja v Pragi je generalni sekretar L. RuppCrt podal poročilo Centralnega urada za 1967. leto. Iz tega poročila je razvidno naslednje:
—	izdanih je bilo 73 publikacij (1742 strani), -
—	v tisku je bilo 52 publikacij,
. .— razposlanih je bilo 5341 delovnih dokumentov, od tega 171 dokumentov za odobritev po pravilu 6 mesecev in 38 dokumentov za odobri, tev po postopku 2 mesecev,
— razen zasedanja sveta, akcijskega odbora ih stalnega odbora za koordinacijo ISO/IEČ je bilo še 75 zasedanj tehniških odborov in pododborov, ki so bila razen v okviru 32., generalnega zasedanja v Pragi še v Belgiji, Franciji, Italiji, Jugoslaviji (TO. 14, TPO 14 A in TO 41), Nemčiji, Nizozemski, Poljski, Švedski,- Turčiji, Vel. ..Britaniji in ZDA.
Lani’je začel izhajati »BuL letin de la CEI«, ki ima . sedaj že .1300 naročnikov. V njem izhajajo obvestila o novih publikacijah, o zasedanjih' tehniških’ odborov, o predlogih za glasovanje ter o aktualnih problemih s pod.
• roč j a dejavnosti posameznih TO.
Pomembno vlogo so v delu ■IEC .prevzele' delovne skupine. ekspertov., kr so zadolžene za rešitev,- posameznih stro-. -kovnih in .znanstvenih problemov .7. -Sedajdeluje 240 delovnih skupin, v katerih sodeluje okoli 1500 ekspertov.1
V naslednji točki dnevnega
reda je blagajnik J. O. Knour-les podali finančno poročilo za 1. 1967, iz katerega je razvidna izguba 95.610 frankov. To je imelo za posledico dodatno povečanje kotizacij za
250.000	frankov, tako da odpade za 1. 1968 na Jugoslavijo 18200 -)• 2850 - 21050 frankov, kolikor bo kotizacija tu. di za 1969. leto. (To kotizacijo plačuje za našo državo Jugoslovanski zavod za standardizacijo).
Ker je mandatna doba Japonske, Romunije, in Vel. Britanije v Akcijskem odboru potekla, so bile izmed 12 kandidatov (Belgija, ČSSR, Finska, Francija;. Indija, Iran, Madžarska, Nizozemska, Sov. jetska zveza, Švica, Turčija in ZDA) izvoljene Indija, Švica in ZDA.
V naslednji točki .je bilo sprejeto poročilo dr. R. Wfl-liamsa (Vel. Britanija), predsednika TO 61 (varnost), ki se je v imenu IEC udeležil konference za varnost v medicinski elektroniki lani junija v Montrealu. V razpravi se je pokazalo, da je treba z gledišča varnosti razlikovati dve vrsti opreme: a) osnovna standardizirana oprema za bolnice:, s katero manipulira
osebje bolnic in b) specialna oprema, ki jo uporabljajo zdravniki, kirurgi ali radiologa, pri čemer., pa so pogosto prisotni inženirji oziroma tehniki.
Vprašanje.', sodelovanja - z Mednarodno organizacijo' za . standardizacije (ISO) je pred. met razprave na vsakem zasedanju IEC. Za povezavo med obema organizacijama skrbi stalni odbor za koordinacijo, ki vsklajujé program dela obeh organizacij. Prav tako je formalno urejeno sodelovajnje z Mednarodno Organizacijo za zakonite roet-rologijo (OIML).
Pomembno je bilo tudi poročilo o prvem zasedanju Posvetovalnega . odbora za mednarodno standardizacijo za vprašanja potrošnikov (International Standards S'. seri ng Comiruttee far Cansu-mers Affers — ÏSCÂ) 7. in 3. marca letos, ki so se ga udeležili razen predstavnikov IEC in ISO tudi predstavniki Mednarodnega centra z? promocijo kvalitete (Cen.: ; international de Promotiod de la Qualité — CIPQ), MecVa-rodme zveze za prebrano (Fé. deration de 1 Appr^v s :xi. nemem — FIA), -M-d :c: ud-
Poslovanje tovarne avtoelektrlčnlti Izdelkov v Novi Gorici
V devetih mesecih letošnjega leta je delovni kolektiv tovarn® avtoelektričriih izdelkov v Novi Gorici, kljub nekaterim objektivnim težavam, dosegal dobre poslovne -rezultate, kar potrjujejo podatki iz poslovnega poročila za obdobje januar—september 1968.
