oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXIX.—LETO XXIX.
CI^VELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 8, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 5
Hčerka o. p. ^jBoUdar Jakac poroča URADNIKA osvobojene Ljubljane
I ■	_
Citatelji Enakopravnosti se gotovo še spominjajo ob-
—--— - - - širnega in zanimivega pisma od slikar j a-umetnika Boži-
dara Jakca, ki smo ga pred nedavnim priobčili. Pismo nam je bil dal na razpolagi narodno-zavedni Mr. Anton Colarič, Jakčev bratranec, poznani sobni papirar na 5385 St. Clair Ave. Pred par dnevi pa je prejel naš poznani in nadvse marljivi narodni delavec Mr. Janko N. Rogelj predsednik Ameriške bratske zveze,pismo od Jakca. To je prvo pismo, ki ga je pisal Jakac od časa, ko se je povrnil v Slovenijo, oziroma v Ljubljano. Posebnost pisma je sledeča:
"Dragi tovariš Rogelj!	' '	]
"Že večkrat sem začel pisati,;
pa mi ni bilo nikdar usojeno, ,
Oče naslovil pretresljiv radijski apel za varnost ugrabljenega otroka
CHICAGO, 7. januarja— olicija in drugi varnostni ®^gani so bili danes alarmi-da gredo s polno paro "a lov za ugrabiteljem Su-Degnan, 6-letno hčer-® OPA uradnika v Chica-So, ki je bila ugrabljena z
ugrabljene
lii	danes imel pretres-
orn	3pel, v katerem je
011?^	da naj otroku
k f	stori nič zalega in da
c_ ^	kar mu bo naro-
stoD'f	^ko se mu omoči
^ ^ v	stiko z ugrabiteljem.
9'abitelj zahteva $20,000 odkupnine za otroka
bUa pogrešana zju-teri'- ° bila posteljica, v ka-SDa/^ najdena prazna. V pustu °t^oka je ugrabitelj va	^ katerem zahte-
®^kupnine za vrnitev
njg oblastim izjavil, da ni-ko ip ' manj šega pojma, ka-njg Ugrabitelj dobil vstop v 051^7° stanovanje, Otrok je bil Pfei %rabljen več ur po ot pa je bil zločin odkrit.
^aii fan+je-vojaki
StlOŽi ia • v
dotjjov	' "^pričakovano prišel
Jaškd	odpuščen od vo-
Pozna ^	Konestabo, sin
sejjv,	družine Mr. in Mrs. Jo-
'^"owheaH	:980S
štifil f ^	^ službi je bil
s 8y f ^ ^0 mesecev. Sedaj bo
Obiranje obleke v Q ^OLLINWOGDU
^ collinwoodski na-
stojaijf	januarja po-
čevijg .	pobiranje obleke,
ro (j„ '	in darov za sta-
^'■edah	odprta samo ob
^'®tijn	soboto zvečer. Vsem
časa še K	P?^P^^"jejo, koliko
šžitie	^ pobiralo potreb-
da%if	j® sedaj
' ' oddastr — ^ •
t^tti
oziru.
e vase prispevke v
Na
Slekli
a veverica
El.	strani mesta med
hviia n	St. se je po-
Veverica^^ 'i^videzno krotka Hlastijg ' P^ jo kdo prime, <^etepp , f^ki in skuša priza-
"pizniti.
^Pelira^g ^ zdravstvene oblasti ok 1^^ Prebivalce v ome-^®fice °	se pazijo te ve-
° ateri se sodi, da je
člani	seja
"^yustva sv. Ane št. 4 da se udeležijo čep, kat	seje v sredo ve
^olitvg	zelo važna radi
tajnice in delegati-
•konvencijo.
v^g.^^j^ka seja snd
Gk večer, dne 10. janu-
rt ^ ob 8 .
bo vršila redna Slovenskega na-^	na St. Clair Ave,
da bi nadaljeval in skončal. Ta-1 ko čakaš, čakaš in preklinjaš, i kaj da nič ne pišem. Do sedaj sem prejel že dva Tvoja draga pisma, in se Ti za vsakega posebej od vsega srca zahvaljujem in za vše Tvoje in sopodpi-scev pozdrave.
"Vesel sem, da ste še vsi živi in zdravi in kar me še prav posebno veseli, da nas sodite pravilno in da delate za nas. Pa kaj kot so se v tej dobi znašli vsi lump je skupaj, tako so se znašli tudi vsi pošteni ljudje sveta na isti bazi.
"Za Tebe in za odbor smo zvedeli že davnej zunaj, in sem bil ponosen nate, vesel sem bil tudi starega Kristana, ki ga, prosim, prav od srca pozdraviš, da ne omenjam posebej Louisa Adamiča. Na Vas,' dragi naši v Ameriki nismo nikdar pozabili, in smo neštetokrat govorili o Vas in Vaši pomembnosti, le ni bilo nikdar prave prilike za pisanje.
"Lojze Adamič, ki sva skupaj partizanščila, je Vam pisal, samo ne vem, če ste kedaj prejeli. Tudi jaz sem napisal strahotno dolgo pismo, ko je lani na pomlad odhajal od nas major Jones. Očividno pisma še niste sprejeli, ker sem, ko sem bil na tretjem zasedanju AVNOJA v Beogradu, izvedel, da je še vedno v Londonu. Pismo je bilo naslovljeno na bratranca Toneta, namenjeno pa je bilo vsem Vam. Mogoče ga Odisejeva pot nekoč zanese vendarle do Clevelanda.
"Ko sem že pri Tonetu, dovoli, da Te vprašam, kaj je s Tonetom in družino. Ali je še živ in kako je z njim, ker še nič nisem prejel glasu od njega, čeprav sem že predvčerajšnem prejel od moje nečakinje Enice Bele-tove pismo, ki sem ga bil zelo vesel, ko vidim, da ste o vsem pri nas, prav dobro informirani Tudi nešteto 'Novih Dob' sem že prejel, za kar se Mr. Terbovcu prav od srca zahvaljujem.
"Hočeš, da bi za liste kaj napisal, kakor bi rad. Ti jnoram prav po pravici povedati, da odkar sem se vrnil v Ljubljano, in to je bilo točno 24 ur po osvoboditvi, v jutranjem svitu, skozi tipično ljubljansko meglo— nisem do danes prav nič več pri sel do—slikanja—kaj šele do pisanja. Ali si predstavljaš, kaj je vse potreba, ko se vrneš v uničeno in razrušeno domovino.
"Vsak od nas je imel, posebno' spočetka, deset poslov in vsak je bil važen in nujen. Tako je tekel čas kot bi ga žgal. Pa so prišle — partizanska razstava v Ljubljani in Zagrebu, in vse mogoče prireditve, ki so terjale čas. Pa en mesec Beograd, pa skoro toliko Zagreb. Stari tovariši partizani se kar redko srečujemo. Vsak si spet želi nazaj v hribe, kaj hajke in boji in kaj šc vse, to se vse pozabi.
"Neka čudovita stvar je bila takrat, ki nas je objemala in da-
Akademski slikar BOŽIDAR JAKAC kot partizan
Lep napredek slovenskega bančnega podjetja
jala svojstvena razpoloženja, ki jih ne bo nikdar več. Nekaj čudežno veličastnega, vkljub brigam in tegobam, je bilo. Ta velika historijska doba je enkrat za vselej zatoniia. Sedaj pa še za spomine ni časa. Drviš naprej, delaš, gradiš, obnavljaš ih ustvarjaš novo. Novo in srečno onim, ki prihajajo za nami. Ob tej misli mi kane vedno silno grenka kaplja v srce. Ne vem, če že veš.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Lucak ponovno izvoljen predsednikom mestne zbornice
Mestna zbornica je snoči imela svojo prvo sejo v tekočem letu. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika in klerka, s česar je bilo mnogo ugibanja, kako bo volil blok štirih "upornih" demokratov, v katerem se nahajajo councilmani Edward Pucel, Edward Kovačič, John Mudri in Leonard Franks, ki pri zadnjih volitvah niso imeli podpore Ray T. Millerja kot načelnika stranke.
Angleški časopisi so trdili, da bo "uporni blok" iz maščevanja glasoval z republikanci in s tem preprečil ponovno izvolitev demokratskega predsednika zbornice Michaela Lucaka, council-mana iz 28. varde.
Ta prerokovanja pa so se snoči izkazala za neutemeljena. Ko je prišla na dnevni red volitev predsednika, so Pucel, Kovačič, Mudri in Franks z drugimi demokrati vred glasovali za Lu
Napredek, varnost in stabilnost zadostno podčrtavajo stanje bančnega zavoda St. Clair Savings & Loan Co. ob koncu leta 1945. Imovina tega zavoda znaša danes nad pet milijonov dolarjev. Delničarji, direktorji, vodstvo, uposlenci in vlagatelji so vsi ponosni na vzornost tega podjetja. To se najbolj zrcali v zaupanju vlagateljev in previdnosti direktorjev pri investicijah zaupanega jim denarja samo v prvotne hipoteke (mortgages) in v vladne bonde Zedi-njenih držav.
Vloge pri tem podjetju so v minulem letu narastle za približno en milijon dolarjev, in znašajo danes skupno blizu štiri milijone dolarjev. Na vlogah in v bondih Zedinjenih držav je investicija narasla nad dva milijona dolarjev. To izkazuje, da je polovico denarnih vlog sedaj investiranih v take bonde, ki se lahko vsak čas vnovčijo, to so bondi Zedin jenih držav.
Medtem, ko je ta stran zelo ugodna, pa vodstvo podjetja želi zvišati število posojil na prve vknjižbe na domove v tekočem letu. Ob tem času obstoji velika zahteva po novih domovih v tem okraju in to podjetje se zavezuje dati popolno postrežbo s posojilom vrnjenim veteranom, da si zgradijo svoj kisten dom.
Vsi veterani ste vabljeni, da obiščete urad St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., kjer boste dobili vsa pojasnila glede financiranja, graditve novega ali predelave sedanjega doma.
"Vodstvo St. Clair Savings & Loan Co., se ponovno obvezuje, da bo postreglo veterane koli-k o r najbolje mogoče z vsemi mogočimi pojasnili," pravi tajnik tega podjetja, Paul J. Schneller.