(Nadaljevanje s l.strani) Za naslednje leto pripravlja ATN še širši propagandni program Za- spoznavanje naših sistemov in central in bogatejši izbor prospaktnega materiala.«
INŽ. MILORAD FILIPOVIČ IZ PODJETJA PTT BEOGRAD:
»eSminar je bil zelo dobro organiziran in koristen tudi zaradi spoznavanja med strokovnjaki. Dobili smo kompleksen vpogled v sistem central ISKRA. Ker je PTT Beograd velik kupec central ISKRA se mi zdi še posebno važno, da sem se seznanil1 z vsemi stroikovnjaki ISKRE na tem področju, kar mi bo v. prihodnje koristilo pri rešitvah specifičnih problemov.
Tudi jaz priporočam poseben seminar samo za PTT mehanike.«
INŽ. JOVAN GLIGOROV IZ PTT ZRENJANINA: »Zelo sem zadovoljen s programom predavanj in nasploh z organizacijo, škoda da taki seminarji niso bolj pogosti, ker bi naše podjetje rado poslalo še druge naše ljudi na tečaj,.
Z ISKRO sodelujemo zgledno že več let in nimam nobe-
V primerjavi z ustreznim obdobjem v lanskem letu se je letos fizični obseg proizvodnje povečal za 17,6 %, medtem ko je gospodarski plan predvidevali povečanje obsega proizvodnje v L 1968 za 26,7%. Iz objektivnih razlogov — to je že sedaj jasno, proizvodnega plana
Sevalnih predlogov.«
INŽ. JOVO RADOJIČIC
IZ PTT MOSTARJA:
»Naše podjetje ima 14 ATC sistema ISKRA. Samo mesto Mostar ima centralo z 2.000 priključki. Sedaj povečujemo ATC še za 2.000 številk, s končno kapaciteto 7.000: telefonskih aparatov. Izredno sem zadovoljen a seminarjem, taka po strokovni kot organizacijski plati in menim, da bi bilo- v prihodnje koristno, nadaljevati s. takim načinom strokovnih predavanj.«
Torej same odlične ocene za prireditev v celoti. Seveda 'gre za to v veliki meri zasluga našim predavateljem, ki so se vestno pripravili za posamezna predavanja, ter dosegli ustrezen strokovni nivo, ki je zadovoljil' v polni meri tudi udeležence diplomirane- inženirje, čeprav so bili med predavatelji- tudi nekateri tehniki-.
Zasluga za. dobro počutje in nasploh organizacijo seminarja pa pritiee Viliju Zorku iz šolskega centra, ki je skrbel za red in disciplino ter vse male in velike želje posameznih tečajnikov.
Marjan Kralj
kljub prizadevanjem ne bodo mogli realizirati y celoti, pač pa v višini 97,6 %, kar pomeni, da bodo realizacijo v 1. 1967 presegli za 23,7%. Kljub temu so poslovni rezultati tovarne v Novi Gorici zelo ugodni, so pa odraz intenzivnega izkoriščanja obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti, delno pa tudi povečanega števila zaposlenih. (v neposredni proizvodnji sicer Is malenkostna povečanje števila zaposlenih).
Krivda za to, da planiranih obveznosti tovarna letos ne bo mogla izpolniti v celoti, gre: delno tudi na rovaš spremembe uvoznega režima, kar je oviralo reden- dotok reprodukcijskega materiala iz uvoza, ali pa marsikdaj celo narekovalo preusmeritev iz uvoznih na domače materiale. To je seveda povzročalo zastoje v proizvodnji, prav ta-
ko pa tudi nevšečnosti v pogledu kvalitete izdelkov.
Povečane potrebe na domačem, kakor tudi na tujem trgu. (še zlasti izvoz v ČSSR) so narekovale zvišanje števila zaposlenih, vendar je leto komaj za 0,7 % preseglo planiran porast delavcev. Ob takšnem stanju zaposlenih je v tem obdobju bila izkoriščenost delovnega časa v glavnem v mejah planiranega obsega, odstopanja so le pri bolniških- izostankih do 30 dni in pri izrednih* dopustih, občutno pa narašča število nadur y produktivnem delu.
Kronična nelikvidnost zlasti potencialnih kupcev je povzročila, da so v devetih mesecih letošnjega leta močno narasle terjatve, tovarne do. kupcev, medtem ko so se zaloge na razredih 3 in S ugodno gibale v mejah plana. Glede na majhna, oz. premajhna obratovalna sredstva tovarne, takšno stanje v pa glediu neporavnanih obveznosti kupcev do tovarne prav gotovo povzroča tovarni pre-
cejšnje težave in ji narekuje izvajanje sankcij, da bi si zagotovila plačila dobavljenih izdelkov in steni boljši finančni rezultat .