Tajnik tudi poroča izdatno zvišanje rezerve in nerazdeljenega dobička, kar vse krepi in podčrtava zdravo stališče finančne strani podjetja. Vse vloge vlagateljem se je kreditiralo z 2% obresti za leto 1945 in tajnik dalje sporoča, da se bo vse nove vloge, ki se jih prejme do 10. januarja, kreditiralo z obrestmi od 1. januarja, 1946.
Vojne je sedaj konec in delovne ure zavzamejo večinoma povsod normalno stališče. Radi tega je to podjetje tudi spremenilo ure uradnega poslovanja, ki so stopile v veljavo 2. januarja 1946 in sicer sledeče: Nove uradne ure —
Dnevno od 9:30 do 2:30
Ob sobotah od 9:30 do 12
opoldne.
Ob večerih ne bo več odprto.
GEN. MARSHALL ZAČEL POGAJANJA ZA POMIRJENJE KINE
ČUNKING, 7. jan.—Danes se je vršila tukaj prva konferenca za končanje civilne vojne v Kini, na kateri je novi ameriški poslanik gen. George Marshall nastopil v vlogi posredovalca.
Konferenci prisostvujejo zastopniki kitajske centralne vlade in kitajskih komunistov. Razpoloženje na konferenci je zelo ugodno, in po zaključku iste se je vršila družabna zabava, na kateri so bili navzoči vodilni člani obeh "kitajskih skupin.
Tajnik Byrnes odpotoval v London
Masni protest ameriških vojakov v Manili radi odložene demobilizacije
Armada zahteva nad milijon več mož za okupacijsko službo
WASHINGTON, 7. jan,—Državni tajnik James Byrnes je danes odpotoval v London, kjer se bo udeležil prve seje zbornice Združenih narodov, ki se bo v četrtek o tvorila v britski pre-stolici.
Byrnes je pred svojim odhodom poudaril, da Zed. države na moskovski konferenci niso odkrile nobenih detajlnov glede produkcije atomske bombe, obenem pa je imenoval poseben odbor petih mož, čigar naloga bo, da proučuje problem kontrole atomske energije iri poda svoja priporočila organizaciji Združenih narodov.
To vprašanje bo eno izmed poglavitnih, ki pride na dnevni red londonskega zborovanja.
Trije ropi
Stavka tiskarskih strojnikov v Cleve-landu se nadaljuje
MANILA, 7. januarja—Danes se je tukaj vršilo masno protestno zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 20,000 ameriških vojakov, kot posledica odredbe vojnega departmenta, da se demobilizacija tekom prihodnjih treh mesecev zniža za 50 odstotkov.
Vojaki so na lokalnega po- "*•	—
veljnika naslovili apel, da posre-Washingtonu v svrho tega, da Washingtonu v srvho tega, da se tukaj službujočim vojakom omogoči povratek domov po prvotnem demobilizacijskem programu.
WASHINGTON, D. C. — Vojni department je preteklo soboto naznanil, da število mož, katere dobiva armada potom prostovoljnih vstopov in obvezne vojaščine, ne zadostuje za kritja armadnih potreb za^ okupacijsko službo, vsled česar se bo morala demobilizacija vsaj za dobo prihodnjih treh mesecev drastično znižati.
Gen. Collin je podal izjavo, v kateri je rekel, da ako se demobilizacije ne.omeji, bodo okupacijske sile v sovražnih deželah padle na "nevarno točko."
V nedeljo in ponedeljek so vlomilci v Clevelandu vdrli v dvoje trgovskih lokalov, iz ka-caka, ki je bil ponovno izvoljen. {terih so odnesli plen v vrednosti Potem je zbornica odgodila, j več tisoč dolarjev. Oropan je bil ne da bi sploh glasovala o mest-} tudi neki avtomobilist iz St. nem klerku.	| Louisa, ki je parkal svoj avto
Ta pozicija je prazna že leto I na neki ulici, ko pa se je vrnil, in pol, odkar je bil tedanji klerk j j® odkril, da je neznan ropar John DeRighter vsled obtožbe vdrl v avto in odnesel kovčke,
Stavka tiskarskih strojnikov v Clevelandu se je včeraj nadaljevala, in posledica stavke je bila, I da ni včeraj v mestu izšel nobeden izmed treh angleških dnevnikov.
To je prvič v zgodovini Clevelanda, da je mesto brez časopisov. Edino nadomestilo so poročila, ki jih oddajajo radijske postaje, ki pa seveda niti od daleč ne morejo nadomestiti pisane besede, poleg tega pa so radijska poročila vsled omejenosti časa zelo kratka in navadno ne podajajo podrobnosti, ki jih prinašajo časopisi.
Najbolj zadovoljni so pač naročniki tujejezičnih časopisov, med katerimi je tudi ^Enakopravnost," ker od stavke niso prizadeti.
V "mestu" je velik naval na časopise, ki prejemajo časopise iz drugih mest, ampak malo število teh časopisov izgine kot kafra, čim pridejo v mesto.
Kakor se poroča, se je snoči vršila nova seja med zastopniki unije tiskarskih strojnikov in predstavniki treh angleških časopisov. Seja pa je bila očividno brezuspešna, kajti "Plain Dealer" danes zjutraj ni izšel.
Demobilizacija znižana z 800,000 na 300,000 mož
Glasom, predelanega programa se bo v teku prihodnjih šestih mesecev poslalo domov okrog 1,553,000 mož, medtem ko bi se isto število mož lahko vrnilo v Zed. države v prihodnjih treh mesecih, ako bi se rabilo vse ladje, ki so na razpolago.
Prvotno se je imelo poslAi iz Evrope in Pacifika nazaj v Zed. države okrog 800,000 na mesec, po načrtu, ki je bil objavljen v soboto, pa se bo to število znižalo na 300,000 mož.
Kako drastična je revizija vojnega departmenta, je raz vidno iz dejstva, da medtem ko j se je prvotno imelo število mož v armado do 1. julija znižati na 40,000, pa bo po novem načrtu armada koncem junija štela 1,-550,000 mož, oziroma skoro štirikrat toliko kot je bilo originalno določeno.
Poljaki se vračajo iz Londona domov
povodom volilnih nerednosti, prisiljen k resignaciji.
Takrat bi bil brezdvoma izvoljen John H. Gornik iz 23. varde, ako bi mu ne bil nasprotoval Miller, ki s svojo opozicijo nadaljuje do današnjega dneva.
Councilman John J. Prince ni
v katerih je imel vso svojo obleko.
delničarska seja n. banke
a.
Jutri večer ob 8. uri se v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. vrši bil navzoč na sinočnji seji, ker,letna delničarska seja slovenske je bolan.	1 North American banke.
Univerza apelira
Western Rezerve univerza pričakuje v teku prihodnjih mesecev več tisoč dijakov iz vrst vojnih veteranov, ki imajo posebne prednosti, katere jim nudi vlada v pogledu izobrazbe. Problem pa je, kako vsem tem veteranom
LONDON, 2. januarja (ON. A.) — V megli, ki zakriva londonsko pristanišče, čaka par-nik, ki bo odvedel prve oddelke poljskih vojakov, katerim je dana možnost, da se vrnejo v domovino, < iz taborov v Veliki Britaniji. Med njimi S3 nahaja mnogo onih, ki so se že 1. 1939 rešili skozi Romunijo in takih, ki so bili rešeni iz nemških suženjskih taborišč.
V tej prvi skupini najdemo največ industrijskih delavcev in obrtnikov ali rokodelcev, ki so potrebni za obnovo na Poljskem. S seboj odnašajo svoje orožje,
Novi grobovi
joseph godič
Včeraj popoldne je preminil v Emergency Clinic bolnišnici za opeklinami, katere je dobil pri delu pred šestimi tedni, Joseph Godič, star 67 let, stanujoč na 15622 Saranac Rd. Bil je samski in v Ameriki se je nahajal 42 let. Pogreb se vrši iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
# #
louis lisjak
V Emergency bolnišnici je včeraj Louis Lisjak podlegel poškodbam, kateye je zadobil na starega leta večer, ko ga je povozil avto v bližini njegovega doma. Pokojni je bil 42 let star ter je stanoval na 723 E. 160 St. Doma je bil iz Lokavca pri Ajdovščini nad Vipavo na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član društva Kras, št. 8 SDZ. Tukaj zapušC^ mater Frances, pet sestra; Mrs. Mary Batič, Mrs. Catherine Ste-fančič, Mrs. Zora Drassler, Mrs. Frances Zgonik in Mrs. Ida Cer-^ melj, ter brata Franka. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz August F. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče.
* # #
pogreb frank tekavca
Pogreb pokojnega Frank Te-kavec se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
» # #
pogreb mary pustotnik
Pogreb pokojne Mrs. Mary Pustotnik se bo vršil v četrtek ob 9:30 uri zjutraj iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda in ob 10. uri v cerkev sv. Vida ter nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče.
zadnja čast
Članicam društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ se sporoča, da je preminila dolgoletna članica Mary Postotnik. Prosi se, da se članice v častnem številu poslovijo od nje v Grdinovem pogrebnem zavodu in po možnosti udeležijo pogreba.
preskrbeti stanovanja. Včeraj je
vodstvo univerze naslovilo na j toda ker niso iz ene same vojaške enote, niso vojaško organizirani. Odhajajo z velikim na-
javnost poseben apel, da gre na roko dijakom-veteranom. Družine, ki imajo kako prosto sobo, se prosi, da o tem sporočijo vodstvu univerze.
vdušenjem, obenem pa z veliko naklonjenostjo do Anglije, pred vsem do Škotov.
Mnogo nesreč
V teku prvega tedna se je v Clevelandu pripetilo 37 prometnih nesreč, v katerih so prizadeti dobili manjše poškodbe, dve osebi pa sta bili v tej kratki dobi ubiti. Lani hi vilo v istem času še niti ene smrtne prometne nesreče.