Stroški, ki so bili v I. polletju za 1,8 % nad planirano vrednostjo, so se do- konca trejtega trimesečja znižali za 0,3 %, vendar so še vedno previsoki v primerjavi s fi-žičnim obsegom proizvodnje in tako- razumljivo negativno vplivajo na ekonomski- rezal-tat tovarne. Iz tega jasno izhaja haloga, da bo treba, v bodoče vprašanjem poslovnih stroškov posvetiti še več po. zamasti in doseči njihovo znižanje do planskega obse-gaji s- čimer bo uspelo doseči tudi boljši ekonomski učinek.
V	tem obdobju je bila po bruto prodajnih cenah dosežena 64,7 % faikturirana realizacija, po neto prodajnih cenah pa 69,7%.
V	obdobju januar—september 1968 so bili izplačani pa prečni osebni dohodki v višini 743,54 novih dinarjev, kar predstavlja 99% planiranega povprečja.
O letošnjih sejmskih nastopih našega podjetja v tujini, smo že poročali. Sedaj objavljamo še Fotografijo oblikovno zelo uspele stojnice na mednarodni specializirani razstavi elektronskih sestavnih delov — MÜNCHEN ’68. Za dovršen koncept in odlično izvedbo stojnice nam, je prireditelj razstave izrekel posebno pohvalo.
Nmftepša propaganda:...
ni-h negativnih ocen ali zboilj-

nega centra za etiketiranje (Centre International d’ Eti quetage (CIE) in Mednarodne organizacije združenj potrošnikov (Organisation In. ternatiooale des Unions, de Consommateurs — IOCU). Na tem zasedanju so obravnavali zlasti vprašanja stan. darizacije izdelkov široke pa trošnje z gledišča uporabnosti in varnosti.
ZASEDANJE
AKCIJSKEGA
ODBORA
Akcijski odbor se je sestal dvakvat: 5. in )4. septembra. Zasedanja se je udeležilo razen članov- akcijskega odbora še 35 predstavnikov nacionalnih komitejev iz 16 držav, vodil pa ga je predsednik P. Alleret.
Po potrditvi zapisnika lanskega zaceda-iija v Pragi je bil podan pregled sklepov, sprejetih pismeno. Ti so bili: za 9 tehniških odborov (TO 10, TO 12, TO 16, 10 38, TO 45, TO 60, TO 64, TO 65 in TO 66) so biii imenovani novi predsedniki, za TO 26 (električno varjenje) je prevzela sekretariat Belgija, za TO 42 (visokonapetostna tehnika) pa Kanada.
Po zasedanju v Pragi so b® razposlani v pismeno odobritev glasovanja po- pravilu 6 mesecev oziroma, po postopku 2 mesecev predlogi naslednjih, tehniških c-dba rov:
TO 1: Izrazje za radiofre-kvenčne motnje,
TO 2; 10 predlogov ža el. stroje,..
TO 3': 5 predlogov za grafične simbole,
TO 14: 2 predloga za transformatorje. in transformatorsko pločevino,,
TO 17: 5. predlogov za stikal,
TO 20: 5 predlogov za. električne kable,
TO 22: 4 predlogi za usmernike in usmemiške naprave
TO 31: 1 predlog za označevanje. električnih aparatov za rabo v eksplozivnih atmosferah,
TO 39: 11 predlogov za elektronke,
TO' 41: 2‘ predloga za releje,
TO 45: 8 predlogov za merilne instrumente za Ionizirajoče sevanje,
TO 46: 1 predlog, za kable in vode za telekomunikacije,
TO 47: 23 predlogov za pol. prevodniške priprave (za iz-
raze. in definicije, nazivne vrednosti in karakteristike,, merilne metode, mehansko standardizacijo in mikroslek. troniko)
TO 48: 11 predlogov za elektromehanske1 sestavne- de. ie. za elektronsko opremo,
TO 50: 6. predlogov za preskuse na vplive okolja,
TO 521 4 predlogi za tiskana- vezja,
Na- prvem delu- zasedanja akcijskega odbora so bila sprejeta poročila o delu tehniških odborov, ki so zasedali Zadnje mesece pred generalnim. zasedanjem. Akcijski Odbor je odobril glasovanje za naslednje predloge:.
TO 18: 4 predlogi za električne instalacije na ladjah
TQ 29: 10 predlogov s. področja elektroakustike,
TO 49: 9 predlogov za piezoelektrične kristale in . pripadajoče naprave,
TO 55: 12 predlogov za, žice za navftja,
TO 62: 1 predlog s področja rentgenske medicinske tehnike.
Dalje je bilo sklenjeno, da se dejavnost TO 62 razširi na celotna elektromedicinsko opremo.
Z'a magnetno pločevino je
bilo po daljši razpravi sprejeto, da je treba obravnavati vse kvalitete pločevine, -ne samo transformatorsko, kot je to .bilo doslej pri. TO-14 A. Sklenjeno je bilo, da delovna skupina preštudira vprašanje, ali naj se ustanovi nov odbor ali razširi TO 51 z novim pododborom.