STRAH 2
ENAKOPRAVNOST
8. januarja, 19^
B.;

ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by
J9
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v (Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) ----- ------------------------------------------
For Half Year—(Za pol leta)______________-____________________________
For 3 Months—(Za 3 mesece) __________________________________________
_-$7.00 ... 4.00 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) ________________________
For Half Year—(Za pol leta)____________
For 3 Months—(Za 3 mesece) ________________
_________$8.00
____4.50
___2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _I______________
For Half Year—(Za pol leta)___________________________
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1C79.
PODVZETJE DOLINE TENNESSEE: DEMOKRATIČNI POISKUS
Naša dežela je tekom zadnjih dvanajstih let vodila ogromen poiskus potom razvijanja javnega podvzetja v enem celotnem okrožju—v okrožju doline Tennessee in njenih vodnih pritokov. Mnogim Američanom je bilo to dejstvo ponovno priklicano v spomin pred nedolgo, ko je predsednik Truman slovesno otvoril jez Kentucky, zadnji od velikih jezov, ki jih je zgradila ob reki Tennessee vladna korporacija imenovana Tennessee Valley Authority.
Reka Tennessee, veletok, ki se vije v dolžino 650 milj, izvira v Knoxville, Tennessee, potem teče južno proti Ala-bami, nato severno-zapadno in severno skozi državo Tennessee in Kentucky ter se končno izliva v reko Ohio pri mestu Paducah" v državi Kentucky, nedaleč od Gilberts-ville, kjer je novi jez.
TVA, kot se na kratko imenuje Tennessee Valley Authority, je državno-zvezna oblast, katero je opolnomočil in omogočil zakon sprejet v zveznem kongresu leta 1933 v svrho razvitja rečne plovbe ter kontrole proti poplavam, ki so bile v tem okrožju dokaj opasne. Nadaljni namen podvzetja je bilo pridobivanje električne sile, da se tako prepreči potrato vodne sile, dalje pospešenje industrije in poljedelstva v tem okrožju, kot tudi zgraditev tovarn za izdelovanje umetnih gnojil po nizki ceni. Tekom vojne so te tovarne izdelovale kemične produkte za narodno ©brambo.
V dolini Tennessee, kot že omenjeno, so bile prej vedno poplave, ki so prizadevale prebivalstvu in posebno kmetovalcem ogromno škodo. Povodnji so izpirale in nosile stran rodovitno, vrhnjo plast zemlje, podirale hiše in poškodovale industrijske in druge stavbe ter naprave. Z do-vršitvijo tega zadnjega jezu pa je spravljena cela ogromna reka pod kontrolo, da vrši to, kar ji je začrtal človek . . . "Kaj takega se še ni dogodilo nobepi drugi reki," je dejal predsednik Truman v svojem otvoritvenem govoru. Potem je nadaljeval; "Zakaj je TVA dosegla tako lepe uspehe?" Odgovor je dal sam, rekoč: "Meni jg^ odgovor na to vprašanje docela jasen, kajti TVA je čisto vsakdanja razsodnost združena z moderno znanostjo in dobro upravo . . . namesto, da bi se bili polotili te ogromne reke z zgraditvijo enega jeza tu, drugega tam, se je vzelo v delo in program celotno reko in njeno okrožje. Na ta način je bilo mogoče napraviti načrt, ki je predvideval vse potankosti podvzetja, kar je omogočilo dobro prikladnost in spajanje posameznih jezov v eno veliko celoto, iz katere črpa ljudstvo v tem okolju dobrobit."
"Pomislite," je dalje pripomnil predsednik, "da bo samo ta jez, ki ga otvarjamo danes, držal nazaj štiri milijone čevljev poplavnih voda reke Lower Ohio in Mississippi. Ljudje, ki žive v teh predelih, vedo prav dobro, kaj to pomeni—-to pomeni, da je odstranjena nevarnost vodnih poplav, a obenem bo sila, ki je prej prizadevala škodo vpre-žena v korist ljudstva teh predelij. Električna sila proizva-jana iz toka rek bo služila tako kmetovalcem, kot industriji in mestnim prebivalcem.
"Kentucky Dam (jez) tudi omogoča plovbni kanal v dolžino 183 milj. Ostali TVA jezovi tvorijo plovbeni kanal, ki sega vse do Knoxville in do vzhodnega Tennessee, 650 milj stran. Tako je sedaj omogočena prometna povodna zveza med našim jugom in srednjim zapadom. Korist podvzetja se torej razteza daleč preko mej doline Tennessee."
Okrog 4 milijone ljudi živi v dolini reke Tennessee in njenih pritokov. Povečini so to majhni farmer j i, ki so prej živeli revno, mnogo revnejše nego povprečni ameriški farmer drugod po deželi. Zgraditev 16 jezov, ter popra-vitev ostalih jezov, ki so bili zgrajeni že prej, je nudila tisočerim ljudem zaslužek, kar je ze samoobsebi dvignilo življenjski standard. Ko pa je bil celoten program izveden, so se začeli kazati sadovi tega velikega poizkusa v pravi iuci. Ogromni kompleksi zemlje, ki ni prej služila nikomur, so poslali rodovitni, uporabni za pogozdovanje, farmanje, itd. Zaeno s tem so rasla nova naselja, gradile so se šole, knjižnice, bolnišnice ter druge institucije. Pojavile so se male industrije in podjetja malih lastnikov. Cenena električna sila je bila na razpolago najzadnjemu farmer ju, najmanjši podeželski šoli. Oni, ki kritizirajo vsako stvar, ki je v ko-
rist ljudstvu samemu, pravijo, da je vse to omogočeno na račun davkoplačevalcev. Resnica je, da TVA oddaja električno silo le na debelo—po ceni, ki ni nizka. Da dobe ljudje poceni elektriko tudi v najmanjši vasi ozir. naselbini, je zasluga pametne ekonomije prizadetih mest in okrajev ter podeželskih kooperativ v tem okrožju. Znižane cene na drobno so pridobile veliko število odjemalcev električne sile, ki se prej iste niso poslužili, ker je bila predraga zanje in za njih razmere.
TVA deluje v vseh svojih podvzetjih kooperativno z ljudstvom potom državnih, krajevnih in privatnih institucij. Administracija je docela nepolitična. Faktično so uslužbencem in nameščencem v upravi prepovedane vsake politične aktivnosti, izvzemši glasovanje v času volitev. Uspeh podvzetja je v veliki meri pripisovati možem, ki so v upravi. Med temi je dobro poznano ime Davida E. Lilienthala, predsednika TVA direktorija že od leta 1941. Predsednik Truman je tega moža ponovno imenoval na to mesto v juniju 1. 1. in sicer za dobo devet let. Sodelovanje ljudstva samega bi ne bilo rodilo zaželjenega sadu brez spretnega in pametnega vodstva, kakršnega je nudil na čelu uprave Mr. Lilienthal, ki veruje v prakso in v teorijo demokracije.
Uspešna dobrodelna prireditev
Skled za naše sirote hitro narašča. Dosedaj je nabrana vsota $1,900.00. Tudi prispevki obleke, odeje in živeža so obilni.....
Zadnji petek se je zbrala v Slovenskem narodnem domu mala, toda reprezentativna skupina naših slovenskih naprednih Ž3n in mož pod pokroviteljstvom "Progresivnih Slovenk" in ta-korekoč uradno otvorila kam-1 panjo za pomoč osiroteli mladi- i ni v starem kraju. Uspeh je bil; lep, čeravno bi moral biti veli-' ko večji, če vpoštevamo, da ima | Cleveland največjo slovensko | naselbino v Ameriki. Vendar vemo, da je to šele začetek in da bo v prihodnjih dneh kampanja šale zadobila popoln razmah in bodo frčali. petaki, desetaki in tudi stotaki, kakor vrabci v ^ sklad za naše reveže, ki so brez, starišev.
1
Predsednica kampanje, Mrs.; Josephine Zakrajšek je otvorila | sestanek s primernim nagovo-| rom ter se zahvalila vsem prisotnim za udeležbo in poslane darove bodisi v blagu ali denarju. Navzoča je bila tudi blagaj-i ničarka relifnega sklada, Mrs. j Millie Bradač, ki je ena izm^ : vodilnih mladih žen pri našem ' delovanju. Miss Joyce Gorshe, I istotako vneta in delavna moč, ' kjerkoli treba, pa je prečitala I imena darovalcev. Prisotni smo I z veseljem vzeli na znanje, da je I bilo do petka 28. decembra v ta-^ kozvanem "Baby Shower" skladu $1,630.
S pevskimi točkami s t * nastopili Mrs. Mary Grill-Ivanusch I in Miss Dorothy Svigel. Prva je I zapela dve sentimentalni pesmi, ! in sicer Brahmsovo popularno j uspavanko "Lahko noč, zlatec I moj" in pa "Ko me moja mati, i poti je učila" od češkega skla-jdutelja Antona Dvoraka. Do-I rothy Svigel pa je podala dve ! živahni John Straussovi sklad-• bi in sicef venček iz "Netopir-I ja" in "Blue Danube" valček, i Dorothy poseda lep in prožen I koloraturo sopran. Pevki je do-I vršeno spremljala na klavirja j poznana pianistinja in učiteljica klavirja, Mrs. Vera Milavec-I Slejko. Ob tej priliki moramo I ugotoviti, da ie bil klavir v do-j bri intonaciji, kar smo pogrešili ob priredbi v počast ge. Zo-I retovi. Tozadevno gre zahvala , Mr. Tavčarju, ki je poskrbel, da j3 bil klavir stoniran. Sploh je I priporočljivo, da ob prilikah, ko i nastopajte bodisi godbeniki ali I pevci, eden ali drugi od odbora ' poskrbi, da je poleg drugih pri-' prav tudi klavir v prilično dobrem stanju.
I Po pevskem programu je na-' stojjila s času primernim go-I voroni o vzgoji in o pomenu in ! doprinosu iste k pravemu pojmovanju in rešitvi kočljivih človeških problemov, urednica mesečne progresivne prilogo v "Enakopravnor.ti", Mrs. Mary Grill-Tvanusch.
Med navzočimi smo videle vse štiri dosedanje glavne predsednice, Progresivnih Slovenk, Mrs. Anno Grill, Mrs. Frances Can-
don, Mrs. Paulo Kline in Mrs. Cecilijo Subelj. Dalje smo videli med obrazi navzočih: Kalanovo, Schiffrerjevo Vero Candonovo, Hudovernikovo, Gorshetove, Glažerjeve iz Bishop Rd., Mary Zakrajškovo, Braidichevo, Šiško vičevo, Jufmanovo, Skukovo, Vavpotičevo, Kolegarjevo, Pe-tričevo, Brodnikovo in Mirtiče-vo iz West Parka, Tomšičevo, Belletovo, Plutovo, Novakovo, Simčičev, Močnikovo, Lunkovo, Okornovo, Pollockovo, Vidriche-vo, Peter ko vo, Kraševcevo, Ko-zanove, Mulejevo in še več drugih, pač same znane obraze, katere srečamo vsepovsodi, kjer se dela.
Videli smo tudi nekaj naših mož, kot John Mihelicha iz E. 74 St., Vatro J. Grilla, dolgoletnega urednika, kulturnega delavca in sedaj pomožnega policijskega 4prosekutorja, Anton Malnarja, cementnega kontrak-torja, ki je na razpolago s svojim tovornim avtom, kadar ga potrebujemo za prevažanje relifnega blaga, John Pollocka, blag. SANSa, Joseph Skuka, ki je naredil malo leseno zibelko z majhno punčko in vse skupaj podaril našim ,ženam v dobrodelen namen, poznane kulturne delavce Anton Eppicha in Frank Pluta, Rudy Kozana, poznanega čevljarja, dalje soproga Millie Bradačeve, Mr. Bradača, ki je pomagal v točilnici. Prišel je tudi Mr. Jos. Okorn in obljubil, di bo tudi on izdelal kak lesen predmet in istega podaril za našo osirotelo mladino.
Sploh je prevladovalo med navzočimi vneto razpoloženje za vsestransko pomoč v tej izredni kampanji, ki obeta biti zelo uspešna.
I. M.
Poročevalka.
Društveni odbori za leto 1946
Sledeči uradniki so bili i/voljeni pri društvih za leto 1946: Naprej št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Louis Kocjan, tajnik Ludvik Medvešek, blagajnik Joseph Batis, zapisnikar John Kre-bcl, nadzorniki: John Boštjan-čič, John Lazar in Anton Mi-, klich, zdravnik F. J. Kern, M. li., zastopnik za delniško sejo SND Joseph Skuk; za Klub društev SND Joseph Skuk in Joseph Batis; za Clev. federacijo SNPJ Ludvik Medvešek in Louis Kocjan; za Mlad. pev. zbor John Krcbel; za farmo SNPJ Joseph Skuk, Frank Vidrich in Ludvik 'Medvešek; za jiodr. št. 39 SANS IL u d v i k Medvešek in Joseph 'Skuk; za delniško sejo Slov. [zadružne zveze Jacob Marinko. 1 Društvo podpira sledeče na-Irodne ustanove: Mladinski kro-!žek in Mladinski pevski zbor I SNPJ, Slov. narodno čitalnico, Čitalnico SDD, Prosvetno Matico JSZ, Slov. mlad. šolo SND, obrambno in pomožno akcijo po-
druž. št. 39 SANS, ter pevske in dramske zbore. Društvo je darovalo $500 za pomoč, rojakom v stari domovini; enako vsoto je darovalo v novembru 1944 ter tudi za razne druge dobrodelne namene.
* * *
progresivne Slovenke ki', št. 2
Predsednica Cecilia Subelj, podpredsednica Frances Legat, tajnica-blagajničarka Mary Zakrajšek, 1038 Addison Rd., za-pisnikarica Frances Gorshe, nadzornice : Helen Mikus, Jennie Po-klar in Mary Somrak, publicij-ski odbor: Josephine Petrič,
Nežka Kalan in Joyce Gorshe. * * *
ColHnvvoodske Slovenke št. 32 S D Z
Predsednica Fannie Brezovar, podpredsednica Gertrude Bokal, tajnica Rose Šimenc, 799 E. 155 St., blagajničarka Pauline Mausar, zapisnikarica Rose Mi-kovic, nadzornice: Filomena Se-dey, Alice Opalich in Frances Kromar; zastavonoša Mary Malovrh; zastopnici za Slov. dom na Holmes Ave. Fannie Brezovar in Pauline Mausar; za Slov. del. dom na Waterloo Rd. Fannie Brezovar; zdravnika J.Skur M. D. in Dr. Opaškar.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ne več ob torkih kakor do sedaj in članice se
prosi, da to upoštevajo.
* * $
progresivne slovenke krožek 3
Predsednica Frances Gorjanc, podpredsednica Frances Julylia, tajnica M. Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 5773, blagajni-čarka Anna Zupančič, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Louise Derdich, Frances Zaje iri Mary Medvešek, zastopnici za podr. št. 106 SANS: Mary Lustig in Mary Konesta-bo; poročevalke: Mary Vogrin, Gusti Zupančič in Mary Ster.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu. '
# • . *
Podr. št. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 1101 E. 71 St., podpredsednik Frank Chesnik, zapisnikar Frank Kuhar, tajnik - blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., EN 5408, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Frank Virant in Andrej Champa.
S. N. Čitalnica
Predsednik John Filipič, častni predsednik F. J. Kern, M. D., podpredsednik William Candon, tajnik Joseph Sircelj, blagajnik Ivan Babnik, zapisnikar Joseph Grdina, knjižničar Louis Dular, pomožni knjižničar Anton Ep-pich, nadzorniki: Anton Wapo-tich, Emma Drobnič in John Lonchar, zastopnik za delniško sejo SND, za Klub društev SND in podr. št. 39 SANS, Jack Ambrož.
S. N. Čitalnica' bo meseca novembra 1946 obhajala 40-letni-co obstoja s primernim programom v SND. Naročila se bo nove slovenske knjige kolikor jih Š3 nima v zalogi in razne poučne angleška knjige, revije in magazine kot tudi časopise, ki
izhajajo v stari domovini. * * *
Podr. Št. 41 SZZ
Predsednica Mary Lušin, pod-predsednicca Anna Rebolj, tajnica Catherine Artel, 16006 Parkgrove Ave., blagajničarka Ella Starin, zapisnikarica Mary Jane, nadzorni odbor: Margaret Rožanc, Anna Stopar in Theresa Miklavčič.
Seje se vrže vsak prvi četrtek v mesecu v Čitalnici Slov. del. doma na Waterloo Rd. Na. zadnji seji se je nabrala vsota $20 in se je sklenilo, da se kupi obleko za male otroke-sirote v stari domovini. Odbor se lepo zahvaljuje članicam, ki so darovale in pričakuje še mnogo posne-
malk na prihodnjih sejah. * * *
Podr. št. 8 SMZ
Predsednik C h a s. Benevol, podpredsednik Frank Kastelec, tajnik Martin Valetich, 15331 Glencoe Ave., Ke 6433, blagajnik Frand S. Pener, zapisnikar
John Urbas,. nadzorni odbor: James Kastelec, Frank Videm-šek in Jacob Jane, zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave. Chas. Benevol.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 8. uri zvečer v
Slov. domu na Holmes Ave. » ♦ *
Ribnica št. 13 SDZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Anton Kaušek, tajnik Joseph Ban, 1218 E. 169 St., Cleveland 10, O., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debelak, "nadzorniki: Frank Žagar, Frank Drobnič in Frank Janša, zdravnik F. J. Kern, M. D., ter ostali slovenski zdravniki, zastopnik za sejo delničarjev SND Andy Sadar; za Klub društev SND Frank Žagar; za SANS Frank Virant in Frank Žagar; za Prosvetni odbor Joseph Po-graic. za S. N. Čitalnico Frank Žagar.
Članstvo je odobrilo $15.00 za "baby shower", $50.00 za pomoč bednim v stari domovini, $25.00 za stavkarje pri Fisher. Body Co. in plačalo za 10 vstopnic za Slov. šolo. Društvo bo še nadalje ostalo član S. N. Čitalnice.
# * #
Drušho "Euclid" št. 29 SDZ
Predsednik Joseph Mačerol, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Mrs. Mary Noch, 820 E. 239 St., KE 4977, blagajnik M-Nemec, zapisnikar Frank Požar, nadzorni odbor. John Dodič, Mrs. Frances Nemec in Mrs. Dodič, zastopnik za delniško sejo Slov. društvenega doma na Re-cher Ave. Joseph Mačerol, za Klub društev SDD Frank Segulin in Frank Tegel, zdravnika: Dr. Rottar in Dr. Skur.
Seje se vrše vsak tretji petek
v mesecu ob 7:30 uri zvečer. * « «
Mladinski pev. zbor SDD
Predsednik John Teriep, podpredsednik Jerry Pike, tajnica Jennie Sever, 435 E. 156 St., blagajničarka Catherine Artel, "apisnikarica Jennie Sever, nadzorni odbor: Jerry Pike, Tony Artel in Mary Milner.
Seje se vrše vsak tretji ponedeljek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Zbor je ponovno daroval $25.00 za pomoč Jugoslaviji ter $5.00 listu "Enakopravnost".
O # #
Klub "Ljubljana"
Predsednik George Nagode, podpredsednik Matt F. Intihar, tajnica Frances Julylia, blagajnik Frank Segulin, zapisnikarica Louise Derdich, nadzorni odbor: John Robich, Antonija Sve-tek in Frank Derdich, publicij-ski odbor; Mary Yapel, Frances Klein, Matt Intihar in Frank Rupert, kuharica Mary Segulin, zastopnika za Klub društev, Louis Godec in Mary Segulin; za podr. št. 106 SANS Frank Segulin in Anton Cepelnik.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. * * *
Julra ij I /vcztla št. 137 AliZ
'Predsednica Genovefa Zupan, podpredsečdnica Frances Bran-cel, tajnica in blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar, nadzorni odbor: Rose. Levstek, Pauline Durjava in Mary Bradač, rediteljica Paula Žicman.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v novi šoli sv. Vida ob
7:30 uri zvečer.