Ker je angleška beseda »ratingi: zaradi neenotnega tolmačenja v različnih odborih in na različnih področjih elektrotehnike povzročala nejasnosti in ker tudi v angleško govorečih deželah niso bili enotnega, mnenja o njenem pomenu, je bilo sklenjeno, da se. ustanovi delovna skupina pod vodstvom prof. Raduleta (Romunija),, v kateri morajo biti predstavniki z angleškim, francoskim in ruskim materinim jezikom in ki naj enoumno definira-pomen te besede- ter najde ustrezni francoski, in ruski izraz.
Na željo TO 97 ISO (računalniki in obravnava podatkov), da IEC prevzame obravnavo varnosti računalnikov, je bilo sklenjeno, naj: se TO 61 (varnost izdelkov široke potrošnje) organizira tako, da bo možno vključiti v
program tudi varnost računalnikov.
Glede: dejavnosti TO 53 (računalniki) je bilo sklenjeno, da se TO 53 in TPO 53 A, ki obravnavata digitalne; .računalnike; ukineta in se; dalo prenese v TQ 97 ISO,, dosedanji TPO'53 B (analogni računalniki. v sistemih za obravnavo podatkov) pa se pretvo. ri v samostojni TO, katerega sekretariat -prevzame Sovjet-: sfca zveza.
Sekretariat TO 20 ISO (le-talstvo) je naslovil' na centralni biro vprašanje glede električnih predpisov za la talstvo. Ob tej priložnosti se je ugotovilo;, da je omenjeni odbor posegel1 predaleč ha področje IEC, saj j.e obdela, val celo- grafične simbole-,.koi aksialne kable- ipd. Sklenjeno je bilo naj se izdela analiza tistega dela, ki zahteva- odboj re IEC in razpošlje nacionalnim komitejem.	i
Danska je sprožila vprašaj nje poenotenja zaščitnih ©k-rovov, povod za to- pat so bili neenotni kriteriji TPO 17 B (stikala) in TPO 2 H (el. stroj ji). Ker- bi: sq utegnili zanimati za to- vprašanje še drugi odbori, je- bilo- sklenjen©» da se ustanovi delovna- sku-
Spremembe v Temeljnem zakonu o podjetjih' prinašajo nove kvalitete tudi v gospodarjenja pri združenih podjetjih
(Nadaljevanje z 2. strani)
če poravnati iz sredstev organizacije. To velja tudi za organizacije v sestavu ZP. Zakon dopušča tudi možnost s statutom ali pogodbo določili obseg ' solidarne odgovornosti do določenega zneska, odnosno po enakih ■ delih ali kako drugače, skrat-"■; ra rečeno, solidarna odgovornost organizacij v sestavu ZP je možna le, če se tako organizacije dogovorijo na osnovi statuta ali pogodbe, I ni pa več z zakonom vnaprej uzakonjena. Logična posledi-i ca tega je, kar zakon tudi določa, da lahko' samostojna “ organizacija — pravna oseba v podjetju, ali organizaciji v sestavu ZP preide v stečaj po zakonu o prisilni poravnavi, če ni bila s statutom alt pogodbo dogovorjena' soliidar-na odgovornost,; Obstoječa solidarna odgovornost samostojnih . organizacij. .—
pravnih oseb odnosno crga-
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva;
Kranj, Savška loka 4
Tel. 22-221, int. 333.
nizacij v sestavu ZP se vpiše tudi v register gospodarskih organizacij.
Spremembe in dopolnitve določb TZP pa se glede odgovornosti za obveze iz pogodb, katere je sprejelo ZP kot celota, postavijo, na drugačno rešitev, kar je tudi logično. Za te obveze pa se po sili zakona in na osnovi star tuta ali pogodbe postavlja solidarna., odgovornost tudi samostojnih , organizacij — pravnih oseb. To se pravi, podjetje , odgovarja ea obveznosti iz poslov, ki jih 'sklene, in za druge svoje obveznosti do vrednosti svojih sredstev, če iz teh' sredstev obveznosti podjetja ni mogoče poravnati, so- po spli-dami odgovornosti zanje odgovorne samostojne organizacije — pravne osebe v njegovem sestavu. Isto velja za ZP.
V1 namenu omogočat ve nadaljnjih integracijskih procesov je zakonodajalec spremenil tudi določbe, ki govorijo o izvedbi referendrana v primeru pripajanja enega podjetja drugemu podjetju. Določilo je, da se referendum opravi samo v podjetju, ki preneha in se pripoji k drugemu podjetju, med-' tem ko v podjetju, h kateremu se to 1 podjetje pripaja odloči o tem.. s svojim sklepom HJS" podjetja na osnovi ekonomske ‘ih proizvodne dokumentacije, seveda če v statutu podjetja ni drugače določeno.