* # #
Zavedni sosed j l* št. 158 SNiM
Predsednik Ahac i j Prežel j, podpredsednik F rank Bricelj, tajnik John Ivančič, 20800 Miller Ave., KE 4407, blagajničarka Angela Ogrin, zapisnikar John Ludvik, nadzorni odbor: Charles Žele, predsednik, Mary Segulin in Fr. Česen, društvena zdravnika: Čari Rotter in A. Skur, zastopnica zx Clcvgland-sko federacijo SNPJ Mary Segulin; za Slov. društveni dom Frank Bricelj, Angela Ogrin in Anton Sustaršič, za SANS Frank Misič in Ahaci j Prežel j.
Društvo zboruje vsak petek v mesecu ob 8. uri zvit v Slov. društvenem domu na# cher Ave.
* v *
Vodnikov venec št. 147 SNf
Predsednik Anton Jankovici podpredsednik John Filip''' tajnik Leonard Poljšak, 1114 ( 169 St., blagajnik Anton M® naršič, zapisnikar John Petrid nadzorni odbor: Anton Petrici predsednik, Dorothy Subel ' Anton Logar, društveni zdrf niki so vsi slovenski zdravnik v Clevelandu, bolniška nadzff nika za St. Clairsko o kroži' John Glavich, za collinwoodsl^ okrožje Frank Mramor, za velandsko federacijo SNPJ ton Jankovich in Leonard PA šak, za Klub društev SND Jok Petrič, za konferenco SND Jok; Filipich, za podr. št. 39 Leonard Poljšak, za izletniš''' prostore SNPJ Victoria '^4 šak in Jakob Šubel.	|
Društvo še nadalje ostane čl®( z finančno podporo pri sle' ustanovah: Slov. nar. SND, Prosvetni Matici, za izletniške prostore SANSu ter podpira tudi druf potrebne in koristne ustan"* ter delavske organizacije. se vršijo vsako prvo nedelj"' mesecu v sobi št. 2. novo p"' slopje SND.
Čitalnica SDD na Waterloo P';
Predsednik John Zaic, predsednik John Lokar, st.: nik - blagajnik Anton Ja^k' vich, 14214 Westropp Ave., ^ pisnikar John Bohinc, knji^ čar Frank Petrič, nadzorni bor: John Bohinc, Frank car in Frank Česen, zastopu' za Konferenco SDD na Watf loo Rd. John Zaic, za podr. 48 SANS Anton Jankovich. j
Čitalnica vabi vse Slovence h
či#i
]
Jo: Ca na sm oir
pri
pis
Pr
Da
iz
Sti
ttlE
ria sel Ka ie ne: bo sp: iai sa: ka pr Za
pii trn oh re na ia in žn br T] še za i žr
Slovenke, da pristopijo k niči in da si pridno izposojuj^ in čitajo knjige. Članarina je ^ mo lOc na mesec.
Težke razmere v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 3. janua^J^. (O.N.A.) — Novo izvoljeni riški župani kot na primer ■ liam O'Dwyer v New Yorli" , morda mnenja, da imajo seboj velike probleme radi kujočih delavcev in težav, ■ re povzroča preustroj indu^ je. Dobro bi bilo, da bi se bili nekoliku v položf j na p""'"?!! župana Josipa Kovago, k' y slu je v madžarski prestol''' ; Budimpešti.
Mestne blagajne so pop' ^ ma prazne — popolni banl^r"^ pred vratmi. Zaloge* živeža pošle, tako da mora priW' ^ milijon ljudi v Budimpešti i
>fi f-nlrr*rplmS	ynb-o V ^ .
.ol""'
veti takorekoč iz roke v — z dneva v dan kot nan'

prilike in dobra volja kmetom'
v
# 1
iz okolice prinašajo živež v sto.
Surovin vseh vrst tako P manjkuje, da vlada v mestu večja nezaposlenost. Tovarn® nehale obratovati in promet , v zastoju. Preinoga je tako "j. ^ lo, da so ponoči skoro vse ce zavite v gosto temo —'
zopet povzroča ogromno p' zločinov.

župan J osi t) Kovago jc / el svoji posle ta teden ob tej priliki še kolikor
dobre volje izjavil naslc^"^ "Moja dolžnost je, da položaj v najbolj temnih vah . . . "
DAROVI	I
Podružnici št. lOtJ Suns jc Nagode izročil $5.00 mesto z" noc pokojnemu Peter M"'" .šiču.	M
Mr. in Mrs. Andy in Gcft Božič, 1268 E. Ki!) St., 5^8.^ darovala $10.00 Progrcs'^"^^ Slovenkam, krožek št. 1 sko mladino v Jugoslaviji' slo vencu zu pokojnega Mulovašič.	,i{)
'71'^
Vsem darovalcem se iskreno zahvalo!
B. januarja, 1946
ENAKOPRAVNOST
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Mati in sestra pišeti iz S+rmice pri Blokah
ne smo zopet enkrat tako srečni, da smo dobili Tvoje pisemce, in da tudi mi lahko pišemo.
Naš rojak in naročnik Mr.
Joseph Pogorelec, ki živi v St.
Catherines, Ontario, Canada,
nam je poslal naslednje dve pi- j ker vem, da Te zanima, kaj vse snii. Dodatno Mr. Pogorelec j smo v tem času doživeli. Nekaj omenja sledeče:	so Ti že mama pisali, ali oni že
težko pišejo, zatorej Ti bom jaz več.
"Pišeš, da si se poročil, čestitam k Tvojemu zakonskemu sta-
Cenjeno uredništvo Enakopravnosti!
V prigibu Vam pošiljam pre-Pis iz pisem mojega prijatelja, rane Zgonc, živečega v Port alhousie, Ont., ki jih je prejel starega kraja in sicer iz vasi rmaea pri Blokah, od svoje "^latere in sestre.
odlomek v 'Ame-*^18 1 Domovini', katera je z ve-^ jem natisnila prepis pisma iz anade prišlega rojaka, ki ga J® ^obil nekje izpod okrilja čr-ega Italijanskega fašizma. V rojaku svetoval, da in	^P^'ejme pisma z itali-
janskim pečatom, kajti tam so
svojega naroda, en 80^ morili in ubijali za
Zabav^	^olje rečeno za
Dobil sem tudi jaz že precej ®eni, ter eno bolj kot drugo da to ni bil boj za
rekr°^''	so domobranci
J, ^ Boga in vero,' kajti pri jalc	postale žrtve izda-
ifl	okupatorjev pošteni
od vseh čislani možaki. Tak-
brat^^rt	Jože Trdan,
ip ,	znanega profesorja
g ana iz Sušja pri Ribnici, in drugih uglednih in živr	JG položilo svoje
na žrtvenik domovine.
desnica prihaja na dan!" * * *
prfSf^^ iz Strmice Nova Vas napisana 12. sinu p ^^45. Materino pismo tig. '^ancetu je sledeče, vsebi-
mo in Alberčko; ti dve so internirali, njega pa so odpeljali za kasarne in ustrelili. Obdol-Ž3n je bil, da je bil navzoč takrat, ko so partizani napadli Rumarsko, ko je bila tam be-logardistična postojanka, a v resnici pa ni bil. Ubili so ga domačini, oziroma zatožili. On se je mislil ravno poročiti z Lenč-kovo Julko iz Studenega.
"Kasarne so tudi vse razbite, so bile bombardirane od nemškega avijona. Sedaj jih popravljajo.
"Froletov Ivan je bil dolgo časa v Ljubljani v bolnišnici za vertarja. Od tam je šel v parti-
nu in Vama želim obilo sreče in
zadovoljnosti. Nas prav veseli, j zane leta 1943 in več zdravni
kov z njim. Doma so bili neza
"p	..
"v	sin in Tvoja žena!
Pozd	vrsticah Vaju lepo
in	in Vama želim srečo
(m	ovoijnost v novem sta-
nas, ko skrbite za nas
prest	hudo, ali
^ 1 smo vse. Lačni ravno
da si se poročil, 'ker posebno v tujini samovati iz dneva v dan je res dolgčas.
"Pri nas se pa v teku štirih let niti malo ni nihče spomnil kaj takega. Kako? Saj nismo vedeli niti za eno uro naprej, ali bomo ostali pri življenju ali ne. Od leta 1941 in prav do letos do 9. maja smo dan za dnem trepetali, kaj bo še hujšega prišlo.
"Prvi povzročitelj vojne je bil Italijan. On je kriv, da je toliko naših slovenskih domov uničenih. To je bilo zanj največje veselje, da se čimveč uniči in razbije; kriv, da je na tisoče in tisoče naših bratov in sestra pomrlo po temnih gozdovih, po taboriščih, ječah itd.
"Naš brat Tone je šel v partizane največ iz bojazni. Jih je veliko odšlo v gozd. A bela garda pa je prijela za orožje, ki ji ga je izročila italijanska fašistična zver, in morila svoje lastne brate.
"Ko je šla ofenziva leta 1942 mimo nas, je bilo res nekaj strašnega. Preje so svarili in opominjali ljudi, da naj bo vsak doma, posebno moški. In res, čakali so vsi doma. Ofenziva je prišla k Lužarjem. Vpisane so imeli; Vintarjevega gospodarja, očeta treh otrok, šuštarjevega Antona, Jurmanovega Franceta, Mežnarjevega Jožeta in še več drugih. Te štiri so zvezali skupaj, jih peljali do Mramo-rovega. Ko so prišli malo v gozdič, so vse štiri postrelili. Drugi dan so prišli otroci, žene, sestre in matere, jih objokovati. Ne moreš si misliti prizora! In
^'smo bili I
lajj . Ker smo precej pride- to je bilo tolikokrat. Pa ko bi
jali Y v° smo še drugim da-
8lj ®^i^^at so kar ponoči pri-
kar	gozda in smo jim
Cele hil?' °kna dajali, v temi,
. hlebe kruha,
(Jali	itiuna, a oni so nam
štiri	®i^dkor in milo, ker
80 vjD ^	imeli nič kart,
Šel	Italijani vzeli, ko je
parti^Q^	(Tvoj, Vaš brat) k
Vartio	bilo je zelo ne-'
tias b'V	' bili zvedeli, bi
%ali ' ^	^^P^Uali in domove po-
*'Let
Ijivi	80 le prav zanes 2ani
-• ^^^dje vedeli, kje so parti-
Mačkc
jih smeli vsaj pokopati. Treba je bilo prositi in prositi, preden je bila prošnja uslišana.
"Druge so vlačili bogve kam, jih pretepali, nazadnje pa so jih poslali v strašno internacijo, kjer so umirali leta in leta, ter za marsikaterega še danes ne vedo, kje je, ali je živ ali mrtev. Največ pa so jih pripeljali na Veliki vrh od vseh strani. Tam, so jih zaprli po hlevih in svinjakih. Iz Strmice so bili vzeli Froletovega Mirkota. So ga bili tudi že postavili za ubiti, a
in^gji "^""-K.ovcu,. v gozdu, so j potem ga je g. Viktor nagovoril jene zemljo cele hiše nare- da so ga pustili. Štencovega • iako je šel tudi naš To-
>ie,
takrnf ^ ^^42 so prišli čez' vas,
1.	So iirv, „„1.1: v. v_,. •

aš
So
Tone
Jim rekli še četniki.
pred	nekaj sekal doma
Varjai^	nago-
tnu 2 ' da	mora iti.z njimi ter čez 14^'"°^.'^'' noče, bo pa šel
kuhi^,-	je k meni v
tudi	BO je tresel, da
lo v ;	ni mogel. To je bi-
..j^soboto.
^Povedi^'. JG šel k maši in me	jc prišel domov,
trov vv,f'' napravim 12 li-'"leka in
Po le lo
vasi.
m
kruha, šla sem da sem dobila več hra-
Franceta in ujca so bili vzeli, tam sta bila dva dni brez jesti. Potem sta bila zaslišana, nakar so ju vendar izpustili.
"Lenarčičeva so oba ustrelili, Stankota in sina Borisa. Iz Velikih Blok Mazajeva oba, Ma-rentovega, Malizjovega Toneta. Mačkovega so v Velikih Blokah zaprli skupno z Pavličevo ma-
dovoljni, da je šel, ker je bil Miro pri domobrancih. No in danes, Ivan je živ in zdrav, nahaja se v Domžalah pri Ljubljani. A od Mirkota ne vedo nič, kje je. France Štencov je bil tudi domobranec. Tudi ne vedo nič za njega, ga ni domov. Oče so živi.
"No Volčjem pri šobidru pa je hudo. Oče so umrli, Francka je zelo bolna, mati so tudi stari, tako da nima kdo delati. Jože in Lojze sta bila pri domobrancih, ni nobenega domov.
"Grkov Jože je bil nekaj časa 'pod zaščito,' en čas je bil pa v partizanih, a sedaj je doma. Čotna Janez in France sta doma. Janez je res bolan, je bil na operaciji za slepič, in je prehitro vstal, zato boleha. Jože je pa na Rabu umrl.
France Jernejev je bil v internaciji, a je letos prišel domov; potem je bil za teranca, to je, da je skrbel za hrano za partizane in druge stvari. Ali njega so usmrtili nekdanji njegovi prijatelji, ki so bili pri domobrancih kot 'črnorokci'. Slednji so imeli službo, da so samo morili ljudi. On je delal pri šim-lovih v skednju, a je bilo vse izdano. Prišli so naravnost v skedenj; hotel je uteči, prosil jih je, naj ga pustijo, ali brezsrčni zločinci so streljali za njim, ga obstrelili. Do Zakraja je bežal, tam je omagal. Oropali so ga in še od blizu ustrelili. Ko je izdihnil, so odšli.
"Ravno tako so prišli na Godi-čevo, kjer je bil iz doline Jernej, od Alene sin iz Ponikove-ga, in od Hribarjeve, Pavle sestra Lojzka je bila tudi tam, ker doma si nista upala ostati, ker jima so grozili, in to njihovi sorodniki. Zato sta šla oba na Godičevo. Ali prišli so, ju
WIDOW RETURNS . . . Mrs. George S. Patton meets her son, West Point Cadet George S. Patton III, as she returns from Lurtxmbourg, following the funeral of General Patton. The general was buried with full military honors.
zvezali, nato jih nad Zakrajem ustrelili. Bila sta strašno razbita, posebno Jernej. Koliko pa drugih, posebno partizanov je padlo okrog nas. Kar z vozovi so jih vozili, kot drva.
"V dolini pri Lipci je tudi vse uničeno. Jože je bil v Italiji v internaciji. Mati, oziroma žena od njega je bila v Nemčiji internirana. Anico in Justo so imeli nekaj časa v Velikih Laščah zaprte. Nato so Anico izpustili, Justino pa so na Pijavi Gorici mučili njeni nekdanji prijatelji, nato pa ustrelili. Doma so ostali Anica in dva mlajša bratca. A tudi ti so morali bežati in pustiti vse. Enega, ki je bil še skoro otrok, ga na potu ustrelili,\ dom pa vse porušili in oropali. Sedaj so se ostali, ki so še i živi, vrnili domov na ruševine, da je res žalostno. Ivan je bil v partizanih, je bil obtfiogo, nato je umrl.
"No, sedaj sem Ti pa že dosti napisala. Saj ni dolgo, ko sem Francki (sestri) pisala. In mama so tudi dosti napisali. Pišeš, kaj nam najbolj manjka. Veš, saj sedaj lažje dobimo kot prej. Najtežje se dobijo čevlji, ako bi mogel poslati za spomlad, imam št. 38, ali kakšno obleko za ma- [ mo in Angelco. Hrane nam ne manjka, smo precej pridelali, ni j treba preveč skrbeti. Sedaj bo vedno boljše.	|
"H koncu še sprejmite naj-' lepše pozdrave od cele družine, "Mame, ata, Angelce in ^ Anice." |

Za delavce
NAMED UNO DELEGATES . . . Secretary of State Byrnes, upper left, will head the U. S. delegates to the general assembly of the United Nations. Edward R. Stettinius Jr., upper right, will head the delegation Juring the absence of Secretary Byrnes. Senator Connally, lower right, Senator Vandenberg, lower left, and Mrs. Franklin D. Roosevelt were the ather members of the delegation chosen by President Truman. Stettinius will also serve as the U. S. representative in the security council with rank of ambassador,
OGLAŠAJTE V ''ENAKOPRAVNOSTI"
r
DOPRINOSI AMERIKI! |
Nobena posamezna narodnost v Ameriki si ne more prisvajati prednjaštva. Kar je Amerika danes, je posledica koordinacije vseh narodov. V knjigi "A Nation of Nations" je naš poznani in spoštovani ameriško-slovenski pisatelj Louis Adamič temeljito pojasnil. O tem se lahko prepričate, ako si nabavite in prečita-te omenjeno knjigo, ki je v zalogi v uredništvu Enakopravnosti.
IZ URADA SLOV. NAR. DOMA
6409 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Obvešča se vsa društva-delničarje SND in posamezne delničarje SND, da se vrši
REDNA LETNA DELNIŠKA KONFERENCA
V četrtek, 10. januarja, 1946
v avditoriju SND ločno ob 8. uri zvečer
Prosi se vse od društev izvoljene zastopnike in posamezne delničarje, da se tega letnega zborovanja udeležite.
DIREKTORIJ SND
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot
delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Polishers & Buffers
(
j Izurjeni na plumberskih j kovinskih kosih. Piece work I nadurno delo.
Republic Brass Co.
1823 E. 45 St.,
severno od Payne Ave.
Mali oglasi
smo
gim-
V g.). ,	nesli pod
Odšel	so so nahranili,
tnaja !^di Tone z njimi 12.
11
da ■ 10 dni smo zvede-'Jani. L ^ "bit nekje pri Ljub-Ha igy ^ vem, da je pokopan logti	morem popisati ža-
^lismo smeli pokazati,
tud
'^•'ijemo
za njim, ker bi bili
^ poh
Pi'av lepo pozdravljam, "Tvoja mati."
pobili
V'"

* Y- .y.
Pa i " sestre Mr, Zgon-"I i. L "I*'sano slodrče: .%^bi bratec!
času strašne voj-
NAZNANILO!
v smislu in pravil the ST. CLAIR SAVINGS and Loan Co., se bo letna seja delničarjev te družbe vršila
V ponedeljek, 14. januarja, 1946
ob 8. uri zvečer
v Slov. nar. domu na 6417 St. Clair Ave. dvorana št. 1
Na dnevnem redu bodo volitve direktorjev, sprememba točke VI, 1. dela ustave in ukrepalo se bo o drugih zadev, ki pridejo pred zbornico.
ST. CLAIR SAVINGS AND LOAN CO.
Paul J. Schneller, tajnik
Letno poročilo stanja
The
North American Bank Company
I dnem 31. detembfa 1945
PREMOŽENJE:
31. dec. 1945	31. dec. 1944
Denar v gotovini in na bankah ............$1,321,897.62	$2,080,225.76
U. S. vladne sekuritete .......................... 6,142,816.58	2,078,092.36
Posojila in ^skonti .............................. 1,620,687.08	1,197,184.32
Drugi bondi in sekuritete ...................... 262,073.23	198,431.64
Bančno poslopje ................................... 10,000.00	20,000.00
Drugo premoženje ................................ 58,180.26	32,104.86
$9,415,654.77	$5,606,038.94
OBVEZNOSTI:
Osnovna glavnica ..................................$ 200,000.00	$ 100,000.00
Capital Debentures ................................ 0.00	65,800.00
Rezervirano za Capital Debentures,
obresti in odplačila .......................... 0.00	10,173.33
Preo*itanek in nerazdeljen dobiček ...... 138,869.09	82,603.30
Vloge ...................................................... 6,962,217.68	5,121,351.37
U. S. vladni račun posojila .................. 1,967,986.07	67,648.50
Druge obveznosti .................................. 106,581.93	158,462.44
Rezervirano za slučajnosti .................... 40,000.00	0.00
$9,415,654.77	$5,606,038.94
člani federal deposit insurance corporation člani cleveland clearing house association
B, J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
POPRAVIMO FORNEZE
in BOILERJE. Postavimo nove forneze na plin in boiler je. American Radialor Co. produkti, itd. 40-letna izkušnja.