Ni za prezreti tudi novo- j sti, da je s spremembami in j dopolnitvami določil TZP po- j večana tudi veljavnost no- S tranjih arbitraž. Notranje ar- j bitraže, v kolikor se ustano- J vajo, rešujejo spote, v zvezi j s sklenitvijo pogodb med sa- i mostojnimi organizacijami — pravnimi osebami. v sestavu istega podjetja in pogodb ■med temi organizacijami- in j podjetjem, kar velja tudi za j spore, ki nastanejo med or- ■ ganizacijami v ZP ali med i organizacijami in ZP." Prav j tako notranja arbitraža rešu- i je spore na isti relaciji v zve- j pi z izvrševanjem pogodb. 1 Odločbe notranjih, arbitraž imajo moč izvršilnega naslova ter je za njih izvršbo pristojno Okrožno gospodarsko sodišče. V notranjo arbitražo . je možno imenovati osebe, ki, niso člani delovne skup- j n osti.
‘Vse te spremembe in dopolnitve TZP je tako, kot so , bile sprejete predčasno tudi predlagal naš DS ZP ISKRA Kranj.. V zvezi s tem, nas. £ seveda čaka še cela vrsta ukrepov na področju 'interne j zakonodaje, kakor tudi rese- s vanje problemov znotraj pod- 1 jat j a.	'
To so na kratko objavljane .določbe spremenjenega - in , dopoinjfcnega Temeljnega Zakona o podjetjih, ki v go- ; spodarskem poslovanju ZP j ISKRA prinašajo nove kva- [ litete.
P. G.

pina, ki naj pregleda to vprašanje kompleksno in pripravi predlog za rešitev na naslednjem zasedanju. Sekretariat prevzame Vel. Britanija.
Posvetovalna skupina .za vprašanja varnosti (APSM) se je sestala 9. septembra in v 'prisotnosti več predsednikov in sekretarjev zainteresiranih odborov sklenila priporočati akcijskemu odboru, I naj bo za vprašanja električne varnosti izdelkov odgovoren samo en TO, da se ustanovi stalna dejavna skupina, ki naj bi študirala zlasti dolgoročne probleme varnosti, in da je treba pri obravnavi varnosti v bodoče upoštevati zlasti naslednjo opremo:
—oprema za obravnavo informacij,
—	oprema za registriranje,
—	pisarniški stroja,
—	oprema za pouk ih šolanje
—	elektronske bliskovne luči,
—	oprema za visokofrekvenčno segrevanje.
Sklenjeno je tudi bilo, da se je treba pri obravnavi električne varnosti povezati s CEE.
'’redjlog, da se TO 19 (zgo-ri.alni motorji) v okviru
IEC ukane in delo prenese v okvir TO 70 ISO, je bil spre-jet.
V zadnji točki dnevnega reda so bila poročila tehniških odborov, ki so zasedali v Londonu in potrditev dokumentov, ki se lahko razpošljejo v odobritev po pravilu 6 me-’ secev.
TO 4: predlog za mednarodni testni kodeks za kavi-tacijske prevzemne preskuse za modelne vodne turbine
TO 5: predlog za parne turbine.
TO 9: pravila za električne 'stroje na železniških in cestnih vozilih
TO 13: 2 predloga za merilne instrumente (revizija pubL 51) in za elektronske voltmet. re .(revizija publ. 217)
TO 15: 6 predlogov s področja elekt. izolantov
TO 16: 2 predloga s področja označevanja sponk stro--jev
TO 23: 2 predloga za vtične priprave za gospodinjstvo in za industrijo
TO 34: 26 predlogov s področja žarnic in svetilk ter pri. padajoče opreme
TO 35: 6 predlogov za galvanske člene •
TO 39: 8 predlogov za elektronke
TO 42: 2 predloga s področja tehnike visoke napetosti TO 46: 9 predlogov s področja kablov, žic in valovo-dov za telekomunikacije TO 47: 31 predlogov s pod-ročja polprevodniških elementov
TO 51: 8 predlogov s področja magnetnih sestavnih delov in materialov TO 66: 2 predloga za elektronske merilne instrumente. Iz celotnega pregleda za odobritev po pravilu 6 mesecev potrjenih predlogov torej izhaja, da moremo pričakovati v naslednjih dveh letih izid nad 200 publikacij, od tega delno novih izdaj že obstoječih priporočil, delno pa tudi popolnoma novih priporočil, od katerih jih bo znaten del pomemben tudi za naše izdelke. Ker pa so priporočila IEC osnova tako za jugoslovanske standarde kot tudi praktično za vse tuje standarde, se bo treba resno zavzeti, da bomo pravočasno upoštevali vse nove zahteve pri naših izdelkih.