SANDBERG HEATING 3125 E. 93rd St. — RA 5198
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
IVANHOE RADIO SALES & SERVICE
ELEKTRIČNI PREDMETI
994 Ivanhoe Rd. LI 5277
blizu 5 Points Ob večerih PO 5192
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako Jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
NOVA IZDAJA
Angleško-slovenski besednjak
(English-Slovene Dictionary)
Sestavil Dr. F. J. Kera
Cena $5.00 .
Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue
Zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
62*8 SCHADE AVt. POKLIČITE:
ENdicott 0718
Oglašajte v Enakopravnosti
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8. januarja,
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"Res moraš spremeniti svoj izraz," je rekla. "Zakaj se včasih ne posmeješ? Ce boš gledal neprestano tako mrko kakor zdaj, bo vsakdo buljil v tebe in vsakdo se bo čudil, kaj neki pač premišljuješ."
"Terezika! Skoraj še huje je kakor prej. Prej sva bila sužnja enega človeka, zdaj pa se mi zdi, da sva sužnja vsega sveta."
Z nervozno kretnjo si je uravnala lase.
"Kaj misliš, da roji Blaserju po glavi?" je vprašala.
"Njegov pogled se mi je zdal čuden, to je vse."
Tereza se je za trenotek predala razglabljanju. Še predobro je poznala Blaserjev uradni pogled. Pred leti je trepetala spričo tega pogleda. Gottfried si je potisnil roki v žepe in korakal po sobi gor in dol.
"Ce bi ne bil to arzenik," je govoril, "bi bilo manj razloga za nervoznost. Toda ta prekleti arzen! V možgane se mi je zažrl. Preganja me. Nemogoče mu je ubežati."
Tereza ga je zgrabila za roko.
"Sedi za trenutek T"" je rekla. "Od tega večnega romanja se mi vrti. Oh! Večno ti ljudje! Ti ljudje!" je zaklicala. "Preveč se jih bojiš. Čemu bi se jih bal? Nihče ne misli na arzenik! Samo tvoja gola fantazija!"
Gottfried, ki se je komaj vse-del, je spet poskočil in stekel k vratom ter jih hlastno odprl. Strah in groza sta mu pačila obraz. Toda zunaj ni bilo nikogar in spet je zaprl vrata.
"Vseeno! Vseeno!" Potisnil si je roki v žepe in znova zakorakal gor in dol. "Zgodilo se je. Vse se je zgodilo in dovršeno je. Nič več mi ni mari. Ne, res ne. Toda rad bi zvedel, kako si to storila!"
Obstal je pred njo.
"Kako si storila?" jo je vprašal. "Belim si glavo, prizadevam si, da bi sam spoznal, toda ne gre. Ali mi nočeš povedati ? Mnogo bolj miren bom. Saj bi bilo vendar prav, če bi mi vse povedala."
Stopila je korak proti njemu in rekla: "Jenjaj, skratka je-njaj s tem vpraševanjem. Skratka ne razmišljaj več o tem. Sicer ne bom več zdržala. Ce me ljubiš, me ne boš več vpraševal."
Kljubovalno so se ji bliskale oči. Postrani jo je pogledal v obraz, nato se je obrnil vstran in se težko sesedel na klop ob lončeno peč.
"Dobro! Dobro!" je mrmral in čelo se mu je globoko nagubalo.
"Previdna morava biti, to je vse!" je rekla.
"Še vedno sem prepričan," je pripomnil po kratkem molku, "da bi bilo za naju mnogo bolje, če bi skupaj pobegnila, preden se je vse to zgodilo. Ce se količkaj spoznam v človeški psihologiji, vem, da bi naju svet strahovito sramotil, toda nikdar ne bi zašla v to stanje , večnega, idiotskega strahu."
"Že spet si tu s svojim svetom!" je zaklicala. "Kaj pa je vendar za naju ^vet? Mislila sem, da sva se dvignila nad svet! Mislila sem, da zaničuješ ta svet! Zdaj pa se plaziš naokoli ves v strahu pred njim! Idiot, kakor je Blaser, te lahko z enim samim pogledom požene v smrten strah. Gottfried, ta tvoja rastoča slabost me plaši. Glej, bodi drug človek."
Stopila je po sobi do temne klopi ob peči, na kateri je sedel, položila mu je roki na ramena in se težko sklonila nad njega. "Ljubiš me, ali ne?" je vprašala.	'
"Seveda!"
"Reci, da me ljubiš, reci to!" "Ljubim te, Tereza." "Od vsega srca!"
' Počasi ji je pogledal v obličje. j"Dd vsega srca!" je ponovil. I Poljubila ga je dolgo, brez sape in sedla poleg njega. "In tvo-I ja ljubezen se ne bo nikoli končala?"
I Spomnil se je birme in svojih I odgovorov iz katekizma. Toda I kakšen katekizem!
! Tesno se je prižcla k njemu ■ in ga objela z eno roko okoli ramen; druga je bila prosta.
"Vse lepote življenja so zdaj pred nama," je zašepetala; sanjam bodočnost ob tvoji strani. Vem, da se ne moreva nikdar poročiti, toda našla bova mož nost, da bova nekoč kasneje živela skupaj."
Videl je, kako je stegnila svojo prosto roko, kaka. so šinili njeni prsti s slikovito kretnjo skozi zrak, kakor bi upodabljali imaginarno bodočnost po volji, kateri sta služila.
"Meni se zdi, kakor da sva že od vsega začetka rojena drug za drugega," je nadaljevala. — "Spomni se, kako sva dolga le ta trpela, preden je prišlo tako daleč. Menda vendar ne bova večno trpela?"
"Je že prav," je rekel.
"Kaj?"
"Mislim, da si ne smeva nič več atvezati — da je moči to, kar sva storila, v kakršnemkoli pogledu opravičiti. Priznati si morava, da sva zločinca. Bolje je, da človek kljubuje svetu in računa s človeško družbo — ali v najinem primeru s policijo, k"i je najin smrtni sovražnik."
"Ni najin sovražnik, dokler ne zasumi in zadeve ne razkrije."
"To ne spremeni ničesar, Terezika. V vseh smereh sem si belil glavo. Dejstva ostanejo itsa! Oropala sva človeku življenje, da sva se okoristila z njegovo smrtjo. Vdati se morava!"
(Dalje prihodnjič)
Božidar Jakac poroča iz osvobojene Ljubljane
(Nadaljevanje s 1. strani)
"Gotovo pa je, da se spominjaš na našega Janezka. Ko sva z Tatjano odhajala v partizane, tedaj je bil moj oče že eno leto mrtev kot žrtev zločinskih odredb fašistov, tedaj je ostal Janez v Ljubljani. Nato je prišel italijanski polom in nismo nikakor ipogli dobiti stik s fantom. Mnogo je prestal, posebno ob zaplembi mojega stanovanja.
"Kasneje so ga pa še utaknili v klerikalno Marijanišče, kjer so ga zmerjali z partizansko barabo. Vendar premakniti ga niso mogli. Vse, kar je pri nas slišal in videl, se je globoko usedlo v njegovo mlado dobro dušo. In tako je vkljub vsemu pričakal srečno naš povratek. Misli si to naše srečanje na vse zgodaj to našo skupno srečo. Ponosno je nosil mojo brzostrelko in Tatja-nino titovko. Vidno se je razvijal, bil je že velik kot jaz in mu-tirat je že pričel, postal pameten in celi mož z živimi načrti za življenje.
"Pa je prišel 9. oktober, par dni po mojem povrtka iz Zagreba, ravno smo čakali na večerjo, pa fanta ni bilo še domov. Tatjana, v skrbi, telefonira svojej sestri, pri kateri je bil popoldan in zve, da je že pred pol ure odšel. Telefonira v bolnišnico, če je mogoče tam, nič, nato pa še na rešilno postajo, tam izve, da se je zgodila auto nesreča na Prulah, da so štirje mrtvi, in ko še vpraša, če je kak fantek zva-,
ven, zve, da ja. Bil je ravno Turnher pri nas z avtom, naglo tečemo doli in tja—. Bila je že tema, prvi mrlič je bil starejši človek. Tečemo dalje—ljudje, vojaki, in Tatjana zavpije 'Jan-ček moj, Janček!'
"Doživel sem najstrašnejšo minuto mojega življenja. Res je ležal ubogi moj Janezek, ves strgan in prašen na cesti, iz ust in nosu mu je lila kri, bil je še topel—toda mrtev. Takrat se je podrlo v meni vse, uboga Tatjana, naše sanje so umrle, moje življenje je izgubilo svoj center in pravi smoter, in ta bolečina, dragi tovariš, je vedno hujša. Vsak pogled na mladost, vsak pogled v bodočnost je zagrejen s to podobo mrtvega mojega, tako dobrega Janeza.
"Oprosti, da Ti o tem tako obširno pišem, je pač to bolečina, ki poleg vseh ostalih tako tesno objema moje srce in dušo. Prosim, sporoči o tem mojim sorodnikom, dokler jim sam ne pišem. Tako težko je vedno znova obnavljati bolest.
"In dragi, vse to se je zgodilo tedaj, ko mi je dal novi čas najvišje časti. Kako trpko se je vse prepletalo vse v meni, kako postane vse v življenju ničesar in majhno. Zdi se mi kot, da bi bilo v mojem življenju, zakleto, da nikdar ne smem biti ne vesel, ne notranje zadovoljen. Pa naj bo kakor hoče, življenje terja od nas še mnogo in ta dolžnost nam daje moč do življenja.
"Sedaj intezivno delamo na izgradnji naše Umetniške Akademije. Dali so mi izredno čast biti njen prvi rektor in jo zato tudi dobesedno iz niča postaviti. Kar so naši predniki samo sanjali, kar nam je rajnka Jugoslavija ves čas samo obljubljala, to nam je dal narod sam, po svojih predstavnikih v pičlih šestih mesecih, in to v tako težkih okoliščinah, kot so po tej strašni vojni. Vsi se zavedamo velike važnosti tega dejanja in pomena za nas Slovence.