Franc MLAKAR, dipl. inž.
Iz sklepov
samoupravnih organov

Sklepi
4..	redne sej e DS (21. 11. 1968)
® Dravski svet potrjuje 183. sklep upravnega odbora o imenovanju Inventurnih komisij za popis vseh sredstev in virov sredstev s katerimi tovarna upravlja s stanjem, p er 31. december 1968.
Za popis so bile s strani DO imenovane posebne popisne komisije, katerih delo . vodi in nadzoruje poleg vodje računovodskega sektorja še centralna inventurna komisija (predsednik tov. Slavko SOJ AR).
DS zadolžuje C1K, da skrbi da bo popis v redu in v predvidenem roku pravočasno zaikLjučen.
© Delavski svet potrjuje 186. sklep upravnega odbora, da se iz skladišč izloči za razhod ali odprodajo po najugodnejših cenah, po nalogu GJS (glej spisek z dne 26. oktobra 1968) iz razreda 3, večjo količino nekurantnega materiala v skupini vrednosti 23S.S46.87 N din.
DS prav take potrjuje tudi 18.7. sklep UO, s katerim je bfla imenovana posebna komisija (predsednik tov. Boško Jevačevič), z natego, da ta nekuranten material Sortira im o zaključkih poda zapisnik.
@ Delavski svet. je vzel na znanje in tudi v celoti potrdil predloženi sanacijski program za saniranje tovarne do konca leta 1968 ih program o nadaljevanju sanacijskih ukrepov v naslednjem leta.
program, ki ga je upravni odbor obravnaval in sprejel na svoji 20. redni seji z dne
19.	novembra 1968, zelo nazorno deleča naloge, ki so potrebne za:
1.	razčlenitev vseh vezanih in V nevezanih obratnih . sredstev na: funkcionalna (denar, roba), terminska (krafiserčč- . na, dolgoročna) in likvidna oz. nelikvidna.
2.	analizo delovne « le .s stališča statične in dinamične obravnave
3.	izboljšanje kupoprodajnih razmer
4.	rentabilnost naših artik lov (glavno skrb posvetiti obratu Mokronog)
'Upravni odlbor naj o izvajanju tega sanacijskega programa, tekoče poroča delavskemu svetu;
© Delavski svet je na osnovi 21:5. sklepa DO in na osnovi predloženega pravilnika stanovanjskega podjetja Bežigrad—Moste,	. sprejel
sklep, da se po veljavnih predpisih in v skladu s sklepom 20 .redne seje DO, lahko stanovanja, ki so last tovarne takoj odproda.
@ Delavski svet potrjuje 217. sklep upravnega odbora, da še..iz razpoložljivih sredstev in na predlog investicijske komisije odobri nakup 21 industrijskih stolov za potrebe -montaže BA.
©Tov direktor je delavski svet ¡seznanil z vsebino vodenih razgovorov s področja proizvodnje oljnih - do-zatorjev, ker pa informacija ni dokončna, sklep zadnje seje DS ostane v veljavi.
© Delavski svet je na osnovi tabelaričnega in grafičnega prikaza obravnaval informativni plan leta 1969 in ga v celoti potrdil, od 17 prisotnih članov z enim vzdržanim glasom.
Na osnovi tega proizvodnega plana, ki nam glede na v planu zajete artikle daje možnost 7,3 milijarde letne proizvodnje, z upoštevanjem dveh prostih sobot v mesecu, delavski svet zadolžuje upravo .tovarne, da izdela še gospodarski plan In ¡sicer do
15.	decembra 1968.
© Delavski cvet je z ozirom na odhod tov. Jožeta Hrena dosedanjega namestnika predsednika DŠ, iz naše delovne organizacije, imenoval na njegovo mesto tov. Drago PERCA iz obrata Mokronog, ki ostane namestnik predsednika DS do poteka njegove mairafetme dobe.
© Delavski svet, daje vodji ©brata Mokronog, možnost, .da izjemne primere, ki zahtevajo premaknitev delovnega časa ' ‘iz utemeljenih razlogov, rešuje interno v okviru dejanskih možnosti ne da bi zaradi tega bila prizadeta delovna. disciplina ostalih, cz. da zaradi takšnih primerov proizvodnja he bo imela n'kr.k ih posledic.
© Delavski svet zadolžuje referenta HTV, da pregleda možnosti nakupa delovnih halj delavkam v montaži, ki so jim bile enkrat s sklepom DS že obljubljene, vendar je ■obljuba zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostala nerealizirana. Potrebna -sredstva za nabavo teh halj naj se vkaLkulira v plan leta
1969.
4 N
|j	OBVESTILO
i Iskra »Elektromehanska« Kranj prodaja po sklepu 6 UO tovarne različne rabljene stroje ih naprave.
5	Prodaja se vrši v času od 9. do 20. decembra 1968, | vsak dan od 8. do 12. ure.
S	Prednost pri nakupu imajo družbeno-pravne osebe.
|	Vse informacije daje investicijski oddelek tovarne,
| interna tel. št. 348.
S
jssr i' iitnr s	s v X s 4M s s	* ¿kzt s	i
\
S
\
S
\
S
\
s
I
s
k
Delež Slovenije v jugoslovanski proizvodnji
Slovenija ima le 8,4 % vsega prebivalstva Jugoslavije, daje pa 15,8 % vsega družbenega proizvoda
Čeprav predstavlja Slovenija ž 1,700.000 prebivalci	J
komaj 8,4 % vsega prebivalstva Jugoslavije in po po-	■
vršini obsega le 7,9 % celotne površine Jugoslavije je S njen delež v jugoslovanskem gospodarstvu neprimerno S večji, in se tudi s hitrejšim razvojem na ostalih območ- ■ jih ni bistveno zmanjšal.
Po skromni površini obdelovalne zemlje, ki je sicer intenzivno izkoriščena, ima naša republika razmeroma majhne možnosti razvoja v kmetijstvu. Zato pa se je tembolj razvila industrija skupaj ž drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Lani je Slovenija dosegla 15,8 % celotnega družbenega proizvoda Jugoslavije, to je Skoraj še enkrat več, kot znaša - njen delež po številu prebivalcev. Za leto 1967 lahko navedemo nekaj značilnih podatkov o deležu Slovenije v okviru celotne Jugoslavije.
DELEŽ SLOVENIJE V JUGOSLAVIJI
površina njiv	3,8 %
število prebivalcev	8,4 %
število zaposlenih	14,4 %
družbeni proizvod	15,8 %
registrirani potniški avtomobili	23,9 %
V jugoslovanski proizvodnji je Slovenija zlasti na nekaterih področjih industrije visoko udeležena. Od celotne jugoslovanske industrijske proizvodnje odpade na Slovenijo blizu 20 %. Leta 1967 je bil delež Slovenije v jugoslovanski proizvodnji nekaterih značilnih proizvodov naslednji:
pridelek pšenice	2,9 %
cement	12,4 %
pivo	14,4 %
žveplena kislina	16,6 %
celuloza	. 17,8%
posek lesa	17,9 %
volnene tkanine	18,2 %
obutev	18,6 %
električna energija	19,7 %
pohištvo	20,6 %
žagan les	26,4 %
surovo jeklo	27,6 %
papir	28,8 %
bombažne tkanine	31,8 %
■
■
■ s b a n s
B B B B B E B B
Se vedno velik delež ima Slovenija v proizvodnji | f tekstilne, lesne in papirne industrije, čeprav so se te ga industrijske panoge po osvoboditvi močno razvile tudi b b v ostalih območjih Jugoslavije.	(Po Delu) H 5
mmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiniiuiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimmi» | KOMPAS KRANJ	|
|	Obvestilo	|
jjjj Obveščamo vas, da bo v času od 17. do 24. decem- = Š bra 1968 nastopala v Ljubljani svetovno znana ameriška = = drsalna revija »Holiday on Ice« s svojim atraktivnim {= j§ programom, med katerim naj omenimo zlasti naslednje = Ü točke:	j|
gj	Aladdin in čarobna svetilka	S
jg	Petrograd — 1917	¡§
S	Sestanek na mesecu, in druge.	S
|§ ZrraJi velikega zanimanja smo se odločili tudi za ü gj grupne prevoze z avtobusi. Cena za povratno vozovnico S S znaša 6,50 N din, za šolsko predstavo pa 5,—N din. jjg
g Cene vstopnic znašajo od 18,— do 30,— N din za šol- S gj sko predstavo pa 16,— N din, ki jih lahko nabavite v s = predprodaji v poslovalnici Kompas v Kranju — Koro- g gj tka c. 2.	H
g Predstave bodo v Ljubljani v hali Tivoli, in sicer: s g ob 20.20 dne 17., 20. in 21. decembra 1968 ter ob 16.30 dne s S 18. (šolska predstava), 19., 20., 21., 22., 23. in 24. decem- g g bra 1968.
g Odhodi avtobusov iz Kranja bodo dnevno eno uro g g pred začetkom predstave v Ljubljani. Povratek iz Ljub- s g Ijane pa pol ure po končani predstavi, g Revijo toplo priporočamo in vas vabimo, da nam g g čim prej sporočite vašo udeležbo.	g
|	KOMPAS — KRANJ |
liiiiiuäiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiMuiiiiiiimmiimmiiimmiuiiuiiiiumuuiiiimiiiiuiiuiiiiuiiiif
Z nekoliko zamude, pa vendar ne prepozno, objavljamo sliko upokojenega tov. Franca Opare, ki je vrsto let delal v oddelku »vretenske stružnice« DE »Produkcija« v kranjski tovarni. Sodelavci so mu ob slovesu izročili spominsko darilo in mu zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva
Pisma bralcev
KDO JE KRIV?