"Sedaj smo paralelno s politiko tudi v umetnosti nastopili samostojno neodvisno pot. Na osnovi naših klasikov oplojeni z svežim duhom narodno osvobodilne borbe, bomo zgradili slovensko umetnost v bodočih rodovih. Pri vseh težkih žrtvah smo lah&o ponosni, da živimo v tako velikem času, ki ga bo prav vrednotila šele bodočnost.
"S prvim decembrom že začnemo z izpiti, dela imam čez glavo, adaptirati prostore, loviti kredite za to, se poditi za delavci, materialom in sto in sto stvarmi. Marsikdaj si miglim, kako bi marsikak študijski material, ki ga ni tu več najti, dobil pri vas, ko ne bi bilo tako daleč itd. Tu je umetnost biti umetnik, ker je umetnost dobiti material. Pa tudi to bomo počasi prebrodili. Partizanu ni nič nemogočega.
"Ce bo pa I:daj kakšna prilika, pa mislite na nas, posebno pri barvah in pri specialnem grafičnem materialu in umetniških edicijah. Upam, da mi ne boš-zameril, da Te tako na tihem 'žicam.'
"Enako bi še za nekaj vprašal ali prosil, se gre za kinofilme 16mm. Kako silna je škoda, da nismo nikakor mogli dobiti tega materiala med borbo, neprecenljivi trenutki so šli v pozabo ta-
ko. Danes bi se lahko na lastne oči prepričali o legendarni in herojski borbi slovenskega naroda. Nikdar ne bom oprostil tistim, ki so to onemogočili. Mojo kino kamero sem imel s seboj, žal le malenkost filma. Pa tudi ostalega fotomateriala ni bilo, posebno Leica filmov.
"Dostikrat sem se dobesedno jokal, ko nisem imel ne kamere, ne filmov. Kot veš, meni je bilo vse zaplenjeno še 13. novembra 1943. Tako so zginile tudi vredne kamere. Kinokamera od Ci-kaške Svobodomiselne podporne jednote, ki je bila pri meni, pa so jo moji sorodniki na čudežen način rešili. Bila je že v partizanih, pa so jo vrnili; ker ni bilo filmov in še posebej onih špeci-alnih kaset. Ne bom Te mučil več s tem.
"Prosim Te, da mi pozdraviš vse drage naše poštene ljudi. Visoko cenimo njihovo prizadevanje in vernost in smo ponosni na Vas. Od srca pozdravi Adamiča, Kristana, Cleveland-čane pa kar povrsti, začni kar v hiši in pri sosedovih, Ančki Er-štetovi hvala za pismo. Pozdravi Terbovca, Grilla, Bukovnika, Beleta, ^ormana oba, pa vse na-daljne znance, pa še one zgubljene znance, ki nas še vedno gledajo kot bandite, a v nas ni maščevalnosti—le pomilovanje.
"Ko pride to pismo do Tebe, bo že božič, če ne bom že kaj zamudil. Zato voščim Tebi, vsem Tvojim in vsem znancem in rojakom zopet enkrat, po dolgem času, miren božič in srečno novo leto v znamenju miru in bratstva med narodi.
"Za danes končujem prvič, ko bo mogoče, pa kaj več. Pa piši mi zopet kaj, pa mnogo o Vašem življenju in o znancih.
"Srčno pozdravljen!
"Smrt fašizmu—svoboda narodu! Tvoj
"Božidar Jakac." "Ljubljana, 23. novembra 1945."
"Prilagam tri fotografije. Pozdrav vsem znancem!
"Tatjana."
Naslov:
Božidar Jakac,
Pred škofijo 21/III. Ljubljana, i
Slovenija, Jugoslavija.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Cleveland Orchestra
Rudolph Ringwall, dirigent SEVEHANCEfetrtek, 10. jan., 8.30 DVORANA soboto, 12. jan., 8.30 Zino Francescatti,
violin
Vstopnica ▼ Severance dvorani CE 7S00
Hiša naprodaj
za eno družino; 6 sob na Marcella Rd., 2 garaži, velika lota. Pokličite IV 0336.
V nojem se
odda opremljeno sobo za poštenega fanta. Vpraša se na 6808 Bonna Ave.
Zgubilo se je '
očala na božični dan v okolici E. 159 St. Kdor jih je našel, je prošen, da jih vrne na 694 E. 159 St. ali pa pusti v Slov. domu na Holmes Ave.
Išče se
3 ali 4 sobe za družino z enim otrokom. V collinwoodski ali E 185 St. okolici. Pokličite Vadnal, IV 4783.
"Hišo naprodaj
na 16006 Holmes Ave., od St. Clair Ave. zidana, za eno družino. 3 spalnice, kopalnica zgoraj, družabna soba, dinette, kuhinja in sprednji porč, spodaj. Pokličite MU 0417.
PUNCH PRESS POMOČNIK
za prenašanje materijala za Punch Press operatorje. Stalno delo.
NEW ART MFG. CO. 6725 Machinpry Ave., ena cesta severno od St. Clair Ave., in E. 70 St.
ŽENSKE IN MOŠKI ZA ČIŠČENJE URADOV
'	Stalno delo — dobra plača
AETNA WINDOW CLEANING CO.
1430 E. 27 St., vogal Superior Ave.
■S9QS
1887
1945
s lužnim srcem in globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nepričakovano nemila smrt posegla v našo sredo in je nenadoma umrl naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče
Martin Šircelj
Blagopokojnik je zgotovil svoj ponočni šiht v tovarni dne 7. decembra 1945 in se je ob 7. uri zjutraj baš pripravljal ^a domov, ko ga je zadela srčna kap in je takoj izdihnil svojo blago dušo.
Doma je bil iz vasi Čel je, far a Prem pri Ilirski Bistrici. Star je bil 58 let in v Ameriki se je nahajal 25 let.
Pogreb se je vršil iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda dne 11. decembra 1945 in k večnemu počitku smo ga položili v naročje matere zemlje na Lakeview pokopališče.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so položili krasne vence h krsti pokojnika v zadnji pozdrav, kar nam je bilo v veliko tolažbo in v dokaz, da je bil pokojnik priljubljen in spoštovan pri vas.
Zahvalo naj sprejmejo: — Mr. in Mrs. A. Ivančič, Mrs. Jean Klause iz Penna., Mr. in Mrs. L. Cassell iz Penna., Miss J. Kern iz Penna., Mr. M. Kern iz Penna., Mr. J. Bostjančič iz Penna., Mr. in Mrs. L. Kirn iz Detroit Michigan, Mr. in Mrs. A. Kirn in Detroit, Michigan, sestra in družina Mr. in Mrs. J. Klimp iz W. Va., Mr. in Mrs. J. Kovačič, Mr. in Mrs. S. Breganti, Mr. in Mrs. M. Aaronson, Mr. in Mrs. L. Mihačič, Mr. in Mrs. M. Morel, Mr. in Mrs. S. Rolic, Mr. in Mrs. F. Zigman, Mrs. M. Morel, Mr. in Mrs. F. Zafred, Mr. in Mrs. L. Mavri^h, sestra in njena družina Mr. in Mrs. A. Rolih, Mr. in Mrs. A. Moze, Mr. in Mrs. E. Eccell, se-strična iz Penna., Mr. in Mrs. G. Prileson, Mr. in Mrs. J. Hrvatin.
Mr. in Mrs. F. Celin, Mr. in Mrs. J. Konestabo, Mr. L. Seme in družina, Mr. in Mrs. A. Hosta ml. in družina, Mr. in Mrs. A. Toma-zic, Mr. in Mrs. F. Moze, Mr. in Mrs. J. Barbo, pevsko društvo "Sloga," društvo Janeza Krstnika št. 71 ABZ, društvo Mir št. 142 SNPJ, Chase Brass & Copper Co.
Lepa hvala sledečim, ki so darovali v gotovini mesto vencev:
Mr. in Mrs. John Hrvatin, Mr. in Mrs. F. Ludvig, Mr. in Mrs. F. Jagodnik, Mr. in Mrs. J. Mihalich, Mr. in Mrs. M. Vogrin, Mr. in Mrs. A. Race, Mr. in Mrs. F. Ipavec, Mr. in Mrs. J. Kertel, Mr. in Mrs. Cajhen, Mr. in Mrs. F. Ljubič, Mrs. M. Spilar, Mr. in Mrs. I. A vein, Mr. in Mrs. J. Fatur, Mr. in Mrs. F. Kuret, Mr. in Mrs. J. Perovšek.
Našo najlepšo zahvalo izrekamo tudi sledečim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu:
Mr. Frank Stegu, Mr. Louis Mihačič, Mr. Leo Bostjančič, Mr. John Hrovatin, Mr. Frank Celin, društvo Mir št. 142 SNPJ.
Dalje lepa hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, ter pogrebcem, ki so nosili krsto.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki so nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v dneh žalosti.
Posebno zahvalo izrekamo mojemu bratu in njegovi ženi Antonu in Antoniji Ivančič za vso pomoč in oskrbo, ki sta jo nudila v teh težkih dneh. Prisrčna zahvala tudi vsem sorodnikom, ki so prišli iz Pennsylvanije na pogreb ter za vso uslugo, ki so jo nam izkazali.
Ako smo slučajno izpustili ime katerega, ki je nam pomagal na en način ali drugi, prosimo oproščenja in se vsem enako najlepše zahvaljujemo.
Tebi, dragi soprog in ljubljeni oče, kličemo: Rahla Ti bodi tuja svobodna zemlja. Trnjevo pot Tvojega življenja si dokončal in mnogo, mnogo prerano si zapustil sv6je drage, ki so Te tako ljubili. Od nas si odšel zdrav in vesel, ne sluteč, da Ti ni usojeno vrniti se zopet v našo sredo. Srca naša so polna žalosti nad izgubo Tebe, a spomin na Tvoje blago srce bomo ohranili do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
PAULA ŠIRCELJ, soproga; PFC. EMIL, sin na Havajih;
ESTELLE. poročena PRILESON. hči; CPL. ERWIN. zet;
ANTON in FRANK, brata;
MARY ROLIH in JENNIE KLIMP, v Coketown, W. Va., sestri ter več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 8. januarja, 1946