Pred časom je naše glasilo-podrobneje pojasnjevalo pogoje za kreditno prodajo naših izdelkov s področja široke potrošnje in jih bralcem tudi predstavilo. Kot kaže je bila to koristna pobuda, saj so člani naših delovnih kolektivov z veseljem izkoristili to priložnost in si nabavili stvari, do katerih bi sicer ne prišli tako ugodno.
Tudi mene je zapeljalo, da sem v naši ljubljanski proda, jahti zaprosil za kredit in si nabral nekatere naše izdelke, . katere smo pogrešali v naši hiši. Med drugim sem tedaj (pred, dobrima dvema mesecema!) skliSml kupiti tudi televizijski stabilizator in sesalec za prah SP-5. No, ko sem druge stvari že nabral, so mi v trgovini pojasnili, da niti TV.stabilizatorjev, niti sesalca SP-5 (ne morem dobiti, ker da jih nimajo na zalogi. Ürèdili smo nekako, da sem. kredit, dobil in odnesel izbrano : blago; za stabilizator in sesalec pa sem 'moral pač čakati.,
To sicer ne bi bilo tako tragično, če bi stabilizator in sesalec dobil v nekaj dneh, vendar se mi je primerilo, da sem stabilizator prejel pred nekako štirinajstimi dnevi, sesalca za prah pa še vedno
nimam in mi v trgovini tudi ne vedo povedati, kdaj ga bodo imeli na zalogi. Rad verjamem prodajalcem, da so zainteresirani Za to, da bi čim več prodali dn, da jim je tudi težko kupcem oid©> var jati, da tega ali onega izdelka v trgovini ni. Ne morem pa razumeti mlačnosti in nerazumevanja prodajnega oddelka za izdelke široke potrošnje PSO, da artiklov, za katere je zanimanje med kupci, ne more hitreje dobiti iz tovarn.
Vprašanje me bode, pri kom je treba iskati krivdo za tak odnos, pri prpdajgjlcjj na drobno, pri prodajnem oddelku PSO ali čelo' piri samem proizvajalcu?
Vsekakor ;'ineinim, da pri današnjih pogojih na domačem trgu takih pojavov ne bi smelo biti, pač pa bi morali biti tako. tovarna, kakor tudi Prodajno-servisna ■ organizacija veliko' bolj zainteresirani za plašman izdelkov. Še tem bolj bi bilo pričakovati, da bi' se: bb obstoječih težavah, kakršne vladajo v tovarni'v Sežani (TV stabilizator) in tovarni -»Mikron« v Prilepu ' (sesalec SP-5) , .potrudili, da bi bilo iskanih izdelkov na trgu dovolj, saj bi jim večja prodaja prav gotovo .pomagala iz težav.
J. C., Ljubljana
Na proslavi v TEN so hkrati podelili tudi nagrade vsem tistim, ki so že dvajset let zaposleni v tovarni
v Pavli Škantar v slovo
Delovni kolektiv obrata »Upori« tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju na Dolenjskem je močno prizadela vest, da je, kruta smrt nenadoma iztrgala iz njihove sredine marljivo in požrtvovalno sodelavko Pavlo Škantar.
Dolga leta je kot vestna, skromna in prizadevna članica kolektiva, 'prispevala svoj delež k razvoju in napredku tega obrata. Zaradi svojih naštetih lastnosti je bila med sodelavci vselej priljubljena in cenjena, zato pa je tudi tem bolj boleča njena prezgodnja smrt, tako za domače, kot tudi 'za delovni kolek, tiv v katerem je živela in delala.
Marljivo sodelavko in nepozabno tovarišico bo-. mo . ohranili v trajnem spominu.
Delovni :kolektiy obrata »Upori« Šentjernej
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame j ■ MARIJE KEPIC
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iž I. delavnice v produkciji tovarne »Elektro-mehanika« Kranj za izraženo Sožalje in podarjeni venec.
Sin Franc Kepic
ISKRA — glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za ■ elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik:. Igor Slavec — izhaja tedensko —" Rokopisov n« vračamo — Tisk ta klišeji! »CP Gorenjski tisk« Kranj